Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09- ZPNacrt-A, 80/10-ZUPUDPP, 106/10 - popr., 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNacrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNacrt-C) in v skladu s 107. členom Statuta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 66/10 - UPB1) ter 95. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 66/10 - UPB1) je Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 19. redni seji dne 10. 12. 2013 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Mokronog - Trebelno (v nadaljevanju: OPN Občine Mokronog - Trebelno).
Strokovna gradiva za OPN Občine Mokronog - Trebelno je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, v obdobju od 2008-2013.

Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim Občina Mokronog - Trebelno določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) in prostorske izvedbene pogoje za graditev in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN). Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

OPN Občine Mokronog - Trebelno vsebuje:
I. ODLOK O OPN
(1) Besedilo odloka o OPN s prilogami
(2) Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50x70 cm z naslednjo vsebino:

Naslovnica
Vsebina grafičnega dela OPN
Strateški del OPN
0-01      Zasnova prostorskega razvoja občine, merilo 1:50.000
0-02      Zasnova gospodarske javne infrastrukture, merilo
          1:50.000
0-03      Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
          merilo 1:50.000
0-04      Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000
0-05      Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
          merilo 1:50.000
0-06      Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000
0-07      Strateške razvojne površine za naselji Mokronog in
          Martinja vas, merilo 1:10.000
0-08      Strateške razvojne površine za naselje Trebelno,
          merilo 1:10.000
Izvedbeni del OPN
1.01      Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
          merilo 1:50.000
1.02      Pregledna karta naselij Občine Mokronog - Trebelno z
          okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo
          1:50.000
2.01      Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske
          rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
          infrastrukture, merilo 1:50.000
3.01 do   Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma
3.21      podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
          izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000
4.01 do   Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne
4.21      infrastrukture, merilo 1:5.000
5.01      Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN,
          merilo 1:50.000
6.01      Posebni prostorski izvedbeni pogoji za jedro
          Mokronoga, merilo 1:5000
          Legenda
II. PRILOGE OPN
OPN Občine Mokronog - Trebelno ima naslednje priloge:
31        izvleček iz državnega strateškega prostorskega
          načrta
32        prikaz stanja prostora
33        strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve
          prostorskega akta
34        smernice in mnenja
35        obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
36        povzetek za javnost
37        okoljsko poročilo
III. DIGITALNI PODATKI OPN

Digitalna vsebina OPN Občine Mokronog - Trebelno obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2012) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP, 6. 10. 2008.

OPN Občine Mokronog - Trebelno določa:

1.     UVODNE DOLOČBE
2.     STRATEŠKI DEL OPN OBČINE MOKRONOG-TREBELNO
2.1    Izhodišča prostorskega razvoja občine
2.1.1  Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih
       prostorskega razvoja
2.1.2  Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države
       in regije
2.1.3  Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin
2.1.4  Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
2.2    Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na
       karti 0-01)
2.2.1  Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij
2.2.2  Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj
       dejavnosti
2.2.3  Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini
       in regiji
2.2.4  Druga za občino pomembna območja
2.2.5  Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt
2.3    Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega
       javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na
       karti 0-02)
2.3.1  Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
2.3.2  Zasnova prometne infrastrukture
2.3.3  Zasnova elektronskih komunikacij
2.3.4  Zasnova energetike
2.3.5  Zasnova vodooskrbe
2.3.6  Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
2.3.7  Zasnova ravnanja z odpadki
2.3.8  Zasnova infrastukturnega opremljanja vinogradniških
       območij
2.4    Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
       (grafični prikaz na kartah 0-03 in 0-06)
2.4.1  Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve
2.4.2  Usmeritve za razvoj naselij
2.4.3  Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
2.4.4  Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje
2.4.5  Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
2.4.6  Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova
2.4.7  Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij
       (grafični prikaz na karti 0-07)
2.5    Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti
       0-04)
2.5.1  Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti,
       ki so vezane na naravne vire
2.5.2  Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in
       drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
2.5.3  Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
       prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z
       vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih
       značilnosti
2.6    Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (grafični
       prikaz na karti 0-05)
2.7    Koncept prostorskega razvoja naselja Mokronog
2.7.1  Območje prostorskega razvoja naselja Mokronog
2.7.2  Koncept podrobnejše namenske rabe
2.7.3  Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega
       prometa
2.7.4  Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
2.7.5  Koncept zelenega sistema naselja
2.8    Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje - PIP
2.9    Usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte - OPPN
3.     IZVEDBENI DEL OPN OBČINE MOKRONOG - TREBELNO
3.1    Splošne določbe
3.2    Skupni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1  Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora
       in vrste posegov
3.2.2  Tolerance glede namenske rabe prostora
3.2.3  Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo
3.2.4  Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje
3.2.6  Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno
       infrastrukturo
3.2.7  Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro
3.2.8  Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanja narave,
       varstva kulturne dediščine, varstva okolja in varstva
       naravnih dobrin
3.2.9  Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi
       in drugimi nesrečami
3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja
3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN
3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih
       OPPN
3.3    Usmeritve za OPPN
3.4    Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.5    Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva
       okolja - ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo
       posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi)
4.     USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
5.     PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Tabele, ki so sestavni del odloka, so:
Tabela 1-1: Enote urejanja prostora - poselitev
Tabela 1-2: Enote urejanja prostora - odprti prostor
Tabela 1-3: Enote urejanja prostora - območja mineralnih surovin
Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN
Tabela 2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti - DPA
Tabela 3: Nezahtevni in enostavni objekti

Z OPN Občine Mokronog - Trebelno se prostorsko ureja območje celotne Občine Mokronog - Trebelno.

Občina Mokronog - Trebelno meri 73,40 km2, ima 43 naselij in šteje 3017 prebivalcev (vir: SURS, 2010). Povprečna gostota je 41 prebivalcev/km2. Večja gručasta naselja so v Mirenski dolini, po Raduljskem hribovju pa je poselitev razpršena po zaselkih. Stičišče alpskega, dinarskega in panonskega sveta se odraža v kamninski sestavi, reliefu, hidrografskih in podnebnih značilnostih, v tipih prsti, rastju in živalstvu ter tudi v kulturnem in gospodarskem pomenu.
Prostorski razvoj na območju Občine Mokronog - Trebelno se je v zadnjih 20 letih izvajal v okvirih prostorskega plana Občine Trebnje iz leta 1985. Občina Trebnje je deloma dopolnjevala prostorski plan tudi na območju nove Občine Mokronog - Trebelno, vendar z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je večinoma izkoriščen, tako da ima občina relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč, kar vpliva tudi na trg stavbnih zemljišč in možnosti razvoja.
Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne potrebe in gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve. Prav tako je močan interes za gradnjo zidanic, vendar večinoma kot sekundarno bivališče za preživljanje prostega časa. Interes za nakup stanovanj v večstanovanjskih objektih je relativno majhen, saj je večina interesov usmerjena v novogradnje stanovanjskih stavb. Interes za gradnjo proizvodnih dejavnosti in storitev je prisoten večinoma iz območja občine in sosednjih območij, razvojni interes iz drugih urbanih središč je manjši.
Prostorske možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo naselja ob prometnih koridorjih: ob državni cesti Mirna-Sevnica, v koridorju vzhod-zahod. Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti, imajo prednostni položaj za načrten dolgoročen razvoj naselja: Mokronog, Puščava - Martinja vas, Slepšek - Beli grič in Trebelno. Območje Puščava ima zaradi dobre infrastrukturne opremljenosti (cesta in železnica), primerne oddaljenosti od naselij, neizpostavljene lege ter povezave z gospodarsko cono sosednje občine, velik razvojni potencial.
Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom najboljših kmetijskih zemljišč in z območji ohranjanja narave. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve, kot so razgibanost terena in poplavna dolinska območja.

Razvojni interesi države in regije na območju Občine Mokronog - Trebelno so: urejanje gospodarske cone Puščava, gradnja daljnovoda Beričevo-Krško 2x400 kV, gradnja daljnovoda Sevnica-Trebnje 2x110 kV in regionalne cestne povezave.
Medobčinski razvojni interesi so: urejanje Centra za ravnanje z odpadki (Globoko v Občini Trebnje), skupno reševanje opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in načrtovanje skupnih čistilnih naprav.
Lokalni razvojni interesi v urejanju prostora so:
- nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča,
- zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev,
- zagotovitev novih območij za bivanje,
- določitev novih stavbnih zemljišč za krajevne razvojne potrebe v drugih naseljih,
- izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v jedrih naselij,
- izboljšava komunalnega in energetskega omrežja.

Prostorski razvoj v občini je za naslednje obdobje zasnovan prednostno v občinskem središču Mokronog. Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za lastne krajevne potrebe, tako da večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve in ne bo imel vplivov na sosednja območja. V Mokronogu in na Puščavi se bo še naprej krepila in razvijala gospodarska dejavnost in s tem večale zaposlitvene možnosti za prebivalstvo širšega gravitacijskega območja. Prizadevati si bo potrebno za izboljšanje prometnih povezav s sosednjimi občinami.

Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Mokronog - Trebelno so:
1. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
2. zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji zaposlitve (proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje,
3. zagotavljanje površin za razvoj lokalnega središča s krepitvijo centralnih dejavnosti in površin za bivanje,
4. zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti in drugih oblik zaposlitve,
5. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti,
6. spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,
7. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti,
8. varovanje vodnih virov,
9. spodbujanje prenove trškega in vaških jeder ter drugih območij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,
10. razvijanje kolesarskih, peš in drugih daljinskih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
11. omejevanje nakupovalnih središč v vaških naseljih, ki bi neustrezno vplivala na krajevni razvoj,
12. izboljšanje prometnih povezav in umirjanje prometa v jedrih naselij,
13. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
14. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,
15. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
16. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo.
Cilji občine v urejanju prostora z vidikov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so:
17. razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,
18. ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče,
19. zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov in požarov.

Omrežje naselij v Občini Mokronog - Trebelno tvorijo funkcijski tipi naselij:
- občinsko središče z dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni in nekatere funkcije upravne enote, oskrbne in storitvene dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, dom za starejše občane, prostori za kulturne dejavnosti.
Občinsko središče je naselje Mokronog. Razvijalo se bo kot občinsko središče in krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Sedanje funkcije se bodo dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe.
- lokalno središče ožjega pomena z dejavnostmi: osnovna oskrba, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti.
Lokalno središče je naselje Trebelno v Raduljskem hribovju. V naselju se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti.
- druga naselja: podeželska, vaška naselja s pretežno kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkih gospodarstev.
Druga naselja so: Beli Grič, Bitnja vas, Bogneča vas, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri Trebelnem, Bruna vas, Cerovec pri Trebelnem, Češnjice pri Trebelnem, Cikava, Čilpah, Čužnja vas, Dolenje Laknice, Dolenje Zabukovje, Drečji vrh, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenje Laknice, Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Hrastovica, Jagodnik, Jelševec, Križni Vrh, Log, Maline, Martinja vas pri Mokronogu, Mirna vas, Most, Ornuška vas, Ostrožnik, Podturn, Pugled pri Mokronogu, Puščava, Radna vas, Ribjek, Roje pri Trebelnem, Slepšek, Srednje Laknice, Štatenberk, Sv. Vrh, Velika Strmica, Vrh pri Trebelnem.
Druga naselja v občini se predvsem notranje razvijajo in dopolnjujejo za potrebe krajevnega prebivalstva. Razvija se predvsem dopolnilne dejavnosti in storitve ter krepi naselja v smislu kakovosti.

Prostorski razvoj Občine Mokronog - Trebelno je načrtovan relativno zmerno. Večje razvojne površine so načrtovane v naseljih Mokronog, Puščava in Martinja vas, vse za potrebe širšega gravitacijskega območja. Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi neugodnega terena za graditev.
Prednostna razvojna območja so:
- v naselju Mokronog: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno izobraževanje, komunalne dejavnosti, gasilski dom), površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš;
- v naseljih Puščava in Martinja vas: površine za razvoj gospodarske cone, površine za razvoj trgovine in drugih storitev;
- v naseljih Slepšek in Beli Gič površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš;
- v naselju Trebelno površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš.

Prometne povezave regionalnega pomena potekajo v severovzhodnem delu občine po dolinah vodotokov Mirne in Laknice.
Državne (regionalne) ceste so Trebnje-Mirna-Mokronog-Sevnica in Mokronog-Škocjan. Cestne povezave lokalnega pomena so Mokronog-Trebelno-dolina Radulje in cestna povezava vzhod-zahod po dolini Radulje. Načrtovane so izboljšave regionalnih prometnih povezav.
Železniška proga poteka po severnem delu občine in povezuje Trebnje in Sevnico. Železniško nakladališče in postajališče je v naselju Puščava. Občina si bo prizadevala za povečanje izkoriščenosti železniškega koridorja.

Druga za občino pomembna območja so območja mineralnih surovin v Gorenjih Laknicah in na Ostrožniku.
Pomembna območja prepoznavnih naravnih vrednot v Občini Mokronog - Trebelno so doline reke Mirne in rečic Laknice ter Radulje.
Pomembna območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet so območja naselbinske dediščine v naseljih Mokronog in Trebelno.

Naselje Mokronog je urbano naselje za katerega se pripravi urbanistični načrt.

Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Območja z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo se postopoma sanira in dopolnjuje, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja in vpliva na zdravje ter vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino.
Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče - novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in telekomunikacij.
Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev gospodarske javne infrastrukture.
Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.

Državne regionalne prometne povezave so Trebnje-Mirna-Mokronog-Sevnica in Mokronog-Škocjan. Načrtovana je izboljšava prehoda preko železnice (nadvoz pri Puščavi) in načrtovana je severna obvozna cesta Mokronoga.
Železnica Trebnje-Sevnica poteka po meji z Občino Mokronog - Trebelno in po severnem delu občine ter predstavlja razvojni potencial občine. Železniško omrežje ostaja v obstoječem koridorju.
Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. V posameznih naseljih se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in rekonstrukcije odsekov. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se s tem prostorskim aktom nova poselitev načrtuje s sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti. V povezavi z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave, ki so osnova za bodoče urejanje teh območij.
V Mokronogu, Puščavi - Martinji vasi, Slepšku - Belem Griču in Trebelnem, kjer so načrtovana večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno povezano prometno omrežje.
Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so:
- nove prometne povezave sočasno s širitvijo poselitve, širitev poselitve se opremlja s prometno infrastrukturo tako, da se pri tem izboljšuje tudi prometna dostopnost obstoječe poselitve, na katero se navezuje širitev,
- umirjanje prometa v naseljih,
- omejevanje motornega prometa v središčih naselij,
- urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder,
- ureditev kolesarskih poti in stez.
V delih naselij z ohranjeno stavbno kulturno dediščino se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (minibus, sistem na klic ...).
Občina si bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča).

Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij. S telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi elektronskih komunikacij se bo nadaljevalo opremljanje naselij, s ciljem omogočanja kakovostnejših in enakovrednejših pogojev za delo ter bivanje.

Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Razvoj gospodarstva in deloma tudi širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja.
Načrtovana sta daljnovoda Beričevo-Krško 2x400 kV in Sevnica-Trebnje 2x110 kV, ki na krajšem odseku prečkata severni del občine. V smeri jug-sever se planira tudi 2x400 kV - vzankanje Hudo.
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:
- oskrba z električno energijo se bo dopolnjevala in izboljševala v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),
- občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije, geotermalne energije, biomase in drugih oblik energije,
- v strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se bodo uveljavljali lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije: sončna energija (kot so: sončni prejemniki za pripravo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije - fotovoltaika), energija vetra (vetrnice), bioplin, lesna biomasa in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije,
- občina se bo zavzemala za izrabo večjih strešnih površin za zbiralnike sončne energije, predvsem v območjih gospodarskih dejavnosti in na gospodarskih poslopjih, razen v območjih varstva kulturne dediščine,
- na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri energije,
- občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij.

Vodovodno omrežje v občini je pretežno dobro urejeno. Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba.
Občina načrtuje dograditev obstoječega vodovodnega omrežja z novimi povezavami in zaokrožitvami omrežja.
Občina bo nadalje varovala območja varstva obstoječih in potencialnih vodnih virov ter izboljševala vodovodno omrežje.
Občina bo spodbujala izgradnjo kapnic in uporabo deževnice za tehnološko in sanitarno vodo.

Obstoječe odvajanje odpadnih voda je izvedeno v mešanem sistemu in v relativno majhnem obsegu.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je zasnovano s čistilno napravo za naselja v dolinskem delu občine in z več manjšimi lokalnimi sistemi.
Čiščenje odpadnih voda za dolinski del poselitve se lahko izvede tudi na več lokacijah, glede na racionalnost izvedbe omrežja in lokacije čistilne naprave, tako da se sistem v celoti izvede z več manjšimi lokalnimi sistemi odvajanja in čiščenja.
Območja manjših naselij in zaselkov se lahko opremljajo tudi z biološkimi in rastlinskimi ČN.
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
- zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja,
- dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja,
- ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav (biološke in rastlinske čistilne naprave) za razpršeno poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,
- sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin,
- ustrezno ukrepanje za zmanjševanje odtoka z urbanih površin in ukrepi za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih vod, kot npr. zatravitve, travne plošče, suhi zadrževalniki) za zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike.

Usmeritve za ravnanje z odpadki so:
- spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru njihovega nastanka (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih ...),
- vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega selektiranja ter zbiranja odpadkov,
- spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na njihovem izvoru s hišnimi kompostniki,
- odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč,
- vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov.
Občina bo sodelovala z Občino Trebnje pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki (Deponija Globoko).

Vinogradniška območja so namenjena vinogradništvu oziroma sadjarstvu. Stalno bivanje in kmetije so v vinogradniških območjih redkost oziroma izjema.
Občina bo vinogradniška območja le delno infrastrukturno opremljala oziroma z nekoliko nižjim standardom kot to velja za naselja. Infrastrukturno opremljanje se bo prilagajalo fizični in ekonomski zmožnosti občine.

Avtohtoni poselitveni vzorec v Občini Mokronog - Trebelno je heterogen in ga sestavljajo gručasta naselja v ravninskem delu, naselja z zaselki v hribovitem delu in razpršena poselitev v vinogradniških območjih.
V območje z urbanističnim načrtom so zajete površine prostorskega razvoja vodilnega naselja v občini, Mokronoga.
Okvirna območja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč s pripadajočim prostorom.
Za druga naselja se načrtuje notranji razvoj naselij z dopolnitvami za potrebe lokalnega prebivalstva. Notranje se razvijajo vaška naselja, ki še nadalje ohranjajo značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Ta naselja se dopolnjuje glede na lokalne potrebe.
Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih različna, na kar so vplivali geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve.
Na Dolenjskem in tudi v Občini Mokronog - Trebelno je značilna svojevrstna poselitev v vinogradniških območjih. Nastanek vinogradniške krajine z zidanicami kot kmetijskimi pomožnimi objekti in manjšimi vinogradi je preoblikoval krajino z naselji in zaselki v pretežno gozdni krajini. Posledica je povečanje prebivalstva in stalne naselitve v vinogradniških območjih, ter neurejenost komunalnega omrežja.
Okvirna območja razpršene poselitve so določena z vinogradniškimi območji.

Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:
1. podpirala strnjenost poselitve, tako da bo:
- poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,
- širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
- preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
- preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje in širitev razpršene poselitve, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene zazidave lahko zaokroži v večjo gručo in se s tem dosega racionalnejšo infrastrukturno ureditev,
- omogočala prostorske pogoje za ohranjanje kmetijstva v hribovitih območjih in na območjih, ki so bolj oddaljena od strnjenih naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine.
2. podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo:
- s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za oblikovanja posegov v prostor iz urbanističnega in arhitekturnega vidika,
- varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,
- zagotavljala razvoj kmetijstva v vinogradniških območjih za potrebe razvoja vinogradništva,
- varovala obvodni prostor pred neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi (rekreaciji),
- ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo.
3. zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
- s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da bodo zagotovljeni preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja,
- dejavnosti na primeren nekonflikten način usmerjala v prostor,
- dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti,
- za dejavnosti z večjimi vplivi na okolje in potrebami infrastrukturnega opremljanja iskala možnosti na medobčinski ravni.
4. izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:
- opremljala načrtovana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost naselij,
- opremljala vinogradniška in nekatera oddaljena območja razpršene poselitve, kjer so pogoji opremljanja zahtevni, z reducirano stopnjo infrastrukturne opremljenosti,
- zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav,
- spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkirišč na obrobju.
5. omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:
- nadaljevanje razpršene poselitve,
- povečevanje obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture,
- spreminjanje pomožnih objektov v sekundarna bivališča,
- spreminjanje sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v območjih razpršene poselitve,
- spreminjanje zidanic in drugih pomožnih objektov za kmetijstvo v sekundarna ter stalna bivališča v vinogradniških območjih in drugih, od infrastrukture odmaknjenih območjih.

Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobno namensko rabo površin.
V Mokronogu se načrtuje razvoj dejavnosti v skladu s funkcijo naselja kot občinskega središča, predvsem pa razvoj centralnih dejavnosti.
Na Trebelnem se načrtuje razvoj dejavnosti v skladu s funkcijo naselja kot lokalnega središča, predvsem pa razvoj centralnih dejavnosti.
Ob državni cesti Trebnje-Mirna-Mokronog-Sevnica in železnici Trebnje-Sevnica na Puščavi se načrtuje razvoj gospodarskih dejavnosti. V medobčinsko gospodarsko cono Bistrica-Puščava se povežeta območje opuščenega vojaškega območja Bistrica v Občini Šentrupert in območje gospodarske cone Puščava v Občini Mokronog - Trebelno.
Razvoj turizma se načrtuje s preobrazbo območja opuščene farme v Martinji vasi pri Mokronogu, z oživitvijo projekta Makronovo, z nadaljnim razvojem turizam na posestvu Pule na Drečjem vrhu in z razvojem ekonaselja ob Radni vasi.
Razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se načrtuje v območjih naselij Mokronog, Trebelno, Drečji vrh in Pugled pri Mokronogu.
V vaških naseljih se načrtuje manjše širitve stavbnih zemljišč oziroma dopolnjevanje poselitve za lokalne potrebe prebivalstva.
Vaška naselja še nadalje ohranjajo značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v območja za proizvodne dejavnosti.
Vinogradniška območja, ki so določena s tem prostorskim aktom, se namenjajo primarni rabi in spremljajočim oziroma pomožnim objektom za kmetijstvo (zidanice, kleti). V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, spreminjanje objektov za občasno bivanje v objekte za stalno bivanje ni sprejemljivo in ni ustrezno.

Sanacijo območij razpršene gradnje bo občina izvajala predvsem na področju komunalnega opremljanja in izboljševanja prometnega omrežja.
Vinogradniška območja so namenjena primarni rabi in spremljajočim oziroma pomožnim objektom za kmetijstvo (zidanice, vinske kleti) in turizmu. V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež zelenih površin.

Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine, trškega jedra in vaških jeder.
Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi zasnovam gručastih naselij v ravninskem delu in zasnovam naselij z zaselki v gričevnatem delu.
Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše oblikovanje.
Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavljajo zadostne površine za prometno ureditev vključno s površinami za peš in kolesarski promet, javnimi zelenimi površinami ter otroškimi igrišči.

Občina si bo skupaj z ministrstvom pristojnim za kulturo, prizadevala za ohranitev kulturnih spomenikov v občini. Prav tako si bo občina prizadevala za ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi.
S podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji se bodo urejala območja v jedru Mokronoga in območja v jedru Trebelnega.
Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in istočasnim umirjanjem prometa.

Občina za dolgoročni - strateški prostorski razvoj načrtuje strateške razvojne površine v naseljih Mokronog, Martinja vas in Trebelno. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih. Na teh površinah se v nadaljnjem obdobju ne bodo uveljavljale omejitve zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in drugih varstvenih režimov.

Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti, predvsem ekološke pridelave, sadjarstva in vinogradništva ter spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave, bo ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različnimi ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Občina bo omogočala prostorske širitve kmetij.
Gozdarstvo: Občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno predelavo.
Turizem: Za turistične namene se razvijajo tudi vinogradniška območja v občini v naseljih: Beli Grič, Bogneča vas, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri Trebelnem, Cikava, Češnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, Dolenje Laknice, Drečji vrh, Gorenji Mokronog, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenje Laknice, Gorenje Zabukovje, Jagodnik, Križni Vrh, Maline, Mirna vas, Ostrožnik, Pugled pri Mokronogu, Radna vas, Srednje Laknice, Sv. Vrh, Velika Strmica in Vrh pri Trebelnem.
Rekreacija in šport: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve.
Mineralne surovine: Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru kamnoloma Gorenje Laknice. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

Občina si bo prizadevala za oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah.
Občina bo varovala poplavna območja pred posegi, ki bi zmanjševali sposobnost retencijskih površin. Prav tako bo občina omejevala poseganje v erozijska in plazovita območja.
Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport), je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Območje Občine Mokronog - Trebelno je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave, požari, suša, zemeljski plazovi, neurje, potres, prometne nesreče, kužne bolezni, železniške in letalske nesreče.
Območje ob reki Mirni je v ravninskem SZ delu občine občasno poplavljeno, vendar poplave ne ogrožajo poselitvenih območij.
Občina Mokronog - Trebelno je požarno manj ogroženo območje.
Na območju Občine Mokronog - Trebelno so možne vse oblike in vrste železniških nesreč. V železniškem prometu vozijo potniški in tovorni vlaki, med njimi so tudi prevozi nevarnih snovi.
Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja:
- za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine, trgi in parkirišča,
- za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico,
- za deponijo ruševin: pridobivalni prostor kamnolom Ostrožnik,
- za kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Globoko.
Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.

Območje Občine Mokronog - Trebelno sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je značilen preplet njivskih, travniških in gozdnih površin, ki se sklada z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in z vinogradi na pobočjih z značilnimi zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.
Posebni lokaciji, ki sta pomembni z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti naselbinske dediščine, sta trško jedro Mokronoga in vaško jedro Trebelnega.

Na podlagi smernic ZRSVN OE Novo mesto z dne št. 6-III-85/12-O11/AŠP z dne 17. 6. 2013 in št. 6-III-85/14-0-11/AšP z dne 12. 7. 2013 je usmeritev za območja ohranjanja narave:
- območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov, ki jih ta odlok povzema,
- za posege na območju ohranjanja narave je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje pristojnega ministrstva.
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju Občine Mokronog - Trebelno, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:
- naravne vrednote različnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota). Naravne vrednote se varuje v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti;
- ekološko pomembna območja: Mirna (10 st. 65500), Radulja (10 st. 63600);
- posebna varstvena območja (območja Natura 2000): Mirna 13000059) in Radulja s pritoki (13000192), kjer se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih ter živalskih vrst;
- habitatni tipi, pri katerih se ohranja naravna razširjenost, specifična struktura in ustrezna raba ter ugodno stanje za habitate značilnih rastlinskih in živalskih vrst;
Ohranjajo se tudi prvine biotske raznovrstnosti krajine, kot so: travniški sadovnjaki, mejice, živice, posamezna drevesa, skupine dreves in gozdni otoki.

Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno namensko rabo prostora.
Osnovna namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega:
- stavbna zemljišča,
- kmetijska zemljišča,
- gozdna zemljišča,
- vodna zemljišča,
- druga zemljišča.
Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno namensko rabo prostora:
Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so površine osnovne rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim.
Na posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju.
Na območjih drugih zemljišč so območja pridobivanja mineralnih surovin namenjena izkoriščanju in območja namenjena sanaciji v kmetijska in gozdna zemljišča.
Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih.

Za obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je določena z OPN za posamezno območje ali površino, OPN določa usmeritev, da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v okviru pridobljenih pravic.

Koncept prostorskega razvoja naselja Mokronog podrobneje obravnava naselje Mokronog. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z območjem razvoja občinskega središča.

Dolgoročni razvoj naselja Mokronog povezuje Mokronog z zaselki na njegovem obrobju v funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev osrednjih dejavnosti, razvoj območij za gospodarske dejavnosti in za različne oblike bivanja. Dolgoročni razvoj naselja je zasnovan na prenovi središča naselja, razvoju prometnega omrežja, novih poselitvenih območij in dopolnjevanju ter zaokroževanju obrobja.
Upravne dejavnosti občinskega središča in druge osrednje dejavnosti se usmerjajo v središče naselja ter na lokacije, kjer so že obstoječe dejavnosti osrednjega značaja. Ureditev središča kraja se dopolnjuje tudi z dejavnostmi gostinstva, turizma in storitev. Za razvoj upravnega središča se namenja lokacija vzhodno od šole. Na SZ strani ob vstopni cesti se uredi trg - odprta javna površina iz katere se odpirajo pogledi na trško cerkev. Gradbena linija novih objektov se umakne v globino parcele tako, da se ohranijo pogledi na trško jedro.
Na površinah za gospodarske dejavnosti na SZ robu trškega jedra se omejuje širitev gospodarskih dejavnosti, dopušča pa se njihovo prestrukturiranje v centralne dejavnosti.

Cilj ureditve prometa in bodočega razvoja je omejitev motornega prometa skozi središče naselja, izboljšanje dostopnosti do obstoječih dejavnosti, ki generirajo več prometa, ter zagotovitev dostopnosti novim razvojnim območjem. Prometni tokovi naj se prenesejo na obod naselja in medsebojno povežejo obstoječe prometne krake.
Za bodoči dolgoročni razvoj naselja Mokronog se načrtuje nova obodna cesta po vzhodnem in severnem obrobju obstoječega naselja tako, da medsebojno poveže tri primarne prometne smeri: Mokronog-Puščava (smer Mirna in Trebnje), Mokronog-Sevnica, Mokronog-Škocjan (smer Brežice) oziroma Mokronog-Šmarješke Toplice (smer Novo mesto). S to obodno povezavo se ustvari nova primarna povezava, ki medsebojno povezuje obstoječa in nova razvojna območja. Razporeditev prometa po obodu naselja bo omogočila omejevanje prometa v središču naselja. Povezava proti Trebelnem se izboljša z rekonstrukcijo križišča v Mokronogu in dograditvijo prometnega omrežja v naselju.
Parkirišča za skupne potrebe kraja se načrtuje na vseh razvojnih območjih, kjer je poleg potreb lastnega razvoja potrebno zagotoviti tudi del primanjkljaja za središče naselja.
Parkirišča za potrebe razvojnih območij je potrebno zagotoviti v posameznem razvojnem območju. Obstoječa parkirišča iz trga se postopno preseli na obrobje naselja, tako da se osrednje površine namenjajo peš prometu.

Naselje Mokronog naj se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in kulturne dediščine. Ohranja naj se kakovostna identiteta dominant zvonikov v in nad naseljem. V naselju naj se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in stavbni volumni. Posebna pozornost naj se posveča ohranitvi posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto trškega jedra.
Zahodno obrobje trškega jedra, kjer se proizvodne dejavnosti opuščajo ali prestrukturirajo, naj se ureja tako, da se zagotovi kakovostnejša prometna povezava območij. Te površine se preuredijo v centralne dejavnosti, katerih strukture naj ne presegajo vertikalnih gabaritov trškega jedra.
Severo-vzhodno razvojno območje naj se ureja tako, da bo možna kasnejša izvedba obvozne ceste proti JV, to je proti Škocjanu in Brežicam ter Šmarješkim Toplicam in Novemu mestu. Novo razvojno območje je samostojna celota in je kot takšno lahko oblikovno neodvisno od drugih območij. Na severni strani se območje navezuje na rekreacijske in zelene površine.
Vzhodno obrobje Mokronoga ima že sedaj precej heterogeno tipologijo gradnje, vendar pa skladnost merila še ni presežena. Vzhodno obrobje naj se dopolnjuje z ohranjanjem skladnih vertikalnih gabaritov, oblikovanje objektov je lahko svobodnejše.
Ulični prostori in trg naj se oblikujejo tako, da se zagotavlja čim večje površine za peš promet, svobodno gibanje brez ovir. Nove prometnice naj se oblikujejo tako, da poudarjajo obstoječe prostorske dominante in ustvarjajo priložnosti za nove kakovostne prostore naselja.
Kakovostne poglede na cerkve in trško jedro naj se ohranja, nova zazidava naj v koridorjih pogledov ne zastira prostorskih dominant.

Zahodno od šole je športni park, ki se navezuje na obstoječa športna igrišča šole.
Nad trško cerkvijo, med ruševinami nekdanjega gradu, so možnosti za ureditev parkovnih in prireditvenih površin s kakovostnimi pogledi na naselje in okolico.
Cerkve na bližnjih gričih predstavljajo potencial za ureditev sprehajališč, razgledišč in parkovnih gozdov.
Obstoječe parkovne površine v naselju se povežejo in razširijo z novimi zelenimi površinami oziroma medsebojno povežejo s peš potmi.

Z OPN se ureja celotni prostor občine, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti.
Z izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja načrtovanih OPPN do njihovega sprejetja.

Z OPPN se urejajo območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov ter njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces in sodelovanje javnosti.
Z OPPN se lahko urejajo tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso določena in niso grafično prikazana. Območja infrastrukturnih OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.
Z OPPN se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu OPPN, z namenom:
- urejanja infrastrukture,
- pridobitve lastništva za celovito in racionalno rešitev ureditve območja,
- uskladitve različnih interesov v prostoru,
- javnosti dela.

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Mokronog - Trebelno sprejme izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta, ki je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.

Izvedbeni del OPN določa:

3.1  Splošne določbe
3.2  Skupni prostorski izvedbeni pogoji
     3.2.1  Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo
            prostora in vrste posegov
     3.2.2  Tolerance glede namenske rabe prostora
     3.2.3  Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo
     3.2.4  Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje
     3.2.6  Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno
            infrastrukturo
     3.2.7  Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno
            dobro
     3.2.8  Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanja
            narave, varstva kulturne dediščine, varstva
            okolja in varstva naravnih dobrin
     3.2.9  Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred
            naravnimi in drugimi nesrečami
     3.2.10  Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje
            zdravja
     3.2.11  Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN
     3.2.12  Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
            predvidenih OPPN
3.3  Usmeritve za OPPN
3.4  Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.5  Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja
     - ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic
     vplivov na okolje (omilitveni ukrepi).

Izvedbeni del OPN vsebuje:

Besedilo odloka:
3.1.      Splošne določbe
3.2.      Skupni prostorski izvedbeni pogoji
3.3       Usmeritve za OPPN
3.4       Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.5       Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva
          okolja
Grafične prikaze v samostojni mapi 50x70 cm:
1.01      Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
          merilo 1:50.000
1.02      Pregledna karta naselij Občine Mokronog - Trebelno z
          okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo
          1:50.000
2.01      Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske
          rabe in ključnih omrežij gospodarske javne
          infrastrukture, merilo 1:50.000
3.01 do   Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma
3.21      podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
          izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000
4.01 do   Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne
4.21      infrastrukture, merilo 1:5.000
5.01      Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN,
          merilo 1:50.000
6.01      Posebni prostorski izvedbeni pogoji za jedro
          Mokronoga, merilo 1:5.000
Legenda

V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov ter rudarstvo.
(2) Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne dejavnosti ter gradbeništvo.
(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih.
(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici.
(5) Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, prevladujoč; osnovni objekt je na gradbeni parceli lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in nezahtevnimi objekti.
(6) Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu. Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta (npr. garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven objekt). Spremljajoči objekti ne smejo presegati 60% zazidane površine osnovnega objekta.
(7) Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.
(8) Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
(9) Javno dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.
(10) Zemljišče namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za zemljišče, namenjeno gradnji se v tem odloku uporablja tudi pojem gradbena parcela.
(11) Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za stanovanjske objekte upošteva max. kalkulativna etažna višina 3 m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.
(12) Ureditve infrastrukture so gradnja gradbeno-inženirskih objektov prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in tudi izvedba priključkov.
(13) Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno-inženirskih objektov za urejanje voda.
(14) Nadomestitev objekta je pojem, ki ga določa OPN. Pojem »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«. Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo.
(15) Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem in drugi sorodni predpisi.

(1) Območje urejanja z izvedbenim delom OPN obsega celotno območje Občine Mokronog - Trebelno, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
(2) Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov so navedena v tabeli 2-1, ki je sestavni del tega odloka.
(3) Meja območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN, meje površin, meje EUP in meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu 3.01 do 3.21 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000.

(1) Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.
(2) Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska raba prostora je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci urejanja prostora.
(3) Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST), uradni podatki MKGP (RABA - gozd 2000). Iz dosedanjega prostorskega plana občine so privzete površine stavbnih zemljišč (sz-stavbna zemljišča). Površine voda (V) so prikazane na podlagi ZKP 2012 in DOF 5.
(4) Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev namenske rabe prostora.
(5) Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja prostora (EUP-poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega odloka.
(6) Enote urejanja prostora odprtega prostora (EUP-odprti prostor) so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja odprtega prostora - krajine in vključujejo površine primarne rabe prostora (K, G, V in oo). EUP-OP določajo tudi območja za rekreacijo v odprtem prostoru in vinogradniška območja. EUP OP so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.
(7) Enota urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru (EUP-rek) je prostorsko zaokroženo območje, ki je ob primarni rabi namenjeno tudi rekreaciji v odprtem prostoru. EUP-rek prekriva več vrst primarne namenske rabe prostora, ki pa se s tem ukrepom ne spreminja. Za EUP-rek so dodatno določeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov in za nekatere vrste objektov. EUP-rek so podlaga za upravljanje rekreacijskih ali varovanih območij. EUP-rek so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.
(8) Enote urejanja prostora za vinogradniška območja (EUP-vin) so prostorsko zaokrožena območja primarne rabe in razpršene vinogradniške poselitve, namenjena vinogradništvu in sadjarstvu. EUP-vin so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.
(9) V tabeli 2-1 so navedene enote urejanja prostora, za katere OPN določa način urejanja z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (EUP-OPPN).
(10) Enote urejanja prostora državnih prostorskih aktov (EUP-DPA) so prostorsko zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z državnimi uredbami. EUP-DPA so navedene v tabeli 2-2, ki je sestavni del tega odloka.
(11) Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali manjše od EUP in vsebuje določbe za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov.

(1) Skupni prostorski izvedbeni pogoji - PIP veljajo za vse istovrstne namembnosti prostora in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Posebni PIP so določeni za posamezne enote urejanja prostora, območja ali lokacije v posebnih določbah tega odloka. Veljavnost skupnih pogojev na teh območjih je posebej navedena.

Prostorski izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora in vrste posegov so določeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, ki so:

(a) območja in površine za poselitev:
1010     območja stanovanj (S)
1011     stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi
         (SS)
1013     površine podeželskega naselja (SK)
1014     površine počitniških hiš (SP)
1015     stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti
         (SSa)
1016     površine samostojne kmetije (SKk)
 
1020     območja za centralne dejavnosti (C)
1021     površine za centralne dejavnosti (CU)
1023     površine za izobraževanje (CDi)
1024     površine za verske dejavnosti (CDc)
 
1030     območja proizvodih dejavnosti (I)
1032     gospodarska cona (IG)
 
1040     posebna območja (B)
1041     površine za turizem (BT)
1042     površine za trgovino in storitve (BD)
 
1050     zelene površine (Z)
1051     površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
1052     površine parkov (ZP)
1055     površine pokopališča (ZK)
 
1060     območja prometne infrastrukture (P)
1061     površine cest (PC)
1062     površine železnice (PŽ)
1066     površine prometnega terminala (PO)
 
1070     površine komunikacijske infrastrukture (T)
 
1080     območja energetske infrastrukture (E)
1081     območja energetske infrastrukture (Ee)
 
1090     območja okoljske infrastrukture (O)
1091     površine za oskrbo z vodo (Ov)
1093     površine čistilne naprave (Oc)
1095     površine za komunalne dejavnosti in gasilce (Ok)
 
1110     območja razpršene poselitve (A)
1111     površine razpršene poselitve za zidanice in vinske
         kleti (Av)
1112     površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja
         (Ask)
1113     površine razpršene poselitve za samostojne kmetije
         (Askk)
 
(b) površine, ki niso namenjene poselitvi:
2010     kmetijska zemljišča (K1)
2020     kmetijska zemljišča (K2)
3010     gozdna zemljišča (G)
3012     gozdna zemljišča - varovalni gozd (Gv)
4010     območja površinskih voda (V)
4011     celinske vode (Vc)
5010     območja mineralnih surovin (L)
5011     površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN)
5013     površine nadzemnega pridobivalnega prostora za
         sanacijo v kmetijska zemljišča (LNk)
5014     površine nadzemnega pridobivalnega prostora za
         sanacijo v gozdna zemljišča (LNg)
5040     ostala območja (oo).

Na površinah stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1011) stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (SS)
(1011a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- bivanje - stanovanja,
- delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo),
- terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
- kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.
(1011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1013) površine podeželskega naselja (SK)
(1013a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- stanovanja,
- kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),
- terciarne in kvartarne dejavnosti,
- proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 300 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje,
- šport in rekreacija.
(1013b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1014) površine počitniških hiš (SP)
(1014a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- sekundarno bivanje v počitniških objektih,
- šport in rekreacija.
(1014b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1015) stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa)
(1015a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- stanovanja,
- sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,
- delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro ..., ni delo s strankami).
(1015b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve,
- ureditve javnih površin.
(1016) površine samostojne kmetije (SKk)
(1016a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- kmetije (stanovanjski in gospodarski objekti),
- dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(1016b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

Na površinah centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1021) površine za centralne dejavnosti (CU)
(1021a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- terciarne dejavnosti,
- kvartarne dejavnosti,
- poslovni prostori (pisarne),
- bivanje/stanovanja,
- proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti ...).
(1021b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1023) površine za izobraževanje (CDi)
(1023a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- predšolsko varstvo oziroma vzgoja,
- vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo,
- dejavnosti društev,
- rekreacija,
- socialno varstvo.
(1023b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1024) površine za verske dejavnosti (CDc)
(1024a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- dejavnosti cerkve,
- versko izobraževanje,
- dejavnosti kulture.
(1024b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

Na območjih proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1032) gospodarska cona (IG)
(1032a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- proizvodne dejavnosti,
- trgovina, storitve, gostinstvo,
- gradbeništvo,
- poslovni prostori (pisarne),
- kvartarne dejavnosti,
- šport in rekreacija,
- v območju bivanje ni dopustno.
(1032b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

V posebnih območjih so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1041) površine za turizem (BT)
(1041a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- gostinstvo,
- trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
- rekreacija in kulturne dejavnosti, ter prostori za izobraževanje, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v vsaki etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
- zdravstvene dejavnosti,
- stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.
(1041b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1042) površine za trgovino in storitve (BD)
(1042a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- trgovina in storitve (nakupovalna središča), gostinstvo,
- poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne),
- dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve,
- v območju niso dopustna stanovanja/bivanje razen stanovanje za lastnika oziroma upravljavca obstoječega gostinskega objekta.
(1042b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

Na zelenih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1051) površine za oddih, šport in rekreacijo na prostem (ZS)
(1051a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- območja za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu na prostem in obsegajo le površine igrišč (brez objektov visokogradnje) in zelene površine, kot so: igrišča, igralni parki, kopališča, plaže, golf, kamp, dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski objekti.
(1051b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- ureditve športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve športne, rekreacijske in parkovne opreme (kot so klopi in lope za počitek ...),
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, pomožni objekti so dopustni za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije ...
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve,
- gradnja objektov visokogradnje ni dopustna (razen objektov, določenih v alinejah 3 in 4).
(1052) površine parkov (ZP)
(1052a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- rekreacija in oddih na parkovnih površinah.
(1052b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme (kot so klopi in lope za počitek ...),
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1055) površine pokopališča (ZK)
(1055a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- pokopališka in pogrebna dejavnost,
- dejavnosti cerkve,
- trgovina in storitve kot dopolnilna dejavnost pokopališki in pogrebni dejavnosti (npr. cvetličarna, prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno namembnostjo območja),
- parkovne površine.
(1055b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

Na prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1061) površine cest (PC)
(1061a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- dejavnosti cestnega prometa.
(1061b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1062) površine železnice (PŽ)
(1062a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- dejavnosti železniškega prometa.
(10612b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1066) ostale prometne površine (PO)
(1066a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- prometne površine in parkirišča.
(1066b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

Na površinah komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1070) območja komunikacijske infrastrukture (T)
(1070a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- dejavnosti telekomunikacij.
(1070b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

V območjih energetske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1081) oskrba z električno energijo (Ee)
(1081a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- proizvodnja električne energije (hidro-, solarne elektrarne, bioplinarne, soproizvodnja na plin in lesno biomaso ter druge oblike),
- prenos električne energije (razdelilne transformatorske postaje).
(1081b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

Na površinah okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1091) površine za oskrbo z vodo (Ov)
(1091a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji ...)
(1091b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1092) površine čistilne naprave (Oc)
(1092a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- dejavnosti povezane s čiščenjem odplak (čistilna naprava, črpališče, druga infrastruktura za odvajanje in čiščenje odplak),
- spremljajoči poslovni prostori osnovne dejavnosti območja,
- storitve v zvezi z okoljsko infrastrukturo,
- stanovanja niso dopustna.
(1092b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(1095) površine za komunalne dejavnosti in gasilce (Ok)
(1095a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- zbiranje, sortiranje odpadkov,
- komunalne dejavnosti,
- gasilska dejavnost.
(1095b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

Na površinah razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
1111 površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av)
(1111a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- kmetijstvo - samo gospodarski objekti za vinogradništvo in druge trajne nasade.
(1111b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- postavitve/novogradnje gospodarskih objektov za vinogradništvo (zidanice, vinske kleti),
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
1112 površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask)
(1112a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),
- stanovanja/bivanje,
- gostinstvo, storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov.
(1112b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
- novogradnje objektov,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
1113 površine razpršene poselitve za kmetijska gospodarstva (Askk)
- Za Askk glede namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov veljajo določbe za namensko rabo SKk.

(2010 in 2020) Kmetijska zemljišča (1) in (2):
(2010a in 2020a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- kmetijstvo.
(2010b in 2020b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- ureditve kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije),
- ureditve infrastrukture, od tega le:
- rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest,
- cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (objekti klasifikacije CC - SI šifra 22),
- vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti;
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.

(3010) Gozdna zemljišča (G)
(3010a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- gozdarstvo in kmetijstvo,
- šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča,
- lov in ribolov.
(3010b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- ureditve gozdnih zemljišč,
- ureditve za rekreacijo,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

(3011) Gozdna zemljišča - varovalni gozd (Gv)
(3010a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- gozdarstvo.
(3010b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- ureditve gozdnih zemljišč,
- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

Poleg grafično prikazanih površin celinskih voda, so vodna zemljišča celinskih voda po ZV-1 vsa zemljišča, kjer je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Za vse površine celinskih voda velja:
(4011) Celinske vode (Vc):
(4011a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- vodnogospodarske dejavnosti.
(4011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- vodnogospodarske ureditve,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.

V območjih mineralnih surovin so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(5011) površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN):
(5011a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- izkoriščanje mineralnih surovin,
- proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami, gradbeništvo.
(5011b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- raziskovanje, izkoriščanje, sanacija,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.
(5013) površine nadzemnega pridobivalnega prostora - sanacija v kmetijska zemljišča (LNk):
(5013a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- kmetijstvo.
(5013b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- sanacija v kmetijska zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin.
(5014) površine nadzemnega pridobivalnega prostora - sanacija v gozdna zemljišča (LNg):
(5014a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- gozdarstvo.
(5014b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- sanacija v gozdna zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin.

5040 ostala območja (oo)
(5040) ostala območja (oo):
(5040a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- ni dejavnosti.
(5040b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- sanacija zemljišča,
- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

EUP - rek - enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru
(a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
- na površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin,
- na stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
- spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, ter gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet,
- spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, enostavnih in nezahtevnih objektov niso dopustne.
(b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- na površinah primarne rabe prostora:
- ureditev sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske infrastrukture,
- krčitev gozda za potrebe rekreacije,
- na stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd.) niso dopustne.

EUP - vin - enote urejanja prostora vinogradniških območij
(a) dopustna so naslednje namembnosti:
- na primarni rabi prostora vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora,
- na stavbnih zemljiščih vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
(b) dopustne so naslednje vrste posegov:
- na površinah primarne rabe prostora:
- krčitev gozda za potrebe trajnih nasadov,
- na stavbnih zemljiščih v EUP vin vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov za posamezno namensko rabo prostora v vinogradniškem območju, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve.

Na površinah posameznih podrobnejših namenskih rab prostora so dopustne gradnje tistih vrst objektov glede na namen, ki so skladne z dopustnimi namembnostmi, izrabo, oblikovanjem in drugimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po tem odloku.

Na zemljiščih z grafičnim prikazom stavbe izven območij stavbnih zemljišč (prikaz stavbe po REST - GURS v grafičnem prikazu namenske rabe prostora in GJI v merilu 1:5.000) gradnja ni dopustna, razen infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3.

Na območjih in površinah za poselitev, ki so degradirane ali je gradnja zastala, je dopustna začasna raba. Dopustne so začasne ureditve in začasni objekti, s tem, da se ne povečuje vrednost zemljišč in da te ureditve ne onemogočajo kasnejše celovite izvedbe načrtovanega objekta ali ureditve.

(1) Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja ...). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN.
(2) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele …) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:
- rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
- dozidave in nadzidave niso dopustne,
- podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa,
- nadomestitev objekta - v enakih ali manjših gabaritih.
(3) Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (tj. obstoječi objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so:
- rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje objektov,
- dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov,
- dopustna je podkletitev objekta,
- izjemoma so v območju kulturne dediščine (naselbinska, stavbna dediščina) dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda,
- nadomestitev objekta - v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami.

Pogoji glede izrabe so določeni v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah.

Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so:
- PIP za urbanistično oblikovanje,
- PIP za arhitekturno oblikovanje,
- PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah,
- PIP za oblikovanje drugih posegov v prostor.

(1) Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino gradbene parcele. Faktor zazidanosti izraža delež stavbišča na gradbeni parceli.
(2) Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji obod objekta v ravnini pritličja.
(3) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo:
- površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi zaprti prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd. stavbni deli),
- previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako tvorijo volumen stavbe,
- površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
(4) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti.

(1) Faktor izrabe je razmerje med bruto etažno površino objekta (brez kletnih/podzemnih površin) in gradbeno parcelo. Faktor izrabe izraža delež bruto etažne površine na gradbeni parceli.
(2) V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se štejejo:
- bruto površine vseh nadzemnih etaž, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani (loggia), upoštevajoč tudi previsne dele etaže (op.: v primeru nagnjene fasade), sem sodijo tudi tlorisne površine, ki niso zaprte z vseh strani do polne višine, so pa pokrite - računa se površine do navpične projekcije zunanjega roba krova,
- površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
(3) V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se ne štejejo: vkopane kletne etaže, prostor znotraj prezračevanih streh, pohodne strehe za potrebe vzdrževanja, enostavni in nezahtevni objekti ter drugi lahko odstranljivi objekti (točkovni temelji - lahka konstrukcija).
(4) Izraba prostora se določa tudi s številom stanovanj. Podrobnejši pogoji so določeni v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah ali podrobnih PIP.

(1) Odmiki objektov od gradbene parcele ali regulacijske linije so praviloma min. 4 m. Odmiki so določeni v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade).
(2) Manjši odmiki od 4 m so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(3) Večje odmike od 4 m je treba zagotoviti v naslednjih primerih:
- objekti, katerih kap ali zgornji rob strešnega venca je višji od 8 m, morajo biti odmaknjeni od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije min. 6 m,
- večje odmike od parcelne meje ob ulici oziroma od regulacijske linije morajo biti večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti.
(4) Za balkone, ganke in napušče je dopusten odmik 2 m, razen ob javnih prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko regulacijske linije.
(5) Dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti.
(6) Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč pismeno sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(7) Spremljajoči objekt (kot npr. garaža, ki presega velikost enostavnega ali nezahtevnega objekta) se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike spremljajočih objektov veljajo določbe za odmike osnovnih objektov.
(8) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
(9) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za nejavne potrebe je dopustna z odmikom min. 60 cm do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in min. 60 cm od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda in upravljavca javne površine. Podporni zidovi ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti morajo biti postavljeni izven pregledne berme (polja preglednosti).
(10) Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo.
(11) Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljavec javne površine glede na načrtovane ureditve in dejanske razmere na terenu.
(12) Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m. S soglasjem javne gozdarske službe je možna tudi gradnja bliže gozdnemu robu.

(1) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v tabeli 3, ki je sestavni del odloka.
(2) Začasni objekti za turistično ponudbo (kot npr. kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(3) Nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov (kot npr. bazna postaja, kiosk za meritev stanja okolja, energetski in telekomunikacijski objekti) ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine.

(1) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr.: objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in sorodni) morajo biti:
- 4 m od meje gradbene parcele ali regulacijske linije,
- manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta,
- večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine.
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr.: majhna stavb, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznic, rezervoar, vodnjak, vodomet, samostojno parkirišče, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču in sorodni objekti) morajo biti:
- 2 m od meje gradbene parcele ali regulacijske linije,
- manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta,
- večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti (kot npr.: pomožni objekt v javni rabi, podporni zid, pomožni komunalni objekt, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, gozdna pot, pomol, objekt za oglaševanje in sorodni) so lahko postavljeni do parcelne meje s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. Ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele brez soglasja soseda, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.

Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti:
- na ali v zgradbo ali gradbeno-inženirski objekt, v tem primeru enostavna naprava ne sme presegati višine zgradbe,
- na gradbeno parcelo, v tem primeru naprava ne sme presegati višine zgradbe, odmik enostavne narave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine zgradbe.
Klima naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici.

(1) Višina in etažnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP.
(2) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.

(1) Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je lahko več, razen v primeru omejitev zaradi varstva podtalnice ali drugih varstvenih razlogov.
(2) Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na gradbeni parceli.
(3) Odmik kleti od parcelne meje mora biti min. 4 m, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša.
(4) Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe.
(5) Kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto etažno površino v naslednjih primerih:
- če podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena in so prostori kletne etaže osvetljeni (na fasadi kletne etaže okna ali vrata), v tem primeru se upošteva površina osvetljenih prostorov oziroma najmanj površina, ki jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne etaže
- v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote gradbene parcele.
(6) Pri rekonstrukciji, nadomestni gradnji objekta in pri nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta.

Mansarda je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta, oblikovanje strehe in strešnih elementov.
Površine mansarde se štejejo v bruto etažno površino objekta in faktor izrabe.

(1) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče).
(2) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne vrste objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah.
(3) Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).
(4) Mera oziroma višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je razvidna v grafičnih prikazih, ki so sestavni del obrazložitve odloka.

Oblika in naklon strehe sta določena v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP.

(1) Vrste odpiranja strešin so določene v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah.
(2) Odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim naklonom kot osnovna streha (toleranca 10°) ali enokapnico (na fertah) z nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad sleme osnovne strehe. Razmerje frčad na stanovanjskih objektih mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe (širina frčad in strešine se meri v osi okna frčade). V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji etaži dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna.
(3) Odpiranje strešin gospodarskih poslopij kmetij in objektov gospodarskih dejavnosti za potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon je manjši do 10° od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine gospodarskega poslopja. Dopustne so tudi prezračevalne odprtine v slemenu strehe in druge oblike odpiranja strešin.
(4) Oblikovanje odpiranja strešin drugih vrst objektov ni predpisano.

(1) Strehe s strešinami v nagibu morajo biti krite s kritino opečne ali sive barve, dopustni so tudi odtenki temnejše sive in rjave barve.
(2) Strehe v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva kulturne dediščine morajo biti krite s kritino, značilno in prevladujočo za to območje. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki oziroma kritino, ki ima teksturo drobnih strešnikov.
(3) Pločevinasta kritina, ki ne oksidira in/ali ima odsev, ni dopustna. Pločevinasta kritina v polmat sijaju je dopustna.
(4) Kritine z odsevom niso dopustne, razen za manjše površine arhitekturnih elementov.

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta ohrani, del pa odstrani, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.

(1) Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture se v naseljih priporoča v terasah/kaskadah.
(2) Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, za nejavne potrebe in ob javni površini, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 2,2 m nad koto urejene javne površine. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni.
(3) Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, ob medsosedski meji, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je parcelna meja na višini 2,2 m nad koto urejene površine spodaj ležeče parcele. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni.

Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru.

(1) Višina ograje ob javni površini je dopustna do višine 1,2 m; višje ograje so ob javni površini dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Višina medsosedske ograje je dopustna do višine 2 m.
(2) Oblikovanje ograj ob javnih površinah v ureditvenih enotah »v« - vas naj se zgleduje po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel.
(3) Protihrupne ograje v vaških naseljih in zunaj naselij naj bodo pretežno lesene ali ozelenjene.

(1) Gradnja podpornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oziroma ne zagotavljajo varnosti.
(2) Gradnja podpornih zidov za potrebe izravnave vrta okrog objekta ni sprejemljiva. Nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na gradbenih parcelah je dopustno do nagibov naravnega posipa.
(3) Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni.

(1) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in/ali na funkcionalnih zemljiščih teh objektov, v katerih se izvaja oglaševana dejavnost ali na drugem stavbnem zemljišču naselja. Postavitev oglasnega panoja ali drugega sorodnega objekta/konstrukcije za oglaševanje nad sleme objekta ni dopustna.
(2) Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z odlokom o plakatiranju in oglaševanju v občini.
(3) Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje ni dopustno postavljati na:
- na površinah naravnih vrednot in površinah s kulturno dediščino,
- na kmetijskih in gozdarskih objektih na površinah primarne namenske rabe.
(4) Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nameščeni najmanj 2,3 m nad pločnikom.

(1) Z ureditvenimi enotami so določeni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in ne pomeni dopustne dejavnosti.
(2) OPN določa PIP za naslednje ureditvene enote:

v       vas (strnjena zazidava prostostoječih objektov
        srednjega merila)
e       enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih
        objektov manjšega merila)
vv      vaška zazidava v vinogradniških območjih
vz      zidanice
w       počitniške hišice
x       svojstveno oblikovanje
b       bloki (zazidava prostostoječih objektov ali objektov v
        nizu srednjega merila)
d       dvoranski objekti (prostostoječi ploščati objekti
        srednjega do velikega merila)
n       infrastrukturni objekti in naprave
p       prometne površine (brez objektov)
zi      igrišča, igralne površine, zelenice
zp      parkovne površine
zk      pokopališče
0       ni predpisan tip oblikovanja.

UREDITVENA ENOTA VAS (v)
(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne smejo bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2) merila in pogoji za stanovanjske stavbe:
- faktor zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do 0,4 za vse EUP naselja Mokronog - MOK z ureditveno enoto (v).
- faktor izrabe(FI) do 0,75,
- zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2,
- odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:
- odmiki med objekti: stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje na isti gradbeni oziroma lastniški parceli se lahko stikata,
- večstanovanjskih objektov na isti gradbeni oziroma lastniški parceli se lahko medsebojno stika, pri tem je treba zagotoviti možnost, da se posamezni objekt lahko uporablja samostojno (npr. v primeru spremembe lastništva), da je zagotovljena varnost, raba in vzdrževanje posamičnega objekta,
- tloris: podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25,
- višina:
- do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- ali do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm,
- za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
- v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
- streha:
- naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40% ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60% strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
- širina napušča min. 60 cm,
- sleme v smeri daljše stranice objekta,
- odpiranje strešin: dopustne so frčade in strešna okna.
(3) merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:
- faktor zazidanosti (FZ) do 0,5,
- odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:
- odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje,
- tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25,
- višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
- streha:
- naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40% ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60% strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
- odpiranje strešin: dopustne so frčade, strešna okna in druge oblike.
(4) merila in pogoji za gospodarske objekte:
- faktor zazidanosti (FZ) do 0,3
- zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2,
- odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:
- odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarski objekti ter stanovanjski objekt z gospodarskim objektom,
- tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25,
- višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
- streha: naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40% ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, ki obsega min. 60% strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
(5) objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
- faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
- faktor izrabe(FI) do 0,5
- zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2,
- odmiki: veljajo skupni PIP,
- tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25,
- višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
- streha: naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40% vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60% strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),
- širina napušča min. 60 cm,
- sleme v smeri daljše stranice objekta.
- odpiranje strešin: ni pogojev.

UREDITVENA ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e) (1) merila in pogoji za stanovanjske objekte:
- faktor zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do 0,4 za vse EUP naselja Mokronog - MOK z ureditveno enoto (e).
- faktor izrabe (FI) do 0,75,
- faktor zelenih površin (FP) do 0,3 ali večji,
- v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja,
- zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2,
- odmiki: veljajo skupni PIP,
- višina:
- do K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom,
- za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
- v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren.
(2) merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti
- faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
- faktor izrabe(FI) do 0,5,
- zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2,
- odmiki: veljajo skupni PIP,
- višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren.

UREDITVENA ENOTA VAŠKA ZAZIDAVA V VINOGRADNIŠKIH OBMOČJIH (vv)
(1) V ureditveni enoti vaška zazidava v vinogradniških območjih (vv) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2) merila in pogoji za stanovanjske stavbe:
- v posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji,
- zazidana površina stavbe je lahko največ 150 m2,
- odmiki: 2,5 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
- višina:
- do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm,
- v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
- streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- odpiranje strešin: dopustna so strešna okna.
(3) merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:
- zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2,
- odmiki:
- 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
- manjši odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda
- višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
- streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta, drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m.
- odpiranje strešin: dopustna so strešna okna.

UREDITVENA ENOTA ZIDANICE (vz)
merila in pogoji za oblikovanje so:
zidanice:
- gradnja zidanice je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na kmetijskih zemljiščih K1 v velikosti nad 3000 m2, na kmetijskih zemljiščih K2 pa v velikosti nad 1000 m2; omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo - ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo obstoječih objektov.
- v zidanicah je dopustno samo občasno bivanje,
- odmiki: min. 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
- tloris: zazidana površina zidanice je lahko največ 60 m2, kletna etaža je lahko večja od pritlične etaže, če je kletni del vkopan in se s tem ne poveča zazidana površina parcele (povečan tloris je razširjen na vkopanem delu), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži najmanj 1:1,25;
- višina:
- do K+P+M višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 80 cm,
- ali do K+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom,
- v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
- streha: naklon 300 do 450, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta,
- odpiranje strešin: dopustna so strešna okna,
- dopustna je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2, streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno streho, ločne in druge neortogonalne oblike konstrukcije in oblike nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne konstrukcije, razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov ...).
vinske kleti:
- gradnja vinske kleti je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada velikosti nad 5000 m2; omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo - ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo obstoječih objektov,
- v vinski kleti je dopustno samo občasno bivanje,
- odmiki: min. 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, tloris: zazidana površina vinske kleti je lahko do 120 m2,
- višina: do K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm,
- dopustna je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2, streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno streho, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne konstrukcije, razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov ...),
- v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
- streha: naklon 300 do 450, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta,
- odpiranje strešin: dopustna so strešna okna,
- vinska klet mora biti samostojen objekt, kombinacija objekta vinske kleti z zidanico ni dopustna.

UREDITVENA ENOTA POČITNIŠKE HIŠE (w)
merila in pogoji za oblikovanje so:
- indeks zazidanosti ne sme preseči 0,2. Najmanj 40% zemljišča mora biti ozelenjeno,
- na posamični parceli je dopusten le po en objekt,
- odmiki: veljajo skupni PIP,
- tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, velikost največ 60 m2 zazidane površine,
- višina: največ K+P+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 50 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: 300-450, enak naklon strešin,
- odpiranje strešin: dopustna so strešna okna.

UREDITVENA ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x)
(1) Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno - svojstveno.
(2) Odmiki: min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten v območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo.
(3) Posegi na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati.
(4) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja.

UREDITVENA ENOTA BLOKI (b)
(1) V ureditveni enoti stanovanjski bloki (b) za oblikovanje blokov velja:
- faktor zazidanosti (FZ) 0,3,
- faktor izrabe (FI) 1,0,
- odmiki: 6 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije, manjši odmik (4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom, manjši odmiki niso dopustni,
- višina: največ K+P+2+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,
- dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt,
- dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove,
- v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt,
- zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.

UREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d)
merila in pogoji za dvoranske objekte (d):
- odmiki:
- min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom, razen za rastlinjake, kjer je dopustna postavitev do parcelne meje s pisnim soglasjem soseda,
- objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objektam
- višina: max. vertikalni gabarit znaša: K+P+1, pri čemer je lahko višina strešnega venca oziroma kapa največ 12 m nad urejenim terenom, večja višina je dopustna v primeru tehnoloških zahtev, ki terjajo večjo višino od 12 m,
- na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine,
- dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase,
- poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam,
- parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni parceli,
- za poslovne objekte je dopustno oblikovanje v skladu s PIP za ureditveno enoto »b« - bloki.

UREDITVENA ENOTA INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE (n)
Ureditvena enota »n - infrastrukturni objekti in naprave« ureja območja z objekti in napravami za infrastrukturo (RTP, HE, ČN ...), ki imajo svojstven izgled.
- odmiki: 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom.

UREDITVENA ENOTA PROMETNE POVRŠINE (p)
Ureditvena enota »p - prometne površine« ureja prometne površine izven cest, večinoma parkirišča, kjer ni dopustno postavljanje objektov; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
- dopustne so samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe prometne in druge infrastrukture, zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme, obeležij, oglasnih tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve,
- postavitve ekootokov in javnih sanitarij.

UREDITVENA ENOTA IGRIŠČA (zi)
Merila in pogoji za igrišča:
- dopustne so ureditve igrišč ter zelenih površin,
- postavitve enostavnih objektov za potrebe igrišč in rekreacije,
- ureditve rekreacijskih in športnih igrišč,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve,
- gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.

UREDITVENA ENOTA PARKOVNE POVRŠINE (zp)
Merila in pogoji za parkovne površine:
- dopustne so parkovne ureditve, ureditve otroških igrišč, postavitve urbane opreme,
- postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe parka, sprostitve, pasivne rekreacije in kulture,
- odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna kot sanitarna sečnja ali v primeru javnih ureditev, v primeru odstranitve dreves je potrebna njihova nadomestitev,
- vodnogospodarske ureditve,
- gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.

UREDITVENA ENOTA POKOPALIŠČA (zk)
Merila in pogoji za pokopališča:
- dopustne so ureditve grobov ter zelenih površin,
- postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe pokopališča,
- ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
- vodnogospodarske ureditve,
- dopustna je gradnja objektov za pokopališko dejavnost in spremljajočih dejavnosti pokopališča,
- oblikovanje objektov in ureditev naj se zgleduje po kakovostnih prvinah lokacije.

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža.
(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so naravna znamenitost ali sestavni del kulturne dediščine. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti ali sorodni lokaciji v bližini v soglasju s pristojno varstveno službo.
(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Ureditve kampov in šotorišč so dopustne na površinah primarne rabe prostora, objekti kampa (recepcija, sanitarije ...) pa morajo biti urejeni na stavbnih zemljiščih. Dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe kampov.

(1) Po zaključenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je za ozelenjevanje potrebno praviloma uporabljati samonikle vrste.
(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
(3) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne.
(4) Graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.

Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.

(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
- ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
- ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,
- ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.

(1) Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Velikost gradbene parcele mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču. Na območjih, kjer je določena regulacijska linija, gradbena parcela lahko sega do regulacijske linije. Gradbena parcela lahko sega preko regulacijske linije v primeru gradnje gospodarske javne infrastrukture, priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ali v primeru gradnje delov objekta preko regulacijske linije (npr. balkon ali podhod). Na gradbeni parceli je lahko postavljen en ali več osnovnih objektov, spremljajoči objekti, enostavni in nezahtevni objekti.
(2) Širina dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m.
(3) Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča - stavbišča.

(1) Varovana površina za ceste in prometne povezave, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev novih prometnih povezav, na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev prometne povezave.
(2) V primeru odstopanja površine za ceste-PC, določene v podrobnejši namenski rabi prostora, od dejanskega stanja v prostoru, se površina ceste določi na podlagi geodetske izmere, upošteva se podatek o dejanskem stanju.
(3) Pri planiranih površinah za novogradnje cest so dopustna odstopanja od grafično določene trase ceste glede trase/poteka ceste ali širine površine ceste. Odstopanja so dopustna v primeru ustreznejših prostorskih, okoljskih, prometno-tehničnih in ekonomskih rešitev.

(1) Ulični prostor oziroma javna prometna površina je določena z regulacijskimi linijami. Širina javne prometne površine se lahko razširi v primeru rekonstrukcije ceste in s tem povezane ureditve uličnega prostora. Poleg regulacijske linije je treba pri posegih upoštevati min. pogoje za ureditev prometnih površin, ki so:
- v naseljih v območjih obstoječe strnjene zazidave je min. širina ulice 6 m, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se lahko ohranja značilna gradbena linija obstoječe zazidave, min. širina ulice se upošteva pri določitvi odmikov objektov od javne površine (op: če je obstoječa širina ulice manjša od navedene širine 6 m, se upošteva navedena širina za možno razširitev ulice tako, da se na vsaki strani ulice upošteva polovica razlike v širini ulice), odmike presoja upravljavec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor,
- v naseljih na območjih novogradenj je min. širina ulice 10 m (to je 5 m na vsako stran od osi ceste), kar pomeni planirano RL, ki jo pri dovoljevanju posegov v prostor presoja upravljavec javnih površin,
- v območjih razpršene poselitve je min. širina ulice 6 m, odmike presoja upravljavec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor.
(2) Odmike presoja upravljavec javne površine.
(3) Ob javnih površinah (po ZKP ali stanju v prostoru), kjer RL ni določena (grafično prikazana), se prav tako upoštevajo določbe za RL. V primeru odstopanja ZKP in dejanskega stanja v prostoru se meja med javno in zasebno površino določi na podlagi geodetske izmere, načrtovanih ureditev in pogojev upravljavca ceste.

Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost v objekte izboljša in ne poslabša, razen če to ni izvedljivo zaradi prometno tehničnih zahtev za izvedbo javne ceste oziroma javne površine.

(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.
(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov - križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.
(3) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oziroma lokalne ceste.
(4) Priključevanje lokalnih cest na državne ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest.
(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.

(1) Za vsak poseg v varovalni pas državnih cest je treba v skladu z zakonom o javnih cestah ter zakonom o graditvi objektov pridobiti projektne pogoje in projektna soglasja Direkcije RS za ceste.
(2) Za vsak poseg v varovalni pas lokalnih cest in javnih poti je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje občinske službe za komunalne zadeve.

(1) Parkirišča za dejavnosti je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču. Zlasti to velja za novogradnje stanovanj, gospodarskih dejavnosti, trgovine, gostinstva. Odstopanja so možna za obstoječe dejavnosti centralnega značaja v strnjenih delih naselij v okviru določbe tega člena. Odstopanja niso dopustna za gospodarske dejavnosti in stanovanja.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije in skladišča, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije in skladišča na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja upravljavca. Zagotavljanje parkirišč na javnih površinah ali na drugih (bližnjih) zemljiščih so možne za že obstoječe dejavnosti v gosteje zazidanih delih naselij, kjer ni možno zagotoviti novih površin za parkiranje, dejavnost pa ima mestotvoren oziroma centralen značaj.
(3) Občinska uprava oziroma upravljavec soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(4) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede na dejavnosti oziroma namembnosti objekta veljajo naslednja merila:

- stanovanjske     1,5 PM/ stanovanje do 50 m2 neto površine
stavbe             2 PM/stanovanje nad 50 m2 neto površine
                   3 PM/stanovanje nad 100 m2 neto površine
- počitniška       2 PM/stanovanje oziroma počitniški objekt
stanovanja
- poslovni         1 PM/30 m2 neto površine
prostori, uprava
(pisarne)
- poslovni         1 PM/20 m2 neto površine
prostori, uprava
delo s strankami
- trgovina         1 PM/30 m2 koristne/prodajne površine
                   oziroma min. 2PM na posamezen
                   lokal/trgovino v primeru posamične
                   lokacije
- gostinstvo       najmanj 5 PM na posamezen lokal oziroma
                   1 PM/4 sedeže in
                   1PM na eno nastanitveno enoto oziroma na 4
                   ležišča v gostinskem-nastanitvenem objektu
                   z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot
                   oziroma 0,8 PM na eno nastanitveno enoto v
                   gostinskem-nastanitvenem objektu z
                   zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot
- kino, kulturni   1 PM/10 sedežev
dom, gledališče
- cerkev           1 PM/15 sedežev
- športno          1 PM/250 m2 igralne površine in 1 PM/10
rekreacijska       obiskovalcev
igrišča
- obrt, storitve,  1 PM/70 m2 neto površine ali 1 PM/3
proizvodnja        zaposlene.

(5) Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.
(6) Parkirna mesta je treba zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oziroma gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču.
(7) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije. Parkirišča za osebna vozila na površinah z namensko rabo S, C, B in Z, ki po površini presegajo 24 PM ali 500 m2, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami ali zasaditi po 1 drevo na 6 PM in jih členiti s spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev
(8) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča.

(1) Za vsak poseg v 100 m varovalni pas železniške proge je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca železniške proge.
(2) V varovalnem progovnem pasu niso dopustni posegi, ki bi lahko ogrozili stabilnost terena železniške proge.
(3) V varovalnem pasu niso dopustne naprave oziroma objekti, ki bi lahko z barvo, obliko, svetlobo ali čem drugim ovirali vidnost železniških signalnih naprav in signalov ali bi glede na pomen signalov lahko spravljali v zmoto železniške delavce.

(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni racionalna, je dopustna gradnja manjših bioloških in rastlinskih čistilnih naprav.
(3) Meteorne vode iz streh in čistih utrjenih površin se odvajajo v meteorno kanalizacijo, ponikovalnice in/ali v zadrževalne bazene na gradbeni parceli objekta. Čiste padavinske vode se lahko uporabi za sanitarne, tehnološke potrebe in za vzdrževanje površin gradbene parcele. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj. Ponikovalnice je dopustno urejati na območjih, ki niso plazljiva ali erozijsko ogrožena. Pogoje priključevanja na meteorno kanalizacijo ali način in območja, na katerih se izvajajo ukrepi zadrževanja meteorne vode, določi pristojni upravljavec komunalnih storitev.
(4) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.
(5) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(6) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtono vegetacijo.
(7) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine niso dopustne oziroma morajo biti izvedeni na način, ki zagotavlja skladnost z varstvenimi cilji.
(8) Trase in objekti obstoječe ter planirane infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture.

(1) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočen enostaven dostop.
(2) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili).

(1) Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(2) Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.. Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh pogledov na kakovostne prostorske dominante.
(3) Trase in objekti obstoječe ter načrtovane energetske infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture.

(1) Pri načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Objekte in naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevne ali enostavne objekte je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in meril tega odloka ter pogojev uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.

(1) Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih.
(2) Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.
(3) Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljavca teh površin ali objektov.
(4) Občinski interes za grajeno javno dobro so površine za načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, za javne površine, ki so v grafičnih prikazih določene z regulacijsko linijo in površine v rezervatih načrtovane prometne infrastrukture (rezervati cest in parkirišč). Občinski interes za grajeno javno dobro so tudi površine za načrtovano javno družbeno infrastrukturo in za rekreacijska območja, ki so določena z OPN.

Na podlagi smernic ZVN OE Novo mesto št. ZRSVN, št. 6-III-499/4-O-09/AH z dne 2. 2. 2010, št. 6-III-85/12-O11/AŠP z dne 17. 6. 2013 velja:
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Na območjih ohranjanja narave (naravne vrednote, ekološko pomembna območja in območja Natura 2000) je za vse posege potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo.
(2) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
- na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
- na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;
- na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;
- na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje;
- na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru;
- na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000): Mirna (SI3000059) in Radulja s pritoki (SI3000192) se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri:
- ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst;
- ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
- ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
- ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(4) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
- živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;
- rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja;
- na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(5) Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu:
- da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva;
- da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih;
- da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(6) Zaradi varstva netopirjev se je potrebno pred prenovo ali drugimi deli v ostrešjih in zvonikih cerkva in drugih objektih z evidentiranimi kolonijami netopirjev posvetovati z OE ZRSVN.

(1) Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine v Občini Mokronog - Trebelno je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje Občine Mokronog - Trebelno (Min. za kulturo, 3501-69/2009/8 z dne 30. 4. 2010). Območja varstva kulturne dediščine so razvidna v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k OPN.
(2) Objekti in območja varovanja po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PIP se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine.
(3) Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v varstveno območje dediščine ter za posege v registrirano nepremično dediščino in njeno vplivno območje je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(4) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi (dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov in rekonstrukcija objekta), ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stavb je dopustna v primerih, če se pri tem ohranijo štukature in druge kakovostne sestavine oblikovanja fasad in s tem ne ogroža ohranitev varovanih elementov.
(5) V primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline ter v primeru raziskav in odstranitve spomenika ali registrirane nepremične dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra.
(6) Pri vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških najdišč, je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.
(7) Pri urejanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izjemoma so dopustni posegi v najdišča na stavbnih zemljiščih in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma s projektnimi pogoji za graditev.
(8) Na območjih OPPN ali drugih posegov, za katere je potrebno pripraviti PVO (v skladu z okoljskimi predpisi), je potrebno pred pripravo OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave in njih ugotovitve upoštevati v OPPN.
(9) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
9.1 Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
- tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
- gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
- oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
- funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
- sestavine in pritikline,
- stavbno pohištvo in notranja oprema,
- komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
- pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
- celovitost dediščine v prostoru in
- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.2 Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote, kot so:
- naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
- odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
- prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
- prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
- naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
- podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
- odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
- stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
- oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.3 Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote, kot so:
- krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
- značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
- tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
- tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
- odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
- avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
- preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.4 Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote, kot so:
- avtentičnost lokacije,
- fizična pojavnost objekta in
- vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
9.5 Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
- če ni možno najti drugih rešitev ali
- če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
9.6 V območjih druge dediščine velja, da se ohranjajo vrednote, kot so:
- avtentičnost lokacije,
- fizična pojavnost dediščine in gradivo,
- osnovna namembnost oziroma primarna raba (način delovanja),
- vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
9.7 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje.
(2) Rodovitno prst z območja gradnje je potrebno deponirati za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je potrebno urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
(3) Pri krčitvah gozda, umeščanju objektov in naprav je potrebno izvesti protierozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin in odvodnjavanje padavinskih vod.

(1) V vodovarstvenih pasovih vodnih virov je potrebno ravnati v skladu s predpisom o zavarovanju vodnega vira. Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje organa, pristojnega za vode.
(2) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(3) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaščena organizacija.
(4) Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna tudi gradnja malih bioloških čistilnih naprav.

Odlaganje gradbenih odpadkov je dopustno na površinah oziroma lokacijah, ki jih v ta namen določi Občina Mokronog - Trebelno oziroma pooblaščeni upravljavec komunalnih storitev.

Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(1) Pri urejanju prostora je potrebno upoštevati, da zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (reka Mirna) v naseljih 15 m, zunaj naselij pa 40 m od vodnega zemljišča, na vodah 2. reda (potoki, hudourniki, suhe hudouniške struge, drenažni jarki...) pa 5 m od vodnega zemljišča.
(2) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Skladno z zakonom, ki ureja področje voda, je treba pridobiti vodno soglasje ali vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane s posegom:
- na vodnem ali priobalnem zemljišču,
- ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
- ki je potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode),
- na varstvenih in ogroženih območjih,
- zaradi odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
- kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
- hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme:
- gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
- gradnjo objektov grajenega javnega dobra,
- za ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
- za ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
- gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
- gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
- gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
- poseganje v prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja. Gradnjo objektov in izvajanje dejavnosti, ki ni vezana na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
(4) Vodna zemljišča celinskih voda so vsa zemljišča, kjer je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem.

Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati:
- pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
- potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(1) Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1 prepovedani. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege v prostor skladno z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08, 77/11 - Odl. US: U-I-81/09-15, U-I-174/09-14).
(3) Za vsak poseg na poplavnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni in so del državnega karte.
(5) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(6) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(7) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(8) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o vodah. Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.

(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine oziroma pred plazovi.
(2) Na plazljivem območju ni dopustno:
- zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
- poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
- izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
- krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(3) Če iz opozorilne karte verjetnosti pojava plazov izhaja, da na širšem območju posega obstaja nevarnost pojava plazov oziroma zaradi naklona terena, geološke sestave in strukture zemljišča ter prisotnosti podzemnih voda lahko zaradi neustrezne gradnje pride do povečane nevarnosti pojava zemeljskega plazu ali druge oblike pobočnega masnega premikanja (podori, drobirski tokovi), je potrebno v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09) v projektno dokumentacijo predložiti tudi geološko poročilo in projektne rešitve omilitvenih ukrepov, tako kot to izhaja iz 7. člena pravilnika. Opozorilna karta verjetnosti pojava plazov je objavljena na spletni strani ministrstva pristojnega za vode in je del vodnega katastra.

(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati erozivnost kamenin ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred erozijo.
(2) Na erozijskem območju je prepovedano:
- poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
- ogoljevanje površin,
- krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
- zasipavanje izvirov,
- nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
- omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
- odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
- zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
- odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
- vlačenje lesa.
(3) Če iz opozorilne karte verjetnosti pojava erozije izhaja, da na širšem območju načrtovanega posega obstaja nevarnost pojava erozije oziroma zaradi preperelosti, tektonske zdrobljenosti ali plastovitosti kamnin, nagiba in površinske oblikovanosti terena lahko zaradi neustreznega posega pride do povečane nevarnosti pojava erozije, je potrebno v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09) v projektno dokumentacijo predložiti tudi geološko poročilo in projektne rešitve omilitvenih ukrepov, tako kot to izhaja iz 7. člena tega pravilnika. Opozorilna karta verjetnosti pojava erozije je objavljena na spletni strani ministrstva pristojnega za vode in je del vodnega katastra.

Objekte je potrebno projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke iz karte potresne nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškov tal za povratno periodo 500 let in trdna tla Agencije RS za okolje. Večina ozemlja občine je v VII. in VIII. stopnjo po MSK.

(1) V varstvenih pasovih vodnih virov so dopustni posegi v skladu z odloki o varstvenih pasovih vodnih virov (Odlok o varstvu virov pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količin vode (Uradni list RS, št. 75/96 in 28/00) in ob upoštevanju usmeritev iz pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
(2) Ob izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je potrebno upoštevati uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tal (Uradni list RS, št. 84/05).
(3) Pri umeščanju objektov v prostor in dovoljevanju graditve je potrebno upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili). Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture za odvoz odpadkov.
(4) Objekte, ki povzročajo odpadne vode, je potrebno obvezno priključiti na sistem javne kanalizacije odpadnih voda. Če javna kanalizacija še ni izgrajena, so obvezne male čistilne naprave oziroma greznice z zagotovljenim odvozom odpadnih voda na ČN. Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture za komunalne odpadne vode.
(5) Občina si bo v skrbi za podtalje in vodne vire prizadevala sanirati vsa divja odlagališča odpadkov.

(1) Pri umeščanju novih stavb je potrebno zagotovljati ustrezne medsebojne odmike in osvetlitev bivalnih ter delovnih prostorov, vse v skladu s predpisi in s tem odlokom.
(2) Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih standardih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
- na dan 21.12. - najmanj 1 uro
- na dan 21.3. in na dan 21.9. - najmanj 3 ure, razen v 20% stanovanj v večstanovanjskih stavbah, za stavbe na severnih pobočjih ali v ozkih dolinah, za stavbe v stavbnem bloku in za stavbe v vrzelih.

(1) Pri osvetljevanju objektov ali površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10)).
(2) Svetilke zunanje razsvetljave morajo biti razporejene tako, da bosta jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja. Obstoječe svetilke se preoblikuje tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enak 0%, obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10) najpozneje do 31. decembra 2016. Na novih površinah mora občina kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za vgraditev varčnih sijalk v svetilke.
(3) Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), kar je potrebno preveriti z meritvami.

(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je to mogoče.
(3) Proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni onesnaževalci, se obvezno umešča v območja IG.

(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) I. stopnja varstva pred hrupom se določa za mirna območja na prostem, ki obsegajo zavarovana območja po predpisih s področja ohranjanja narave, razen za zavarovana območja v območju naselij, za območja cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, za območja gozdov za izvajanje gozdarske dejavnosti, za območja za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) II. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje varstva pred hrupom):
- na območju stanovanj: za stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (SS), za stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa), površine počitniških hiš (SP),
- na posebnem območju: površine za turizem (BT).
(4) III. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva pred hrupom):
- na območju stanovanj: stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi (SK), površine za samostojne kmetije (SKk) in za površine razpršene poselitve (A),
- na območju centralnih dejavnosti: površine za centralne dejavnosti (CU), površine za izobraževanje (CDi), površine za verske dejavnosti (CDc),
- na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS), površine parkov (ZP), površine pokopališča (ZK),
- na površinah razpršene poselitve: površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av), površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask) in kmetije (Askk),
- na območju voda: VC, razen površin na mirnem območju na prostem,
(5) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (IV. območje varstva pred hrupom):
- na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona (IG), - na posebnem območju: površine za trgovino in storitve (BD),
- na območju prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnice (PŽ), ostale prometne površine (PO),
- na območju komunikacijske infrastrukture: območja komunikacijske infrastrukture (T),
- na območju okoljske infrastrukture: površine za oskrbo z vodo (Ov), površine za komunalne dejavnosti in gasilsko dejavnost (Ok),
- na območju mineralnih surovin: površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg),
- na območju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča (K1) in (K2), razen na mirnem območju na prostem,
- na območju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča (G) in gozd varovalni (Gv), razen na mirnem območju na prostem.
(6) Ne glede na določila predhodnih odstavkov tega člena mora biti na meji med I. in IV. ter na meji med II. in IV. pas, ki obkroža IV. območje v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(7) Meja med III. in IV. območjem varstva pred hrupom poteka med območji namenske rabe prostora (EUP-ji), na katerih je določena III. stopnja in območji za katera je določena IV: stopnja varstva pred hrupom.

(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1)).
(2) Z uredbo (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju - Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 ZVO-1) so določene stopnje varstva pred sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, in sicer:
- I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je: območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju,
- II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje so zlasti: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja,
- II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(3) Viri EMS so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(4) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(6) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov EMS je potrebno upoštevati oddaljenost od objektov z varovanimi prostori. Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na višini 1m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in nazivne napetosti in so:
- za daljnovod 400kV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako stran
- za daljnovod 220kV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na vsako stran
- za daljnovod 110kV je odmik min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako stran.

EUP Ee1 - DPA
V koridorju daljnovoda, razen na območjih stojnih mest stebrov, je raba omejena. V koridorju daljnovoda je dovoljeno izvajati gradbena in druga dela v zvezi z objekti gospodarske javne infrastrukture in pomožnimi infrastrukturnimi objekti (gradnja novih objektov, rekonstrukcije in odstranitve objektov ali njihovih delov, vzdrževanje objektov), kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti, prostorsko ureditvene operacije (komasacije) ter ureditve za urejanje vodnega režima. Dopustni sta gradnja parkirišč in postavitev montažnih ograj in urbane opreme v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki urejajo obvezne odmike grajenih in naravnih objektov od daljnovoda. Posegi v koridorju daljnovoda ne smejo ovirati gradnje, obratovanja in vzdrževanja daljnovoda. V koridorju daljnovoda je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.

(1) Na območjih, za katera je določena izdelava OPPN, so do sprejetja OPPN dopustne le naslednje vrste posegov:
- vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov in naprav,
- spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so dopustne v posamezni vrsti podrobne namenske rabe prostora,
- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,
- rekonstrukcije in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe OPPN, da se s tem ne povečuje vrednost objektov in da so skladni s predvidenimi ureditvami.

OPPN se lahko sprejme za del območja urejanja z OPPN v primerih, ko sprejem celotnega OPPN ni možen zaradi neurejenih lastniških ali drugih razmer, ki onemogočajo sprejem celotnega OPPN v razumnem roku. V takem primeru je predhodno potrebno preučiti racionalno rabo in ureditev celotnega območja ter določiti prometno ureditev za celotno območje OPPN, s katero se zagotovi povezanost posameznih delov območja OPPN. Delež za ureditev javnih površin v območju urejanja morajo zagotoviti enakovredno vsi udeleženci/investitorji.

Za OPPN veljajo dodatne - posebne usmeritve za urejanje in so navedene v nadaljevanju za posamezne EUP.
Usmeritve za oblikovanje oziroma PIP za posamezne EUP z OPPN so določene v tabeli 2-1. Z oznako ureditvene enote je določena tipologija zazidave.
Za pripravo in načrtovanje OPPN se iz PIP za ureditvene enote upoštevata le faktor zazidanosti in faktor izrabe.

Dolenje Laknice: EUP DLA-039 LN (OPPN) in DLA-041 LN (OPPN)
Z načrtovanjem in urejanjem EUP DLA-039 LN in EUP DLA-041 LN je potrebno zagotoviti neoviran dostop do ruševin gradu in stolpa Čretež.

Martinja vas pri Mokronogu: EUP MVM-001 BT
Z OPN se načrtuje sprememba namembnosti območja farme v površine za turizem. Do sprejetja OPPN za to območje ni dopustno povečevanje kapacitet obstoječe dejavnosti in sprememba namembnosti objektov oziroma dejavnosti. Do sprejetja OPPN so dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov.

Mokronog: EUP MOK-001 BD, MOK-003 BD in MOK-004 BD
Določajo se naslednje usmeritve:
Do sprejetja OPPN je na območju navedenih EUP-jev dopustna gradnja objektov in ureditev za razširitev žage. Pri urejanju je potrebno zagotoviti zadostne odmike od ceste Puščava-Mokronog za ureditev zvezne peš površine in kolesarske steze. Parkirišča za lastne potrebe in obiskovalce je potrebno zagotoviti v območju navedenih EUP-jev.
V območju naj objekti na nižje ležečem območju ob bencinskem servisu ne presegajo 10 m (merjeno od nivoja bencinskega servisa do zgornjega roba venca ali kapi objekta). Na višjeležečih delih navedenih EUP-jev naj vertikalni gabariti ne presegajo višine 6 m (merjeno od novo urejenega terena do zgornjega roba venca ali kapi objekta), dokončen vertikalni gabarit se določi z OPPN.
Ob SZ robu MOK-003 BD naj se izvede zeleni pas z drevesi in grmovno vegetacijo v min. širini 5 m.

Mokronog: OPPN »Del območja bivše usnjarne«: EUP MOK 140 CU
Usmeritve za urbanistično oblikovanje:
Gradbena meja zazidave naj bo 12 m odmaknjena od jugovzhodnega roba EUP.
Na območju je zagotoviti delež javnih parkirnih mest za potrebe oživljanja trgovine in ostalih funkcij v trškem jedru.

Mokronog: OPPN »Med Florijansko in državno cesto«: EUP MOK 014 CU in EUP MOK 030 SS
Zazidava v pasu ob cesti Puščava-Mokronog naj ima mestotvorne dejavnosti (oskrba, storitve in sorodne dejavnosti), dopustna so tudi stanovanja v nadstropnih etažah.
Usmeritve za urbanistično oblikovanje:
Zazidava ob cesti Puščava-Mokronog (podaljšek Starega trga) naj ima mestotvorno (trško) oblikovanje s sklenjeno (neprekinjeno) gradbeno linijo (prekinitev je možna za prečne ulice) in vertikalnim gabaritom do K+P+2+M.
Oblikovanje uličnega prostora:
Ob južnem robu EUP je potrebno zagotoviti zadostne odmike zazidave od ceste Puščava-Mokronog za ureditev zvezne peš površine in kolesarske steze, peš površina naj bo š min. 3 m. Vzdolž ulice naj poteka drevored.
Zagotoviti je potrebno parkirišča za lastne potrebe in obiskovalce.
Usmeritve za zaporednost urejanja: EUP MOK-014 CU in EUP MOK-030 SS se lahko urejata istočasno ali v ločenih OPPN-ih.

Mokronog: OPPN«Ob obvozni cesti«: EUP MOK 012 CU in EUP MOK 013 SS
Usmeritve za načrtovanje v EUP MOK 012 CU:
Zazidava v pasu ob cesti Puščava-Mokronog naj ima mestotvorne dejavnosti (oskrba, storitve in sorodne dejavnosti), dopustna so tudi stanovanja v nadstropnih etažah.
Usmeritve za urbanistično oblikovanje:
Zazidava ob cesti Puščava-Mokronog (podaljšek Starega trga) naj ima mestotvorno (trško) oblikovanje s sklenjeno (neprekinjeno) gradbeno linijo (prekinitev je možna za prečne ulice) in vertikalnim gabaritom do K+P+2+M.
Oblikovanje uličnega prostora:
Ob južnem robu EUP je potrebno zagotoviti zadostne odmike zazidave od ceste Puščava-Mokronog za ureditev zvezne peš površine in kolesarske steze, peš površina naj bo š min. 3 m. Vzdolž ulice naj poteka drevored.
Zagotoviti je potrebno parkirišča za lastne potrebe in obiskovalce.
Usmeritve za zaporednost urejanja: EUP MOK-012 CU in EUP MOK-013 SS se lahko urejata istočasno ali v ločenih OPPN-ih.
Usmeritve za zaporednost gradnje:
Zaradi varstva kulturne dediščine in prostorske integritete naselja je treba zagotoviti postopnost pozidave prostora med trškim jedrom in obvoznico. K OPPN »Ob obvozni cesti«, ki ga sestavljata EUP MOK 012 CU in MOK 013 SS, je možno pristopiti šele po izvedbi OPPN »Med Florijansko in državno cesto« in zapolnitvi vseh prostih zemljišč v območju MOK 014 CU in MOK 030 SS namenjenim gradnji. Zapolnitev pomeni, da morajo biti objekti v območju zgrajeni vsaj do III. gradbene faze.

Mokronog: EUP MOK-124 SS
V EUP MOK-124 SS naj se z OPPN zagotovi prečna prometna povezava (cesta) po parcelah 97/4, 125/1 in 125/9, vse k.o. Mokronog. Površina za izvedbo javne prometne površine se določi z OPPN.

Puščava: EUP PUŠ-004 IG Gospodarska cona Puščava
V območju je potrebno zagotoviti prometno ureditev, ki bo omogočala enostaven promet in pretočnost s tovornimi vozili, priporočljiva sta dva priključka na cesto Puščava-Mokronog.

Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev za urejanje veljajo v nekaterih enotah urejanja prostora še posebni prostorski izvedbeni pogoji in za nekatere posege in območja še dodatne usmeritve nosilcev urejanja prostora. V primeru, da so posebni PIP drugačni od skupnih PIP, veljajo posebni PIP.

Gorenji Mokronog: EUP GMO-015 ZS - Makronovo in MOK-037 ZS
EUP se variantno namenja programu Makronovo, ki vključuje dejavnosti izobraževanja rekreacije in turizma.
V območju so dodatno dopustne ureditve in postavitve objektov, ki povzemajo tradicionalne in pravljične tipe objektov kot so kozolci, toplarji, kašče, stanovi, zidanice, ogljarske kope, sorodni pomožni objekti za kmetijstvo in gozdarstvo ter postavitve objektov za interpretacijo programa, sanitarni objekti in informacijsko izobraževalni objekt.
Za EUP MOK-037 ZS še: Pri načrtovanju OPPN v EUP MOK-037 ZS naj se zagotovi trasa za prometno povezavo JV-SZ v skupni širini 24 m.

EUP HRA-001 CDc - Hrastovica in JEL-001 CDc - Jelševec
V območju EUP HRA-001 CDc in EUP JEL-001 CDc ni dopustno umeščanje novih objektov, razen tistih, ki so potrebni za delovanje cerkve.

Posebni PIP za naselbinsko jedro Mokronoga
Na območju naselbinske dediščine Mokronoga so naslednje EUP:
MOK-011 CU (v) z obstoječimi objekti: Stari trg h. št. 3 in 5 ter Florijanska ulica 1, 3 in 5;
MOK-015 CU (v) z obstoječimi objekti: Stari trg h. št. 2, 7, 17, 19 in 21 ter Florijanska ulica 2;
MOK-016 CU (v) z obstoječimi objekti: Stari trg 11, 13 in 15;
MOK-020 CU (v) z obstoječimi objekti: Stari trg 10, 14, 16, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39 in Paradiž 1 in 3;
MOK-031 CU (v) z obstoječimi objekti: Stari trg 3gp (gospodarska poslopja);
MOK-017 CU (v) z obstoječimi objekti: z obstoječimi objekti: Stari trg 32, 34, 36, 126 (grajski hlevi), Strelov turn;
MOK-018 CU (vj) z obstoječimi objekti: Stari trg 8, 20, 22, 24, 26, 28, 30;
MOK-022 CU (v) z obstoječimi objekti: Stari trg 4, 6;
MOK-024 CU (v) z obstoječimi objekti: Pod gradom 2, 4, 6, 8;
MOK-006 CDc (x) z obstoječimi objekti: z obstoječimi objekti: cerkev in zvonik;
MOK-131 ZP (zp) z obstoječimi objekti: grajski hrib.
Za navedene EUP veljajo glede namembnosti in vrste dopustnih posegov skupne določbe PIP, razen za odstranitev objektov, ki je dopustna le izjemoma v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine.
V zgoraj navedenih EUP veljajo posebne določbe PIP glede urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja in so določene za posamezne objekte.
Za gradnjo drugih objektov, ki niso navedeni v spodaj navedenih posebnih PIP, na površinah teh EUP, veljajo skupne določbe odloka.
Stari trg 3, 5, 6, 8, 11, 23, 24, 26, 32, 33 (GL ni sklenjena)
Pogoji glede oblikovanja
Osnovni objekti ob trgu:
- gradbena linija ni sklenjena,
- obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- odmiki: objekt se lahko dotika parcelne meje ob trgu (gradbena/regulacijska linija) in z eno čelno fasado, v vzdolžni smeri mora biti zagotovljen odmik od sosednjih objektov,
- preko gradbene linije lahko segajo napušči in balkoni,
- tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
- višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm, razen pri objektih 3 in 5, kjer se ohranja obstoječa oblika in višina strehe,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- oblikovanje na trg orientirane fasade:
- število odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih odprtin, toleranca: v primeru dejavnosti v pritličju (nrp. trgovina ali gostinstvo), je lahko število odprtin v pritličju drugačno od števila odprtin v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko drugačne od predpisane pokončne oblike, frčade na strešini proti trgu morajo biti enako razporejene kot okna na fasadi,
- odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na trg ni dopustna,
- okna: pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
- manjši balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- na fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Gradnje osnovnih objektov so dopustne tudi na vzhodni (dvoriščni) strani gradbenih parcel objektov h. št. 24 in 26, dopustna je postavitev tudi na linijo nekdanjega obzidja.
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- odmiki: stavbe so lahko postavljene na parcelno mejo.
Stari trg 27, 28, 30, 31, 34, 37 (ena čelna fasada se stika z drugo)
Pogoji glede oblikovanja
Osnovni objekti ob trgu:
- gradbena linija je na eni strani sklenjena (objekt se z eno čelno fasado stika z drugo stavbo),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- odmiki: na drugi čelni fasadi mora biti zagotovljen odmik od sosednjega objekta,
- preko gradbene linije lahko segajo napušči in balkoni,
- tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
- višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- oblikovanje na trg orientirane fasade:
- število odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih odprtin, toleranca: v primeru dejavnosti v pritličju (nrp. trgovina ali gostinstvo), je lahko število odprtin v pritličju drugačno od števila odprtin v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko drugačne od predpisane pokončne oblike, frčade na strešini proti trgu morajo biti enako razporejene kot okna na fasadi,
- odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na trg ni dopustna,
- okna: pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
- manjši balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- na fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Gradnje osnovnih objektov so dopustne tudi na vzhodni (dvoriščni) strani gradbenih parcel objektov h. št. 28 in 30, dopustna je postavitev tudi na linijo nekdanjega obzidja.
Spremljajoči objekti (gospodarska poslopja) na dvorišču:
- odmiki: stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
- tloris s podolgovatim razmerjem,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Stari trg 29 (dve čelni fasadi se stika z drugimi)
Pogoji glede oblikovanja
Osnovni objekti ob trgu:
- gradbena linija je sklenjena (objekt se z dvema čelnima fasadama stika s sosednjima stavbama),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- preko gradbene linije lahko segajo napušči in balkoni,
- odmiki: objekt se mora s čelnima fasadama stikati s sosednjima objektoma,
- tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
- višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- oblikovanje na trg orientirane fasade:
- število odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih odprtin, toleranca: v primeru dejavnosti v pritličju (nrp. trgovina ali gostinstvo), je lahko število odprtin v pritličju drugačno od števila odprtin v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko drugačne od predpisane pokončne oblike, frčade na strešini proti trgu morajo biti enako razporejene kot okna na fasadi,
- odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na trg ni dopustna,
- okna: pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
- manjši balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- na fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave in frčade so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Spremljajoči objekti (gospodarska poslopja) na dvorišču:
- odmiki: stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
- tloris s podolgovatim razmerjem,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Stari trg 25
Osnovni objekt - stanovanjski blok:
- dozidava objekta je dopustna do regulacijske linije, dozidave v druge smeri niso dopustne,
- odmiki: v vzdolžni smeri trga morajo ostati enaki obstoječim,
- preko gradbene linije lahko segajo napušči,
- višina dozidave max. do vertikalnih gabaritov objekta 23,
- streha: enak nagib kot objekt 23,
- oblikovanje dozidave: dozidava se lahko izvede kot paviljonski objekt, ki lahko služi kot funkcionalni prostor stanovanjskega bloka ali posameznih stanovanj.
Stari trg 35 (samo rekonstrukcija)
Pogoji glede oblikovanja
Osnovni objekti ob trgu:
- gradbena linija je na eni strani sklenjena (objekt se z eno čelno fasado stika z drugo stavbo),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- odmiki: na drugi čelni fasadi mora biti zagotovljen odmik od sosednjega objekta,
- preko gradbene linije lahko segajo napušči,
- tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
- višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, ohranja naj se obstoječa višina in oblika strehe,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, na severni strani je dopustna strešina s kapom na severni strani stavbe,
- oblikovanje na trg orientirane fasade:
- število odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih odprtin, toleranca: v primeru dejavnosti v pritličju (nrp. trgovina ali gostinstvo), je lahko število odprtin v pritličju drugačno od števila odprtin v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko drugačne od predpisane pokončne oblike, frčade na strešini proti trgu morajo biti enako razporejene kot okna na fasadi,
- odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na trg ni dopustna,
- okna: pokončen pravokotnik z zaokrožitvijo na zgornji strani pravokotnika,
- vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
- previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- na fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave in frčade so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Spremljajoči objekti (gospodarska poslopja) na dvorišču:
- odmiki: stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
- tloris s podolgovatim razmerjem,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Stari trg 36 (brez grajske konjušnice)
Pogoji glede oblikovanja
Osnovni objekti ob ulici:
- gradbena linija je na eni strani sklenjena (objekt se z eno - severno čelno fasado stika z drugo stavbo),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- v primeru rekonstrukcije objekta ali nadomestitve objekta se zaradi razširitve ulice V-Z (na južni strani objekta 36) pogojuje postavitev objekta na novo gradbeno linijo oziroma gradbeno mejo, ki je pomaknjena v notranjost parcele in je določena v grafičnem prikazu, širina novega uličnega profila znaša min. 10 m od roba obstoječega parka,
- preko gradbene linije lahko segajo napušči in nadstreški,
- odmiki: objekti so lahko z do tremi fasadami postavljeni na parcelno mejo,
- višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri ulice,
- oblikovanje na trg (na vzhod) orientirane fasade:
- okna pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti ulici niso dopustni,
- balkoni niso dopustni,
- na fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- dozidave in frčade so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje z osnovnim objektom,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Gospodarska poslopja na dvorišču:
- odmiki: objekti so lahko z do tremi fasadami postavljeni na parcelno mejo,
- tloris s podolgovatim razmerjem,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Stari trg 36 (grajske konjušnice)
Pogoji glede oblikovanja
Osnovni objekti ob ulici:
- gradbena linija je sklenjena (objekt se dvema stranskima fasadama stika s sosednjima stavbama),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- preko gradbene linije lahko segajo napušči in nadstreški,
- odmiki: objekt je lahko s tremi fasadami postavljeni na parcelno mejo,
- višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme prečno na smer trga,
- oblikovanje na trg (na vzhod) orientirane fasade:
- okna pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti ulici niso dopustni,
- balkoni niso dopustni,
- previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- na fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave in frčade so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje z osnovnim objektom,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Stari trg 39, Paradiž 1 in 3
Pogoji glede oblikovanja
Osnovni objekti ob trgu/ulici:
- faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
- postavitev fasade ob ulici: gradbena linija ni sklenjena, postavitev ob ulico je določena v grafičnem prikazu z gradbeno mejo, odmik objekta od gradbene meje je lahko max. 2 m, preko gradbene meje lahko segajo nadstreški in napušči,
- odmiki: objekti so lahko z eno čelno fasado postavljeni na parcelno mejo, v vzdolžni smeri morajo biti zagotovljeni presledki med objekti, ki naj omogočajo dostop/dovoz na dvorišče,
- tloris podolgovat z razmerjem stranic min. 2:3, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu/ulici, max. velikost zazidane površine posamičnega objekta ne sme presegati 200 m2,
- višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto peš površine trga/ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- oblikovanje na trg orientirane fasade in strehe:
- okna pokončen pravokotnik,
- vetrolovi niso dopustni,
- balkoni niso dopustni,
- na strešini so dopustni čopi,
- na fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, dozidave v vzdolžni smeri so dopustne v okviru določb za oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje dozidanega objekta in fasad ob trgu mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje,
- nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne presega slemena osnovne strehe,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Spremljajoči objekti na parceli:
- odmiki: objekt je lahko z eno fasado postavljen na parcelno mejo, stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje se lahko medsebojno stikata, pri tem pa mora biti zagotovljen dovoz, manipulacija in požarna varnost,
- tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 2:3,
- višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve etaži,
- streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Za objekte Stari trg 10, 15, Pod gradom 4, 6, 8, Florijanska cesta 2 veljajo skupne določbe za ureditveno enoto (v).

Mokronog: EUP MOK-035 IG
V EUP MOK 035 IG na JV robu območja niso dopustne dozidave obstoječih objektov v smeri proti JV, to je proti ulici in nekdanjemu obzidju. Za obstoječi prizidek osnovnemu proizvodnemu - dvoranskemu objektu na JV robu območja so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev.
Za MOK-035 IG velja z OPN določena namenska raba IG za čas delovanja sedanjih proizvodnih dejavnosti. V primeru prenehanja obstoječih dejavnosti velja za nove dejavnosti, da morajo ustrezati določbam za namensko rabo CU.

Trebelno: EUP TRE-016 SK (v)
V tem EUP so obstoječi objekti h. št. 10, 11, 12, 13 14, 15, 42 za katere so v nadaljevanju določeni posebni PIP.
Za gradnjo objektov na drugih površinah tega EUP veljajo skupne določbe odloka.
h. št. 10
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- lega objekta: pri rekonstrukciji ali nadomestitvi objekta lahko objekt sega v smeri vzhoda do obstoječe linije vzhodne fasade, dozidave v smeri vzhoda niso dopustne
- orientacija objekta mora biti vzdolžno s cesto (pribl. S-J), daljša stranica objekta mora potekati vzporedno s cesto.
h. št. 11 in 12 (ena čelna fasada se stika z drugo)
Za osnovni objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja, skupni PIP v tem primeru ne veljajo.
- gradbena linija je sklenjena (objekt se z eno čelno fasado stika z drugo stavbo),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- odmiki: na drugi čelni fasadi mora biti zagotovljen odmik od sosednjega objekta,
- preko gradbene linije lahko segajo napušči in balkoni, pri objektu h. št. 11 pa tudi zunanje stopnice,
- tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
- višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, pri objektu h. št. 11 mora kota pritličja ostati enaka obstoječi, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- oblikovanje na trg orientirane fasade:
- število odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih odprtin, odprtine v pritličju so v primeru dejavnosti lahko drugačne od predpisane pokončne oblike,
- odstranitev vhoda (portala vhodnih vrat) iz fasade, orientirane na trg ni dopustna,
- okna: pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
- manjši balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- na strešini in fasadi proti trgu niso dopustne: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- odmiki: stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
- tloris s podolgovatim razmerjem,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom razen na nagnjenem terenu, kjer je višina pritličja lahko do 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami,
- arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
h. št. 13 in 14 (GL ni sklenjena)
Za osnovni objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja (skupni PIP v tem primeru ne veljajo):
- gradbena linija ni sklenjena (objekti so medsebojno odmaknjeni),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po liniji severne fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- odmiki: objekt se lahko dotika parcelne meje z eno čelno fasado, v vzdolžni smeri mora biti zagotovljen odmik od sosednjih objektov,
- preko gradbene linije lahko segajo napušči,
- tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- oblikovanje na trg orientirane fasade:
- odstranitev vhoda (portala vhodnih vrat) iz fasade, orientirane na trg ni dopustna,
- okna: pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
- na strešini in fasadi proti trgu niso dopustne: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami,
- arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo.
h. št. 15 in 42
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami.
h. št. 16
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- lega objekta v primeru nadomestitve objekta lahko odstopa od lege obstoječega objekta (gradbene linije), dopusten je odmik južne GL proti severu in vzhodne GL proti zahodu, dopusten je tudi odklon smeri GL južne in vzhodne fasade, tako da se JV vogal objekta pomakne proti severu,
- orientacija objekta mora biti vzdolžno s cesto (pribl. S-J), daljša stranica objekta mora potekati vzporedno s cesto.

Trebelno: EUP TRE-006 CU (v)
V tem EUP so obstoječi objekti h. št. 16, 17, 18 za katere so v nadaljevanju določeni posebni PIP.
Za gradnjo objektov na drugih površinah tega EUP veljajo skupne določbe odloka.
h. št. 16 (ena čelna fasada se stika z drugo)
Za osnovni objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja(skupni PIP v tem primeru ne veljajo):
- faktor zazidanosti Fz do 0,5,
- gradbena linija je sklenjena (objekt se z zahodno čelno fasado stika z drugo stavbo),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- preko gradbene linije lahko segajo napušči in zunanje stopnice preko ulice,
- tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
- višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, šotorasta streha nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- oblikovanje na trg orientirane fasade:
- število odprtin in njih razporeditev na fasadi (vhod in okna) naj se zgleduje po obstoječem stanju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih odprtin, odprtine v pritličju so v primeru dejavnosti lahko drugačne od predpisane pokončne oblike,
- okna: pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
- previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- na strešini in fasadi proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- odmiki: stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
- tloris s podolgovatim razmerjem,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom razen na nagnjenem terenu, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami,
- arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
h. št. 17 (ena čelna fasada se stika z drugo)
Za osnovni objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja (skupni PIP v tem primeru ne veljajo):
- faktor zazidanosti Fz do 0,5,
- gradbena linija je sklenjena (objekt se z vzhodno čelno fasado stika z drugo stavbo),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- odmiki: na drugi čelni fasadi mora biti zagotovljen odmik od sosednjega objekta,
- preko gradbene linije lahko segajo napušči,
- tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- oblikovanje na trg orientirane fasade:
- število odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih odprtin, odprtine v pritličju so v primeru dejavnosti lahko drugačne od predpisane pokončne oblike
- okna: pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
- manjši balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni,
- na strešini in fasadi proti trgu niso dopustne: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- odmiki: stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
- tloris s podolgovatim razmerjem,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom razen na nagnjenem terenu, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami,
- arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
h. št. 18
Za osnovni objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja (skupni PIP v tem primeru ne veljajo):
- faktor zazidanosti Fz do 0,5,
- gradbena linija ni sklenjena (objekti so medsebojno odmaknjeni),
- obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po liniji severne fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega objekta),
- odmiki: objekt se lahko dotika parcelne meje z eno čelno fasado, v vzdolžni smeri mora biti zagotovljen odmik od sosednjih objektov,
- preko gradbene linije lahko segajo napušči,
- tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
- višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
- streha: naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
- oblikovanje na trg orientirane fasade:
- okna: pokončen pravokotnik,
- vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni,
- na strešini in fasadi proti trgu niso dopustne: sončni zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave,
- dozidave so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo,
- barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo.
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami,
- arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi,
- kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo.

Trebelno: EUP TRE-002 CDc (x)
Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
- ohrani naj se ovalna oblika in obstoječ nivo dvignjenega platoja okrog cerkve,
- kamniti zid, ki podpira dvignjen plato in kamnite stopnice, je dopustno rekonstruirati, njih odstranitev ni dopustna, pri rekonstrukciji je treba ohraniti obstoječe ploščate kamne in jih ponovno vgraditi v zid ali stopnice, za vrhnji zaključek podpornega zida je treba uporabiti obstoječe ploščate kamne, dopustna je zamenjava manjkajočih ali poškodovanih kamnov, pri rekonstrukciji kamnitih stopnic do dvignjenega platoja je treba uporabiti obstoječe kamne, manjkajoče ali poškodovane kamne je treba nadomestiti z enakim ali sorodnim materialom, obliko in obdelavo.

Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatne usmeritve in omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz smernic in celovite presoje vplivov na okolje.

Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
- v gospodarskih conah (IG) naj se pri objektih gospodarskih dejavnosti, ki generirajo prašne delce, v smeri proti naseljem zagotovi vegetacijske bariere z zimzelenimi rastlinami različnih višin v širini vsaj 10 m.

Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
- Za gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
- Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
- Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
- Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
- Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju.
- Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.
- Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavi in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.

Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
- v gospodarskih conah (IG) naj se v smeri proti stanovanjskim območjem predvidi manj hrupne dejavnosti, objekte pa razporediti tako, da se v čim večji meri zmanjša širjenje hrupa v okolje v smeri proti stanovanjskim območjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin (odprta skladišča, prostor za pretovarjanje ipd.)
- za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom v smeri stanovanjske pozidave je smiselno predvideti širše zelene varovalne pas ob predvidenih conah, po potrebi pa tudi protihrupne ograje ali nasipe.

Poleg skupnih določb tega odloka veljajo na območjih ohranjanja narave še naslednje varstvene usmeritve in omilitveni ukrepi:
- ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje je potrebno obvestiti ZRSVN, OE Novo mesto. Jamo oziroma najdbo bodo pregledali in podali navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata.
- V varovanih območjih narave (območja Natura 2000, naravne vrednote, zavarovana območja) so dopustni le enostavni in začasni objekti, ki niso v nasprotju z varstvenimi in razvojnimi usmeritvami varovanih območij in prispevajo k njihovemu varstvu, ter objekti skladni z osnovno in podrobnejšo namensko rabo.
- Gradbeno-inženirskih, nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov v območjih ohranjanja narave naj se praviloma ne osvetljuje.

Martinja vas pri Mokronogu - EUP MVM 018 SK
Na območjih stavbnih zemljišč v območjih naravnih vrednot se pri načrtovanju objektov upošteva varstvene usmeritve za hidrološke naravne vrednote, ki izhajajo iz Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) in se glasijo: »Na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo posegi v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote). Posebne smernice ZRSVN OE Novo mesto, št. 6-III-499/4-O-09/AH z dne 2. 2. 2010 so:
- z območja NV se odstrani odvečni zemeljski material,
- ob NV naj se ohranja 5 m varovalnega pasu,
- mlada vrbovja ob vodotoku se ohranja;
- pomožni objekt neposredno ob vodotoku se odstrani oziroma prestavi vsaj 5 m od vodotoka,
- v primeru urejanja območja v parkirišče naj se izvede ureditve, ki bodo vsebovale lovilce olj;
- z utrjenih površin naj se v bližnji vodotok odvaja le predhodno prečiščene meteorne vode.

Martinja vas pri Mokronogu MVM-001 BT - OPPN
Pri pripravi OPPN je potrebno predvideti ohranitev gozda v pasu min. širine 15 m vzdolž meje z območjem Natura 2000 na SV območja urejanja.

Križni vrh - KRV 009 SK
Na območjih stavbnih zemljišč v območjih naravnih vrednot se pri načrtovanju objektov upošteva varstvene usmeritve za hidrološke naravne vrednote, ki izhajajo iz Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) in se glasijo: »Na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo posegi v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote).
Posebna usmeritev ZRSVN OE Novo mesto, št. 6-III-499/4-O-09/AH z dne 2. 2. 2010 je:
- ohranja se prvotna struga in mlinščica na območju ter grmovna zarast ob potoku oziroma na območju mlina.

Dolenje Laknice - DLA 008 SK, DLA 006 SK, DLA 039 LN, DLA 041 LN
Gorenji Mokronog - GMO 011 SK,
Na območjih stavbnih zemljišč v območjih naravnih vrednot se pri načrtovanju objektov upošteva varstvene usmeritve za hidrološke naravne vrednote, ki izhajajo iz Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) in se glasijo: »Na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo posegi v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote).

Štatenberk - ŠTA 007 SK
V EUP ŠTA 007 SK je dopustno samo vzdrževanje in obnavljanje obstoječega objekta. Novogradnja objektov ni dopustna.

(1) Občina bo:
- zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
- zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah - interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN,
- zagotovila spremljanje uresničevanja v OPN določenih usmeritev,
- ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN.

V skrbi za zdravje občanov in doseganje okoljskih ciljev bo Občina Mokronog - Trebelno spremljala uresničevanje plana - OPN in vpliv izvedbe plana na zdravje občanov s spremljanjem naslednjih okoljskih kazalcev:

-----------------------------------------------------------------
Okoljski cilji       Kazalci stanja okolja
-----------------------------------------------------------------
Kakovost zraka       Povprečni letni dnevni promet (PLDP)
-----------------------------------------------------------------
                     Delež objektov priključenih na
                     kotlovnice, ogrevanje na plin in
                     obnovljive vire energije
-----------------------------------------------------------------
                     Št. zavezancev za emisijski monitoring
-----------------------------------------------------------------
                     Št. industrijskih con
-----------------------------------------------------------------
Zmanjšanje hrupa     Povprečni letni dnevni promet (PLDP)
-----------------------------------------------------------------
                     Dolžina pomembnih cest in železnic skozi
                     naselja
-----------------------------------------------------------------
                     Št. stikov II. in IV. območja varstva
                     pred hrupom
-----------------------------------------------------------------
                     Št. zavezancev za monitoring hrupa
-----------------------------------------------------------------
Čiste površinske in  Kemijsko stanje površinskih voda
podzemne vode
-----------------------------------------------------------------
                     Kemijsko stanje podzemnih voda
-----------------------------------------------------------------
                     Kakovost pitne vode
-----------------------------------------------------------------
                     Površina stavbnih zemljišč v
                     vodovarstvenih območjih
-----------------------------------------------------------------
                     Število prebivalcev glede na posamezni
                     vodni vir
-----------------------------------------------------------------
                     Število prebivalcev priključenih na
                     kanalizacijo
-----------------------------------------------------------------
                     Število malih čistilnih naprav
-----------------------------------------------------------------
                     Število greznic
-----------------------------------------------------------------
                     Poraba pitne vode na prebivalca
-----------------------------------------------------------------
Zmanjšanje           Poraba el. energije za javno razsvetljavo
svetlobnega          na prebivalca
onesnaževanja
-----------------------------------------------------------------
Zmanjšanje           št. objektov z varovanimi prostori v
elektromagnetnega    vplivnem pasu virov EMS v vplivnem pasu
sevanja - EMS        EMS
-----------------------------------------------------------------

Občina bo s programom komunalnega opremljanja skrbela za postopnost in zaporednost opremljanja novih razvojnih območij. Nova razvojna območja se bodo opremljala skladno z zaporednim urejanjem infrastrukturnega omrežja.

(1) Zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o stanju v prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in stanja v prostoru) ter zaradi pomanjkljivih evidenc, tehnično ni mogoče z zadostno mero natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere veljajo usmeritve v OPN in določbe v PIP. Občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov v OPN in določa način presojanja posegov v prostor v takih območjih.
(2) Z OPN občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN: ceste v poselitvenih območjih (naseljih) so prikazane po parcelah zemljiškega katastrskega prikaza; v območjih, ki mejijo na ceste je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.
(3) V OPN so površine cest lokalnega pomena zunaj poselitvenih območij v odprtem prostoru prikazane po evidenci ZKP in na posameznih odsekih po dejanskem stanju v prostoru (DOF). Površine cest so informativnega pomena in niso pogoj za dovoljevanje posegov cestne infrastrukture. Dejansko stanje prometne infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere dejanskega stanja. Pri poseganju v prostor je na parcelah, ki mejijo na površine cest, potrebno vključiti pristojnega upravljavca cest, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presoja o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.
(4) V OPPN se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v OPPN so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN: glede namembnosti površin primarne rabe (to je v območjih, ki niso namenjena poselitvi) so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha.

Pri spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za dopolnitev:
- ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega načrta,
- ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
- ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, v območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine,
- ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.

S sprejetjem OPN Občine Mokronog - Trebelno preneha veljati PROSTORSKI PLANSKI AKT:
- Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Trebnje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86, 2/90, 16/90, in Uradni list RS, št. 35/93, 49/93, 50/97, 47/98, 61/98, 49/99, 18/00, 46/01, 7/02, 65/02, 91/02, 59/04, 82/04 in 65/06 - popr.).

S sprejetjem OPN Občine Mokronog - Trebelno prenehajo veljati PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI:
- Prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Trebnje /planske celote 1,3,4,5/ (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91, in Uradni list RS, št. 15/9, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04, 21/05) in Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje /planske celote 1, 3, 4, 5/ za Občino Mokronog - Trebelno (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91, in Uradni list RS, št. 15/99, 59/04, 21/05, 113/07, 82/08, 79/09 in 9/10),
- Prostorsko ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 40/94),
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mokronog (Skupščinski Dolenjski list, št. 09/90, in Uradni list RS, št. 13/04, 115/04, 48/05, 108/06, 13/08 - obvezna razlaga, 11/09, 74/10, 22/13 - obvezna razlaga).

S sprejetjem OPN Občine Mokronog - Trebelno ostajajo v veljavi prostorski izvedbeni načrti:
- Odlok o ureditvenem načrtu za kamnolom Dolenje Laknice (Uradni list RS, št. 15/94),
- Odlok o ureditvenem načrtu za kamnolom Ostrožnik (Uradni list RS, št. 75/94),
- Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko območje ob Florijanski cesti v Mokronogu (Uradni list, št. 105/10).

V OPN Občine Mokronog - Trebelno so prikazani državni lokacijski načrti:
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400kV Beričevo-Krško (Uradni list RS, 5/06).

Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN.

OPN Občine Mokronog - Trebelno je na vpogled na Občini Mokronog - Trebelno in na spletnem portalu: www.mokronog-trebelno.si.

Določbe odloka o OPN se tolmači na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta.
Strokovna pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba Občine Mokronog - Trebelno. Uradne razlage odloka o prostorskem aktu sprejema občinski svet.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi odloka v Uradnem listu Republike Slovenije.