Na podlagi 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 94/08, 55/10, 103/11, 97/12), 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – v nadaljevanju: »ZGJS«), 30. in 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – UPB2, 70/08, 22/10, 10/12 – v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 94. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB – v nadaljevanju: »statut«) je Občinski svet Občine Idrija na 17. seji dne 31. 1. 2013 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in oskrbe z energetskimi plini iz omrežja za geografsko območje Občine Idrija ter o podelitvi koncesije v Občini Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja naslednjih izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Idrija (v nadaljevanju: javne službe):
– dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja) in
– oskrbe z energetskimi plini iz omrežja ter utekočinjenim naftnim plinom.
Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo;
– koncesionar je izvajalec javnih služb dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in oskrbe z energetskimi plini ter utekočinjenim naftnim plinom;
– trošila so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin;
– distribucijsko omrežje zemeljskega plina je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenem s strani lokalne skupnosti, kot območje izvajanja javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in po katerem se izvaja tudi distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev;
– distribucija je transport plina po lokalnih ali regionalnih plinovodnih omrežjih z namenom oskrbe odjemalcev, vendar ne vključuje dobave;
– sistemske storitve so storitve, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno delovanje energetskih sistemov;
– sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina je pravna oseba, ki je na podlagi tega odloka določena za izvajanje javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na posameznem omrežju in je odgovorna za obratovanje distribucijskega omrežja, zagotavljanje njegovega vzdrževanja in za njegov razvoj na danem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi ter za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji plina;
– omrežnina je del cene za uporabo plinovodnega omrežja in je namenjen plačevanju izvajanja javne službe iz tega odloka in pokrivanju stroškov sistemskih storitev;
– dodatki k omrežnini so dodatki, namenjeni za pokrivanje stroškov priključitve na distribucijsko omrežje;
– končni odjemalec je pravna ali fizična oseba, ki kupuje plin za lastno končno uporabo;
– uporabnik omrežja je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
3. člen
(območje izvajanja)
Javni službi se izvajata na območju Občine Idrija (v nadaljevanju: občina).
Koncesija za javni službi se primarno podeli za področje celotne Občine Idrija.
V primeru, da nobeden od ponudnikov ne izrazi interesa izvajati koncesijo na celotnem področju Občine Idrija, se lahko koncesija podeli ločeno istemu ali različnim koncesionarjem za posamezna območja Občine Idrija, in sicer za območje Krajevne skupnosti Spodnja Idrija, Krajevne skupnosti Mesto Idrija, Krajevne skupnosti Godovič in Krajevne skupnosti Črni Vrh.
Natančneje se območje izvajanja javnih služb določi v koncesijski pogodbi.
II. IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB
1. Opredelitev javnih služb in izvajanje
4. člen
(opredelitev javnih služb)
Javni službi obsegata:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo plina;
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
– zanesljivost oskrbe s plinom s tem, da se zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano;
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;
– napoved porabe plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih;
– izgradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju Občine Idrija, v skladu z občinskimi prostorskimi načrti in drugimi ustreznimi akti in dokumentacijo;
– pridobitev projektov, gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje.
5. člen
(opredelitev izvajalca)
Za izvajanje javnih služb se izvajalcu podeli koncesija.
2. Javna pooblastila
6. člen
(javna pooblastila)
Koncesionar ima pri izvajanju javnih služb naslednja javna pooblastila:
– daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve, skladno s predpisi o urejanju prostora;
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov distribucijskega omrežja, s katerim upravlja, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, Energetskim zakonom ter morebitnimi drugimi predpisi, ki urejajo to področje;
– izdaja sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje;
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem plina iz distribucijskega omrežja;
– odloča z odločbo v upravnem postopku na prvi stopnji o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje;
– izdaja strokovna mnenja za načrtovane posege v območjih varovalnih pasov;
– vodi kataster distribucijskega plinovodnega omrežja in naprav, v skladu z veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov ter druge evidence.
3. Financiranje javnih služb
7. člen
(omrežnina)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, se financirajo iz omrežnine, ki jo koncesionarju plačujejo uporabniki omrežja.
Višino omrežnine določi koncesionar v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu Republike Slovenije mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo in o višini omrežnine seznaniti koncedenta.
Koncesionar zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanja omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
8. člen
(tarifni sistem)
Tarifni sistem za oskrbo z energetskimi plini ter utekočinjenim naftnim plinom iz omrežja in višino tarifnih postavk za to oskrbo izdela in javno objavi koncesionar potem, ko da nanj soglasje pristojni organ koncedenta.
Cena energetskega plina ali utekočinjenega naftnega plina, ki ga uporabnikom dobavi koncesionar na podlagi te pogodbe, ne sme presegati povprečne vrednosti energetskega plina ali utekočinjenega naftnega plina na relevantnem trgu, ki geografsko zajema najmanj Slovenijo.
9. člen
(drugi prihodki)
Koncesionar pridobiva prihodke tudi od priključitev uporabnikov na distribucijsko omrežje in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja javnih služb.
Cene priključitev in ostale cene, ki jih uporabnikom zaračunava koncesionar, se določijo v koncesijski pogodbi.
4. Obveznosti koncesionarja
10. člen
(pregled zmogljivosti)
Koncesionar vsako leto pripravi in na svoji spletni strani objavi rezultate pregleda, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti;
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji;
– napoved porabe plina za naslednjih pet let.
11. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Koncesionar izda na podlagi javnega pooblastila sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina oziroma za oskrbo z energetskim plinom ali utekočinjenim naftnim plinom (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja plina.
Sistemska obratovalna navodila obsegajo predvsem:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja, z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s plinom;
– način zagotavljanja sistemskih storitev;
– postopke za obratovanja distribucijskega omrežja v kriznih stanjih;
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje;
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje koncendenta in Agencije za energijo.
Koncesionar mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
12. člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina in energetskega plina ter utekočinjenega naftnega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji za dobavo in odjem) sprejme na podlagi javnega pooblastila koncesionar po pridobljenem soglasju koncedenta.
Splošni pogoji za dobavo in odjem morajo biti v skladu z metodologijo, ki jo za področje zemeljskega plina določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina je potrebno pridobiti tudi soglasje Agencije za energijo, pred objavo splošnih pogojev za dobavo in odjem energetskega plina ter utekočinjenega naftnega plina pa je potrebno pridobiti soglasje koncedenta.
Koncesionar mora splošne pogoje za dobavo in odjem objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
Splošni pogoji za dobavo in odjem morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med koncesionarjem in odjemalcem;
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah;
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja zemeljskega plina brez plačila stroškov;
– postopek odločanja o pritožbah odjemalcev;
– ukrepe, ki jih izvede koncesionar pred ustavitvijo distribucije iz razloga, navedenega v šesti alineji prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona;
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja;
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
13. člen
(program ukrepov)
Koncesionar mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo javno objaviti.
14. člen
(informiranje odjemalcev)
Koncesionar mora najmanj enkrat letno na svoji spletni strani informirati odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe plina na distribucijskem omrežju, kjer opravlja javno službo.
15. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Koncesionar je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in oboje posredovati koncedentu, kadarkoli to koncedent zahteva.
V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje ter pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. S temi podatki izvajalec ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
5. Distribucijsko omrežje
16. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju občine, določenim s strani koncedenta kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina oziroma kot območje izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z energetskim plinom ter utekočinjenim naftnim plinom iz omrežja, po katerem se izvaja distribucija plina do končnih uporabnikov.
Distribucijsko omrežje je energetsko omrežje od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
Distribucijsko omrežje med drugim sestavljajo glavni plinovodi, priključni plinovodi, merilne in merilno regulacijske postaje, odorirne naprave, naprave za katodno zaščito, naprave za daljinski prenos podatkov ter drugi objekti in naprave, ki so namenjeni oskrbi uporabnikov s plinom. Distribucijsko omrežje upravlja in vzdržuje koncesionar.
17. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Koncesionar mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem ter sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje lahko izvede le koncesionar.
18. člen
(vloga za priključitev)
Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, skladno s predpisi splošnega upravnega postopka. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih za dobavo in odjem.
O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje odloča Agencija za energijo oziroma župan občine, če gre za priključitev na omrežje z energetskim plinom ter utekočinjenim naftnim plinom.
19. člen
(pogodba o priključitvi)
Po dokončnosti odločbe o izdaji soglasja za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje je koncesionar v najkrajšem možnem času dolžan priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji za dobavo in odjem.
Pred priključitvijo na distribucijsko omrežje skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka, rokom priključitve in druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključek in priključitev.
20. člen
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
Uporabnik nosi nesorazmerne stroške priključitve. Koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi določita mejo, nad katero se šteje, da gre za nesorazmerne stroške priključitve.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane priključni plinovod del distribucijskega omrežja, s katerim upravlja in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili koncesionar.
21. člen
(pogodba o dostopu)
Koncesionar in uporabnik skleneta, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji za dobavo in odjem, pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: pogodba o dostopu), v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem v primerih rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta, je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja.
Sprememba pogodbe o dostopu je mogoča v primeru spremembe vrste energenta.
22. člen
(vsebina pogodbe o dostopu)
Pogodba o dostopu se sklepa med sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja in uporabnikom.
Pogodba o dostopu mora vsebovati:
– splošne podatke o pogodbenih strankah;
– priključno mesto in priključek z navedbo priključne moči;
– odjemno skupino odjemalca;
– predviden letni odjem plina;
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov;
– način obračunavanja odjema plina;
– obvezo koncesionarja odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od odjemalca, uporabljal le za namene, vezane na dobavo plina in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim osebam;
– vrsto storitev koncesionarja in standarde kakovosti, ki jih zagotavlja;
– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja;
– način, na katerega lahko odjemalec pridobi podatke o tarifi in ceni za uporabo omrežij in vzdrževalnih del;
– trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravico odjemalca o odstopu od pogodbe;
– pravico odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kakovosti;
– način odločanja o pritožbah odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati odjemalcem stroškov;
– način razreševanja sporov;
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe v primeru soglasja za priključitev;
– druge elemente, ki so določeni s koncesijsko pogodbo.
23. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javni službi, tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogoji, ki jih določa in pri svoji presoji uporablja Agencija za energijo. Omenjeni pogoji veljajo tudi v času veljavnosti koncesije oskrbe z energetskimi plini iz omrežja z energetskim plinom ter utekočinjenim naftnim plinom.
24. člen
(informiranje)
Koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati posameznega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe plina značilnih skupin odjemalcev. Pri tem mora koncesionar opozarjati odjemalce na obstoječe in načrtovane programe vzpodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja koncesionar, ali tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe.
III. OSTALE DOLOČBE ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB
1. Organizacijska zasnova izvajanja javnih služb
25. člen
(oblika izvajanja javnih služb)
Za izvajanje javnih služb se podeli koncesija. V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi:
– da mora koncesionar, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja;
– da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav koncedent lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja;
– da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali koncedenta oziroma se ob prenehanju koncesijskega razmerja prenese na občino;
– dolžnost koncesionarja, da odčitava števce porabe plina;
– dolžnost vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja javnih služb na območju, določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima koncesionar pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določene s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.
Natančno se območje izvajanja javne službe ter dinamika, terminski načrt in pogoje izgradnje distribucijskega omrežja določi v koncesijski pogodbi.
26. člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javnih služb se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, koncesije gradenj oziroma koncesije storitev, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter sprejetega lokalnega energetskega koncepta.
27. člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Koncesionar mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima koncesionar manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
28. člen
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba plina)
Obveznost priključitve na distribucijsko omrežje ali uporaba plina se lahko določi z občinskimi predpisi, sprejetimi z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev.
2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
29. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)
Uporabnik, ki odjema plin ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti s koncesionarjem sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja ali o oskrbi s plinom in ima predvsem naslednje pravice:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev izvajalca;
– do priklopa na distribucijsko omrežje pod pogoji in na način, določen v Energetskem zakonu, drugimi predpisi, splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja ter določili tega odloka:
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
Uporabniki imajo do izvajalca zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, vključno do merilnega mesta, ki so del infrastrukture koncesionarja po tej pogodbi oziroma so na to infrastrukturo priključene;
– prijaviti vsa dejstva in spremembe, pomembne za izvajanje koncesije;
– posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – zbirk podatkov;
– spoštovati splošne pogoje za dobavo in odjem plina in skleniti vse ustrezne pogodbe, določene v splošnih pogojih za dobavo in odjem plina ter v Energetskem zakonu.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore, ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, koncesionar o tem obvesti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
Samovoljna priključitev objekta ali dela objekta na distribucijsko omrežje ter kasnejši odjem plina brez soglasja izvajalca ali na način, ki ni v skladu s tem odlokom in izdanim predhodnim ali dokončnim soglasjem, se šteje za neupravičen odjem.
Uporabnik mora izvajalcu plačati vse stroške in povrniti vso škodo, ki jo je povzročil z neupravičeno priključitvijo in neupravičenim odjemom, skladno z določili splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
Izvajalec uporabniku zaračuna neupravičeno uporabo distribucijske zmogljivosti in količine zemeljskega plina, odvzete v času trajanja neupravičenega odjema, po cenah, veljavnih na dan obračuna.
3. Nadzor nad izvajanjem javnih služb
30. člen
(nadzor nad izvajanjem javnih služb)
Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ koncendenta v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
III. PODELITEV KONCESIJE
1. Podelitev koncesije
31. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora imeti ves čas trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter licenco za proizvodnjo, trgovanje in distribucijo tekočih goriv.
Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev:
– biti mora lastnik distribucijskega omrežja plina;
– imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije;
– izkazati za verjetno, da bo obstoječe distribucijsko omrežje na območju koncesije odkupil od sedanjega lastnika.
Koncesionar na območju, ki je pokrito z obstoječim distribucijskim omrežjem plina ni upravičen do gradnje vzporednega omrežja, razen v primerih, ko bi bilo to funkcionalno potrebno in po predhodnem soglasju Občinskega sveta Občine Idrija kot predstavniškega organa koncedenta
Koncesionar ne sme opravljati druge energetske dejavnosti, razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
32. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za javno službo dejavnost sistemskega operaterja traja 35 let od podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija za opravljanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe z energetskimi plini iz omrežja se v skladu s 33. členom Energetskega zakona podeljuje izključno zaradi omogočanja prehoda na zemeljski plin ter za obdobje, ko na območju ni omogočena oskrba z zemeljskim plinom.
Koncesija za oskrbo z energetskimi plini iz omrežja ter utekočinjenim naftnim plinom se za območje, kjer je omogočena priključitev na distribucijsko omrežje, podeljuje za obdobje do največ 6 mesecev (prehodno obdobje) od vzpostavitve možnosti priključitve distribucijskega omrežja na vir zemeljskega plina. Prehodno obdobje lahko zaradi tehtnih razlogov (kurilna sezona ipd.) koncedent neodplačno podaljša.
V primeru razlogov, ki niso tehtne narave, lahko koncedent prehodno obdobje podaljša, pri čemer je koncesionar dolžan koncedentu plačevati razliko med vrednostjo energetskega plina ali utekočinjenega naftnega plina in vrednostjo zemeljskega plina, če je cena zemeljskega plina na enoto energije nižja od cene energetskega plina ali utekočinjenega naftnega plina.
33. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za izvajanje javnih služb, ali kateregakoli dela podeljenih pooblastil, na drugo osebo.
Za prenos koncesije ne gre v primerih statusnih preoblikovanj koncesionarja. Koncesionar je dolžan koncedenta predhodno obvestiti o nameravanem statusnem preoblikovanju.
34. člen
(razvoj infrastrukture)
Koncesionar je dolžan, skladno z 18. členom Energetskega zakona, načrtovati razvoj distribucijskega omrežja in ga izvrševati v rokih, ki so v njem določeni.
Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo določita protokol in časovno dinamiko izvajanja aktivnosti za priključitev distribucijskega omrežja na vir zemeljskega plina.
35. člen
(zavarovanje)
Koncesionar mora kot dober gospodar skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem javnih služb.
2. Ostale določbe za podelitev in izvajanje koncesije
36. člen
(način izvajanja koncesije)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
Koncesionar opravlja javno službo v svojem imenu in za svoj račun, na podlagi pooblastil tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.
37. člen
(način podelitve koncesije)
Koncesiji se podelita po postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije za izvajanje gospodarske javne službe.
Če o izbiri koncesionarja odloči koncendent z odločbo v upravnem postopku, v postopku na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi stopnji pa župan.
38. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje javnih služb, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
Koncesionar mora vsako leto do 31. marca koncedentu dostaviti revidirano letno poslovno poročilo, ki se nanaša na opravljanje javnih služb na področju občine.
39. člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.
40. člen
(nadzor in knjigovodstvo)
Poleg inšpekcijskega in drugega, s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje javnih služb, ki so predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar mora v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja oziroma bo omenjeni zakon nadomestil, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona, voditi ločeno knjigovodstvo v zvezi z izvajanjem distribucije omrežnega plina po tem odloku.
41. člen
(spremenjene okoliščine in višja sila)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se, poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava, šteje tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo ali spremenjene okoliščine, mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta in se dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
Izvajalec mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi v primeru spremenjenih okoliščin ali zaradi nastanka višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov in programom izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo spremenjene okoliščine ali višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesioanarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito v sodelovanju z izvajalcem javne službe nadzor nad izvajanjem ukrepov.
42. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji neprekinjeno opravljati javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.
43. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena;
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe;
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
V primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja preidejo objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijsko omrežje, v celoti v last koncedenta. Koncedent je dolžan plačati koncesionarju odškodnino v skladu z določbami koncesijske pogodbe. V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema ali zaradi enostranskega razdrtja, če koncesionar bistveno krši pogodbo, se pri odmeri odškodnine upošteva tudi škoda, ki nastane koncedentu zaradi predčasnega prenehanja.
Ob prenehanju koncesijskega razmerja prevzame koncedent javno službo v režijo, lahko pa zagotovi njeno izvajanje tudi na drug način.
S prenehanjem koncesijskega razmerja preidejo koncesionarjeve obveznosti, ki izvirajo iz pogodb z uporabniki, na koncedenta. Koncesionar je dolžan koncedentu izročiti vso dokumentacijo, potrebno za nadaljnje izvajanje javne službe.
44. člen
(odvzem koncesije)
Koncendent z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:
– koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije in kršitev bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, koncedenta ali Agencije za energijo, v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja iz Energetskega zakona, tega odloka ali koncesijske pogodbe;
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev določenih z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo;
– koncesionar ne izpolnjuje svojih zavez v zvezi z zagotavljanjem priključitve zemeljskega plina na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki so določene skladno s 34. členom tega odloka.
45. člen
(odkup koncesije ter objektov in naprav infrastrukture)
S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta ali drugih subjektov s pridobljenim soglasjem koncedenta do odkupa koncesije ter dela ali celotne infrastrukture javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, v času trajanja in po prenehanju koncesijskega razmerja.
Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor nista način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejena v koncesijski pogodbi.
Po prenehanju izvajanja javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina preide omrežje neodplačno v last koncedenta.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncedent po izboru koncesionarja sklene koncesijsko pogodbo. S sklenitvijo koncesijske pogodbe po tem odloku preneha veljati koncesijska pogodba, sklenjena dne 2. 7. 1999, na podlagi Odloka o oskrbi prebivalstva s plinom v omrežju (Uradni list RS, št. 36/93). Koncesionar po koncesijski pogodbi z dne 2. 7. 1999 je dolžan novo izbranemu koncesionarju nuditi potrebno pomoč in ga v roku 6. mesecev po sklenitvi nove koncesijske pogodbe uvesti v delo. Do uvedbe novega koncesionarja v delo je dolžan koncesionar po koncesijski pogodbi z dne 2. 7. 1999 izvajati obveznosti po omenjeni pogodbi na način, da ne pride do motenj pri oskrbi s plinom.
Stroške koncesionarja po pogodbi z dne 2. 7. 1999 v zvezi z izvajanjem aktivnosti po tem členu odloka nosi novo izbrani koncesionar.
47. člen
(priprava splošnih aktov)
Koncesionar je dolžan splošne akte iz 8., 11. in 12. člena tega odloka za oskrbo z energetskimi plini ter utekočinjenim naftnim plinom uskladiti pred začetkom opravljanja dejavnosti, splošne akte iz 7., 11. in 12. člena tega odloka za distribucijo zemeljskega plina pa izdelati do začetka obratovanja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
48. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi prebivalstva s plinom v omrežju (Uradni list RS, št. 36/93).
Besedilo Odloka o oskrbi prebivalstva s plinom v omrežju (Uradni list RS, št. 36/93) se uporablja pri razlagi določb iz 46. člena tega odloka.
49. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-18/2012
Idrija, dne 31. januarja 2013
Župan
Občine Idrija
Bojan Sever l.r.
