Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10) ter 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 20. redni seji dne 21. 11. 2013 sprejel

(1) Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko zazidavo »Boldirev« na Pragerskem se spreminja Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Boldirev na Pragerskem, objavljen v Uradnem listu RS, št. 50/06.
(2) Spremembe in dopolnitve Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Boldirev (dalje OLN) je izdelal IBIS d.o.o., Slovenska Bistrica, projekt štev. 69/08, junij 2013.

Sestavni deli OLN so:
– tekstualni del sprememb in dopolnitev (odlok),
– grafični del sprememb in dopolnitev (odlok).

V poglavju II. Ureditveno območje OLN, se 4. člen, ki opredeljuje funkcijo ureditvenega območja spremeni tako, da glasi:
»Ureditveno območje je funkcionalno razdeljeno na dva sklopa. Severni in osrednji del območja je namenjen večjemu trgovskemu centru s pripadajočimi parkirnimi prostori in nepozidanim prostorom za skladiščenje blaga. Južni del ureditvenega območja je namenjen gradnji manjšega naselja nizkoenergijskih individualnih stanovanjskih hiš.«

5. člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:
– vse parcele oziroma dele parcel znotraj sklenjene meje ureditvenega območja.
Vplivno območje v času uporabe obsega:
– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja,
– del parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe območja.
Prikaz skupnega vplivnega območja je razviden iz lista št. 3.3 Prikaz skupnega vplivnega območja v merilu 1:500.
Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja sega izven ureditvenega območja OPPN.
Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja znotraj območja: gradnja objektov znotraj ureditvenega območja mora biti skladna z regulacijskimi elementi (odmiki, gradbeno linijo in gradbeno mejo) prikazani na načrtu: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 2.4).«

Prvi odstavek 7. člena se nadomesti s sledečim besedilom:
»Območje je razdeljeno na 8 gradbenih parcel, velikosti od 403,00 m2 do 7339,00 m2, na katerih so umeščeni na severu in osrednjem delu večji trgovski center dimenzije ca. 30,00 x 60,00 m, s pripadajočimi parkirnimi prostori in nepozidanim prostorom za skladiščenje blaga ter zadrževalno razbremenilnim objektom. Južni del območja predvidenih 6 nizkoenergijskih individualnih stanovanjskih hiš«.

Celoten 8. člen se nadomesti s sledečim besedilom:
»(1) Dimenzije in umestitve objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v kartografskih prilogah.
Prikazano je območje pozidave, kjer lahko stoji objekt ob upoštevanju odmikov od sosednjih parcelnih mej, odmika od ceste. Območje objektov v kartografski prilogi je načelno. Gradbena linija na cestno stran je fiksna, odstopanja so možna zgolj na dvoriščno stran.
(2) Trgovski center je zasnovan kot pritličen objekt, tlorisno nepravilne oblike, okvirnega tlorisnega gabarita 30,00 x 60,00 m in višinskega gabarita maks. 8,00 m + 1,00 m. Objekt ima pretežno ravno streho, le na vzhodnem robu se le-ta prelevi v strmo zeleno naklonsko streho, ki se pri tleh spoji z okoliškim terenom (zvezni prehod). Območje vhoda v trgovski objekt ter terasa kavarnice so pokriti z nadstrešnico. Trgovski center je oblikovan sorazmerno sodobno, a se z uporabo naravnih materialov, kot je les na fasadi (ob vhodnem delu objekta/severna stran) ter izvedbo ekstenzivno zazelenjene ravne strehe sonaravno vključuje v obstoječe okolje.
Pogoji za urejanje zelenih površin: Ureditev vseh površin mora omogočati neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam. Tlakovane površine ob objektu naj bodo nivojsko izenačene s površinami parkirišča ali v obliki dvignjenega obhodnega pločnika okoli objekta. Površine parkirišča je priporočeno izvajati v asfaltu zaradi kontroliranega odvajanja meteornih vod. V skladu s predpisi mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest vključno z zadostnim številom parkirnih mest za invalide. Do prostora za zbiranje odpadkov mora biti omogočen dostop za prevzemanje in odvoz odpadkov s strani za to pooblaščene organizacije. Območje naj vključuje številne zelene površine in načrtovano zasaditev dreves. Vzpostavljen mora biti zeleni rob trgovskega centra na južni strani ter poudarjena zasaditev dreves vzdolž nove prometnice ob stanovanjskih objektih. Ozelenitev površin naj se izvaja z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Drevesa naj bodo posajena v smiselnem številu glede na izbrano vrsto dreves in njihovo predvideno rast.
Na severovzhodnem, vzhodnem in jugovzhodnem robu ureditvenega območja OLN se predvidi in izvede daljša hribina, ki vzpostavlja vizualno in akustično bariero.
(3) Stanovanjski objekti povzemajo tradicionalno podobo individualnih stanovanjskih hiš v širšem območju. Etažnost stanovanjskih enot je P+M. Načrtovana sta dva tipa stanovanjskih enot, večji (vključuje dodaten prostor v pritličju in teraso v nadstropju) ter manjši. Objekti so zasnovani racionalno in kompaktno, zlasti iz vidika energijske varčnosti. Streha je simetrična dvokapnica v naklonu 38° (kritina temne barve). Posamezna stanovanjska enota se z večjimi steklenimi površinami odpira na jug, s čimer koristi solarne pribitke, obenem je popolnoma zaprta proti severni strani, kjer so sicer toplotne izgube največje. Severna fasada je obložena z oblogo iz lesa in vzpostavlja močan element oblikovanja območja. Vse preostale stranice objekta so izvedene s fasadnim ometom, barva fasade pastelnih odtenkov. Parkirna mesta so nadstrešena z enostavnimi nadstrešnicami iz lesene skeletne konstrukcije.«

Tretji odstavek 9. člena se spremeni tako, da glasi:
»Ureditev dovoznih cest: Za napajanje novih stanovanjskih objektov je treba urediti stranski dovozni ulici za šest parcel in glavno dovozno ulico z začasnim obračališčem na mestu predvidenega križišča z Levstikovo ulico. Gabarit stranske dovozne ulice je predviden v širini 3,5 m (utrjenega vozišča) + 2 x 2,75 m bankin. V območju predvidenem za stanovanjsko gradnjo se uvedejo ukrepi za umirjanje prometa, in sicer z omejitvijo hitrosti na 30 km/h, ter s segmentnim dvigom nivoja vozišča na nivo pločnikov.
Gabarit glavne dovozne ulice tako do stanovanjskih objektov kot trgovskega objekta je predviden v širini 2 x 2,50 m (vozišča – asfalt) + 2 x 1,00 m bankin, utrjenih in urejenih kot zeleni pas. Uvozni priključni radij iz glavne regionalne ceste na dovozno cesto območja je 8,00 m, izvozni iz le-te na glavno cesto je 10,00 m. Obračališče je primerno za obračanje interventnih, gasilskih in drugih vozil (npr. za odvoz smeti).«

Celoten 11. člen se nadomesti s sledečim besedilom:
»Obstoječi javni vodovod Ø140 mm poteka ob Ptujski cesti in ob vzhodni parcelni meji. Za potrebe napajanja je potrebna zamenjava obstoječega cevovoda s cevmi iz duktilne litine DN 150 mm, na mestih prevezav je potrebno postaviti betonske jaške s povoznimi LŽ pokrovi z napisom VODOVOD, vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim odvodnjavanjem. V jaške se vgradijo zaporni elementi.
Za območje pozidave se izvede priključek na zamenjan cevovod iz duktilne litine DN 150 mm, na mestu priključitve je potrebno izvesti betonski jašek s povoznimi LŽ pokrovi z napisom VODOVOD, vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim odvodnjavanjem.
Napajalni cevovod za predvidene objekte se izvede s cevmi iz duktilne litine DN 100 mm. Predvideni objekti se priključijo na nov cevovod iz duktilne litine DN 100 mm (vsak objekt posebej) preko navrtnega zasuna DN 100 mm, istočasno pa se vgradijo tudi zaporne palice in obbetonirane ventilske kape 125 mm. Od navrtnih zasunov do vodomernih jaškov se položijo cevi PE DN 32 mm. PVC vodomerni jaški s PVC ali LŽ pokrovom (za vsak objekt posebej), se postavijo na zemljišču investitorja, in sicer čim bližje parcelni meji z vedno zagotovljenim dostopom upravljavcu vodovodnega sistema. V jaške se vgradijo vodomeri opremljeni z oddajnikom, ki avtomatsko zaznava porabo vode za posamezno stanovanjsko enoto.
Za potrebe trgovskega centra se v betonski vodomerni jašek s povoznimi LŽ pokrovi z napisom VODOVOD, vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim odvodnjavanjem, vgradi kombiniran vodomer z oddajnikom, ki avtomatsko zaznava porabljeno vodo (dimenzije določi projektant).
V naselju je urejeno hidratno omrežje, za obravnavano pozidavo je predvidena gradnja enega novega nadzemnega hidranta NH 80. Gasilski dom Pragersko je oddaljen ca. 500 m.
Prestavitve cevovodov, položitev novih cevovodov, izvedba priključkov in vgradnjo vodomerov lahko opravi le upravljavec vodovodnega sistema. Investitorju na trasi izvedenih vodovodnih priključkov, ter obstoječih in novozgrajenih napajalnih cevovodov ni dovoljeno graditi nadzemnih ali podzemnih objektov, saditi dreves ali drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograj ali drogov. Zagotoviti je potrebno služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali cevovodi in priključki. Izvesti je potrebno geodetski posnetek vseh prestavljenih in novo zgrajenih cevovodov ter hišnih priključkov in ga predati upravljavcu sistema.«

Celoten 12. člen se nadomesti s sledečim besedilom:
»Na obravnavanem območju bo zgrajena kanalizacija v ločenem sistemu za odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod.
Odvajanja fekalne kanalizacije
Fekalno kanalizacijo se priključuje na vakuumski jašek fekalne kanalizacije, ki se nahaja na parcelni meji. Od predvidenih stavb do fekalnega vakuumskega jaška na parcelni meji z oznako RJ 228A (KT=251,40; KD=250,39) se izvede gravitacijski priključek – interna kanalizacija za celotno področje zazidave, z vsemi potrebnimi nastavki, ki jih pred izvedbo del od izvajalca javne službe pridobi izvajalec del (potrebno pridobiti projektne pogoje).
Kolikor se gradnja predvidene zazidave zaključi pred izgradnjo vakuumske kanalizacije in čistilne naprave Pragersko, se fekalna odpadna voda odvaja in očisti na interni MKČN zazidave, ki je lahko skupna za vse objekte ali pa se gradi za vsak objekt posamezno.
Po izgradnji javne kanalizacije je priključitev na javni sistem obvezna in se MKČN zazidave opustijo.
Očiščene odpadne vode iz MKČN se lahko odvajajo v meteorno kanalizacijo, vendar je v tem primeru potrebno že v fazi gradnje izvesti tudi interno kanalizacijo z direktnimi odvodi iz stavb, ki se bo navezala na fekalni jašek vakuumske kanalizacije.
Odvajanje odpadnih meteornih voda
Padavinske vode so ločene na meteorne vode s strešin in cest ter na meteorne vode iz manipulativnih površin in parkirišč. Odpadne meteorne vode iz manipulativnih površin in parkirišč se odvajajo preko požiralnikov z usedalnikom v lovilec olja in nato v skupno meteorno kanalizacijo. Odpadna meteorna voda se s celotnega področja zazidave odvaja v zadrževalno razbremenilni objekt odgovarjajočih dimenzij, in se navezuje na meteorno – mešano kanalizacijo v Levstikovi ulici in delno v skladu s soglasjem upravljalca v meloriacijski jarek.
Pred izvedbo projektiranja zadrževalnega objekta je potrebno preveriti dimenzije in ustreznost odvajanja obstoječega mešanega kanala v Levstikovi ulici, ki ga je potrebno ustrezno rekonstruirati, kolikor je ugotovljeno, da se meteorno vode preko zadrževalnika ne zagotavljajo poplavne varnosti.
Za vse eventualne prestavitve obstoječih javnih in ostalih kanalizacijskih vodov je potrebno pridobiti pogoje upravljavca. Zagotoviti je potrebno služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali kanalizacijski vodi. Opraviti je potrebno geodetski posnetek iz katerega mora biti razvidno: kota dna jaška, kota pokrova jaška, kota vtokov in iztokov, presek cevi, material cevi, tip kanalizacije (fekalna, meteorna)«.

Celoten 13. člen se nadomesti s sledečim besedilom:
»Za napajanje predvidenih objektov in naprav z električno energijo bo potrebno:
– zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne izvedbe in moči (TP TSN 6/24M),
– zgraditi zemeljski kablovod in vključiti novo transformatorsko postajo v 20 kV omrežje v OP 12 D-015,
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod od nove transformatorske postaje do obravnavanih objektov,
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nove transformatorske postaje in njeno vključitev v 20 kV in 0,4 kV omrežje,
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nizkonapetostnega razvoda za napajanje obravnavanih objektov,
– urediti služnostne pogodbe za zemljišče, po katerih bo potekal 20 kV in 0,4 kV kablovod.
Vse nove električne nizkonapetostne vode je potrebno kablirati in urediti pod pogoji pristojnega elektro podjetja. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah dovozne ceste in stanovanjskih ulic. Kabelske prosto stoječe omarice bodo zgrajene ob cesti na parcelnih mejah.
Pred pričetkom projektiranja je potrebno s strani Elektra Maribor pridobiti podatke o točni lokaciji obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, pridobiti soglasje za priključitev na omrežje in v skladu z njim pripraviti projektno dokumetacijo za TP, kabelski razvod in NN kabelske priključke skladno s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, tehničnimi predpisi in standardi. Projektna dokumentacija mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektro energetskih vodov in naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav, mora biti zagotovljen nadzor s strani OE Slovenska Bistrica.
Javna razsvetljava se bo urejala po celotni izgradnji območja. Pri načrtovanju in izgradnji zunanje razsvetljave objekta, cest in javnih površin, je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Na območju OLN naj se ne namešča reflektorjev – razsvetljava naj preprečuje dodatno svetlobno onesnaževanje (brez prepuščanja svetlobe navzgor). Svetilke naj bodo enotne tipske oblike, neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. Svetilke naj bodo nizke (do 3.5 m), zasenčene in usmerjene tako, da je vpliv oddane svetlobe na okolico nebistven. Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali zvečer, varen in pravilen potek prometa, vendar s časovno omejitvijo osvetljevanja, in sicer od 6.00 do 22.00 ure.«

Celoten 14. člen se nadomesti s sledečim besedilom:
»Obstoječe omrežje poteka ob Ptujski cesti. Priključna točka za predvideno zazidavo je ob cesti Pragersko–Slovenska Bistrica, v bližini hiše Zidanškova ulica 8.
Obstoječe TK omrežje je glede na zazidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora, krije investitor gradnje. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
Za predvideno zazidavo na območju OLN, je potrebno pri Telekom Slovenije naročiti izdelavo projekta za izvebo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. V fazi PGD, PZI je potrebno predvideti izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb (poslovnih in stanovanjskih) po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradit TK kabelska kanalizacija:
– po glavni ulici vsaj dve cevi Ø 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški,
– do posameznih objektov pa uvodni kabelski jašek in cev Ø 110 za poslovne stavbe ali Ø 50 do stanovanjskih stavb.
Prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati, da investitor objekte kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24-urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350x400x120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje.
Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljavci.
Pogoji za križanje TK voda s posameznimi drugimi vodi:
– križanje TK kabla s cevmi vodovoda in kanalizacije se izvede v oddaljenosti 0,5–0,6 m, v primeru priključnega cevovoda. Pri vzporednem poteku TK kabla in cevi vodovoda je najmanjša dovoljena razdalja 0,5 m.
– križanje TK kabla in energetskega kabla 1 kV mora biti izvedeno na navpični oddaljenosti 0,5 m. Kot križanja mora biti praviloma 90°, ne sme pa biti manjši od 45°. Če te oddaljenosti ni mogoče zagotoviti, je potrebno energetski kabel položiti v železno cev 159 mm, dolžine 2–3 m, telekomunikacijski kabel pa v telekomunikacijsko zaščiteno cev PE-HD Ø 160 iste dolžine. Tudi v tem primeru razdalja ne sme biti manjša od 0,3 m. Pri vzporednem vodenju telekomunikacijskega kabla in energetskega kabla 1 kV mora znašati vodoravna oddaljenost najmanj 0,5 m.
– paralelno vodenje kablov ob temeljnih ali zidov zgradb, mora biti na razdalji 0,3 m ali več.«

Za prvim odstavkom 15. člena se doda nov odstavek, ki glasi:
»Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja. Plinovodno omrežje se predvidi na vseh cestah, vendar so možni tudi drugi koridorji. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Plin se lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.«

Za prvim odstavkom 18. člena se doda nov odstavek, ki glasi:
»Na ureditvenem območju niso bile izvedene predhodne arheološke raziskave.
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred pričetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
V primeru odkritja arheološke ostaline velja skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine splošen arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.«

Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da sedaj glasi:
»Do izgradnje centralne čistilne naprave je za odvodnjavanje odpadnih fekalnih voda potrebno za vsak posamezni objekt zgraditi MKČN ustrezne velikosti, z odtokom v predvideno kanalizacijo za padavinske vode. Po izgradnji CČN je obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje.«

Dopolni se peti odstavek 24. člena, in sicer tako, da se na koncu odstavka doda nov stavek: »Požarna varnost se z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte zagotavlja tudi z ustreznimi protipožarnimi ločitvami.«

Dopolni se prvi stavek 25. člena odloka tako, da se pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda besedilo: »oziroma za projektni pospešek tal v (g) 0,125.«

27. člen se spremeni tako, da sedaj glasi:
»Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.2 Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v GAUS-Krügherjevem koordinatnem sistemu.«

V vseh ostalih parametrih veljajo za investitorje pogoji iz osnovnega odloka o lokacijskem načrtu stanovanjske zazidave Boldirev na Pragerskem.

Zainteresiranim je Odlok o spremembah in dopolnitvah OLN stanovanjske zazidave Boldirev na Pragerskem, z grafičnimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Slovenska Bistrica med uradnimi urami.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka imajo Občina Slovenska Bistrica in pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.