Na podlagi prvega odstavka 16. člena v povezavi s 1. točko drugega odstavka 9. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter na podlagi soglasja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem št. 10.00-28/2013 z dne 10. 12. 2013 je strokovni svet na seji dne 12. 12. 2013 sprejel

Pri dajanju mnenja v zvezi s postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (odslej ZFPPIPP) mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij (odslej ocenjevalec) upoštevati določila zakona, ki ureja to področje, določila pravil, razvrščenih v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, in tega poslovnofinančnega standarda kot njenega sestavnega dela. Slovenski poslovnofinančni standard 5 (odslej SPS 5) je namenjen podrobnejši metodološki opredelitvi nekaterih postopkov, namenjenih oblikovanju mnenja pooblaščenega ocenjevalca v skladu z določili 146. člena ZFPPIPP-ja, podrobnejši opredelitvi nekaterih vsebin poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, ki so specifična za postopke prisilne poravnave, in podrobnejši opredelitvi same vsebine poročila ocenjevalca v skladu s temi postopki in ga je treba razumeti kot zavezujoče strokovno dopolnilo zgoraj navedenim predpisom.

1. Ne glede na to, da so posamezne analize, izračuni oziroma kakršnekoli druge podlage, podatki in informacije, potrebne za oblikovanje mnenja ocenjevalca, podane v dokumentih, ki jih dolžnik priloži predlogu za začetek postopka prisilne poravnave (npr. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, Načrt finančnega prestrukturiranja dolžnika), je ocenjevalec zaradi zagotovitve neodvisne kritične presoje dolžnikovih navedb dolžan izdelati lastne analize in izračune oziroma pripraviti lastne podlage in jih v skladu z določili pravil, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, predstaviti v svojem poročilu.
2. Pri oblikovanju mnenja je ocenjevalec vrednosti dolžan obravnavati in po potrebi upoštevati tudi informacije, podatke in dejstva, ki niso navedena v dokumentih, ki jih je pripravil dolžnik, jih pa ocenjevalec vrednosti pozna oziroma bi jih moral poznati, če upošteva ravnanje z dolžno strokovno skrbnostjo, in bi lahko vplivali na bodoče poslovanje dolžnika, na verjetnost doseganja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika ali na pogoje poplačila upnikov v postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnem postopku.
3. Ocenjevalec vrednosti se v svojem poročilu lahko izogne ponovnemu navajanju informacij, navedenih s strani dolžnika, če se z njimi strinja, vendar se mora v takem primeru v svojem poročilu izrecno sklicevati na navedbe v dokumentih, ki jih je pripravil dolžnik. Pri tem mora navedbe, na katere se sklicuje, jasno določiti (npr. z navedbo dolžnikovega dokumenta in strani, na kateri so podane navedbe, na katere se sklicuje) ter dolžnikove navedbe, na katere se sklicuje, tudi izrecno potrditi.

4. Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v postopkih prisilne poravnave je največkrat izdelano na podlagi naročila dolžnika kot priloga predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Ocenjevalec je v poročilu dolžan razkriti identiteto dolžnika in naročnika mnenja. Dolžnik in naročnik sta lahko različni osebi. Poročilo ni nujno namenjeno začetku postopka prisilne poravnave (npr. takrat, ko je naročnik poročila upnik, ki poročilo uporabi za dokazovanje neobstoja materialnopravnih pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave). Tovrstne okoliščine morajo biti v poročilu ustrezno razkrite, praviloma pri identifikaciji naročnika, dolžnika in nameravanih uporabnikov oziroma pri zapisu namena poročila.

5. Predmet pregleda ocenjevalca vrednosti opredeljuje dolžnikov Načrt finančnega prestrukturiranja. Ker za oblikovanje mnenja, ali so podani materialnopravni pogoji za vodenje postopka prisilne poravnave, vsi potrebni podatki in informacije niso nujno vsebovani v Načrtu finančnega prestrukturiranja, se mora ocenjevalec podrobno seznaniti z vsebino dolžnikovega Poročila o finančnem položaju in poslovanju; o dolžnikovih preteklih računovodskih izkazih; njegovih projekcijah računovodskih izkazov ob predpostavki potrditve prisilne poravnave na bilančni presečni datum in s predpostavkami, ob upoštevanju katerih so bile pripravljene navedene projekcije računovodskih izkazov. Največkrat pa je treba pregledati tudi druge dokumente in podlage. Vse pregledane dokumente in podlage mora ocenjevalec navesti v poročilu.

6. V poročilu je treba navesti opravljene raziskave in analize ter izdelane podlage ocenjevalca, na katerih temeljijo ugotovitve, in sicer tako, da uporabnik poročila brez težav razume, kako je ocenjevalec prišel do svojih ugotovitev in mnenja, ki ga podaja v poročilu. Pri tem mora ocenjevalec še posebej opozoriti na okoliščine, zaradi katerih so raziskave in analize opravljene v drugačnem obsegu od običajnega za tovrstne raziskave in analize. Ocenjevalec je dolžan izrecno opozoriti na kakršne koli druge omejitve in ugotovitve pri opravljenih raziskavah in analizah.

7. V poročilu morajo biti jasno navedene vse predpostavke, posebne predpostavke in omejitve, na podlagi katerih je ocenjevalec oblikoval svoje ugotovitve in mnenje na način, da uporabnik poročila lahko oblikuje lastno mnenje glede uporabljenih predpostavk in njihove utemeljenosti.
8. Kot predpostavke je treba obravnavati vsa dejstva, za katera je pri oblikovanju mnenja ocenjevalca brez posebnih raziskav ali preverjanja upoštevano, da veljajo.
9. Posebne predpostavke morajo biti v poročilu označene kot posebne in navedene ločeno od drugih predpostavk.

10. Ocenjevalec mora pregledati poročila drugih ocenjevalcev, ki jih namerava uporabiti kot podlage pri oblikovanju mnenja in izdelavi poročila v postopku prisilne poravnave. Pri tem lahko uporabi le tista poročila o ocenjevanju vrednosti, ki so izdelana:
a) v skladu z določili zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja;
b) v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti;
c) ustrezno glede na predmet ocenjevanja vrednosti, nameravane uporabnike poročila o oceni vrednosti, namen ocenjevanja vrednosti, uporabljeno podlago vrednosti, uporabljene načine in metode ocenjevanja vrednosti ter datum ocenjevanja vrednosti.
11. Poročila drugih ocenjevalcev, ki jih je ocenjevalec uporabil pri oblikovanju svojega mnenja in izdelavi poročila v postopku prisilne poravnave, mora ocenjevalec v izvirniku v celoti priložiti svojemu poročilu, v samem poročilu pa navesti najmanj še:
a) identifikacijo sredstva, ki je bilo predmet ocenjevanja v uporabljenem poročilu;
b) identifikacijo in status ocenjevalca vrednosti, ki je uporabljeno poročilo izdelal;
c) identifikacijo naročnika uporabljenega poročila;
d) nameravane uporabnike, kot so navedeni v uporabljenem poročilu;
e) namen ocenjevanja vrednosti;
f) uporabljeno podlago vrednosti;
g) uporabljene načine in metode ocenjevanja vrednosti;
h) datum ocenjevanja vrednosti in datum priprave poročila o ocenjevanju vrednosti;
i) ocenjeno vrednost;
j) na kakšen način je ocenjena vrednost upoštevana v poročilu ocenjevalca oziroma kako je vplivala na njegove ugotovitve in mnenje, podano v poročilu.

12. V poročilu mora biti povzeta ključna vsebina Načrta finančnega prestrukturiranja in Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, in sicer tako, da je možna identifikacija oziroma jasna primerjava z zapisi v izvirnikih. Povzetek mora obsegati najmanj:
a) skupno višino terjatev do dolžnika in razvrstitev terjatev do dolžnika po posameznih razredih;
b) višino ločitvenih terjatev do dolžnika v delu, za poplačilo katerega zastavljeno premoženje dolžnika ne bo zadoščalo in se obravnavajo kot terjatve nezavarovanih upnikov;
c) višino terjatev do dolžnika, ki jih dolžnik izkazuje izvenbilančno, in način obravnave teh terjatev, kot ga predvideva Načrt finančnega prestrukturiranja;
d) opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen;
e) dolžnikov predlog prisilne poravnave;
f) ocenjen delež plačila terjatev do dolžnika po posameznem razredu terjatev pri izvedbi prisilne poravnave, kot je to predvideno v Načrtu finančnega prestrukturiranja;
g) ocenjen delež plačila terjatev do dolžnika po posameznem razredu terjatev pri izvedbi stečajnega postopka;
h) povzetek zapisa v zvezi z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja;
i) povzetek opisa dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.
13. Če katera od vsebin, navedenih v dvanajstem odstavku tega standarda, v Načrtu finančnega prestrukturiranja oziroma v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ni vsebovana oziroma ne pride v poštev (npr. ni ločitvenih upnikov, za poplačilo katerih bi vrednost zastavljenega premoženja dolžnika ne zadoščala), je treba to zapisati v poročilo.
14. Poročilo mora vsebovati tudi pregled razmer v širšem gospodarskem okolju in v panogi podjetja, ki vplivajo ali utegnejo vplivati na trenutno stanje podjetja in uspešnost prestrukturiranja, ter osnovne skupine informacij o dolžniku in s tem v zvezi opravljene raziskave in analize. Analizo razmer v širšem gospodarskem okolju (makroekonomsko analizo), analizo panoge, v kateri posluje dolžnik (panožno analizo), predstavitev dolžnika, njegove organizacijske strukture in zgodovine ter analizo konkurenčnega položaja dolžnika je treba pripraviti in v poročilu predstaviti v enakem obsegu, ob uporabi enake metodologije in ob upoštevanju istih pravil stroke kot pri izdelavi tovrstnih analiz za ocenjevanje vrednosti podjetja, le da je poudarek vseh analiz na vplivih na trenutnem finančnem položaju dolžnika na bilančni presečni datum in na vplivih na pričakovani uspešnosti predvidenega prestrukturiranja dolžnika.

15. Ocenjevalec v svojem poročilu poda računovodske izkaze vsaj za obdobje treh zaključenih let pred letom, v katerem je bilančni presečni datum, in za obdobje od zadnjega zaključenega leta pred bilančnim presečnim datumom do bilančnega presečnega datuma ter opravi finančno računovodsko analizo teh računovodskih izkazov. Računovodski izkazi morajo obsegati bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov.
16. Ob navedbi računovodskih izkazov mora ocenjevalec ugotoviti, ali so računovodski izkazi revidirani ali ne, in to ugotovitev zapisati v poročilo.
17. V poročilu ocenjevalca predstavljeni in analizirani računovodski izkazi se praviloma ne bodo razlikovali od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih dolžnika oziroma na portalu AJPES-a. Če pa se računovodski izkazi, uporabljeni v poročilu ocenjevalca, razlikujejo od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih oziroma na portalu AJPES-a, mora ocenjevalec v svojem poročilu:
a) izrecno navesti, da se v poročilu uporabljeni računovodski izkazi razlikujejo od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih dolžnika oz. na portalu AJPES-a;
b) razkriti vse razlike in od dolžnika dobiti razlago in utemeljitev razlik ter njegovo razlago in utemeljitev razkriti v poročilu;
c) razkriti, na kakšen način so razlike v računovodskih izkazih vplivale na njegove ugotovitve in mnenje, oziroma kakšne bi bile njegove ugotovitve, če bi bili uporabljeni računovodski izkazi, objavljeni v rednih letnih poročilih dolžnika oz. na portalu AJPES.
18. Znotraj analize preteklih računovodskih izkazov mora ocenjevalec poleg ostalega:
a) prepoznati terjatve posameznega upnika do insolventnega dolžnika in nasprotne terjatve insolventnega dolžnika do tega upnika, ki so v začetku postopka prisilne poravnave predmet pobota, in razkriti višino teh terjatev po posameznih razredih terjatev;
b) prepoznati terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, ki obstajata ob začetku stečajnega postopka, in tiste, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, ter razkriti višino teh terjatev po posameznih razredih terjatev;
c) razkriti, obrazložiti in utemeljiti morebitne obveznosti do lastnikov dolžnika, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ne morejo uveljavljati;
d) razkriti, obrazložiti in utemeljiti višino dela ločitvenih obveznosti dolžnika na bilančni presečni datum, za poplačilo katerega ne bo zadoščala vrednost zastavljenega premoženja, ter razkriti, obrazložiti in utemeljiti način obravnave teh obveznosti, ki ga je predvidel dolžnik;
e) razkriti, obrazložiti in utemeljiti višino izvenbilančnih obveznosti na bilančni presečni datum po posameznih skupinah obveznosti (npr. obveznosti iz naslova hipotek, obveznosti iz naslova posameznih oblik danih garancij, dana poroštva za obveznosti tretjih oseb …) in po posameznih večjih upnikih ter razkriti, obrazložiti in utemeljiti način obravnave teh obveznosti, ki ga je predvidel dolžnik.

19. Ugotovitve analiz in raziskav, ki se nanašajo na razmere v širšem gospodarskem okolju in panogi podjetja ter na pretekle računovodske izkaze, ob poudarku na njihovem vplivu na trenutno in bodoče finančno stanje dolžnika, ocenjevalec strne v analizo glavnih razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika. Analiza glavnih razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika mora biti podana na takšen način, da so iz nje jasno vidni dejavniki, ki jih je treba obvladovati za odpravo trajnejše nelikvidnosti oziroma dolgoročne plačilne nesposobnosti.

20. Ocenjevalec mora pridobiti informacije o poslovanju dolžnika med bilančnim presečnim datumom in datumom priprave poročila, vključno z informacijami o vseh pomembnejših dogodkih v tem obdobju, in informacije o pomembnejših dogodkih pri poslovanju dolžnika in njihovih učinkih razkriti in obrazložiti. Če tovrstnih dogodkov ni bilo, mora ocenjevalec to zapisati v poročilu.
21. Ocenjevalec mora preveriti stanje dolžnikovih obveznosti in pogojnih obveznosti do upnikov v času izdelave poročila in ga primerjati s stanjem dolžnikovih obveznosti in pogojnih obveznosti na bilančni presečni datum. Če se stanje obveznosti ali pogojnih obveznosti do upnikov po skupni višini, po višini obveznosti do upnikov posameznega razreda ali po višini obveznosti do posameznega upnika v času priprave poročila občutneje razlikuje od stanja teh obveznosti na bilančni presečni datum, mora ocenjevalec pridobiti pojasnilo od dolžnika in razliko v obveznostih skupaj z obrazložitvijo razkriti v poročilu. Če so ugotovljene občutnejše razlike v obveznostih do posameznega upnika, do katerega višina obveznosti ne na bilančni presečni datum ne v času izdelave poročila ocenjevalca vrednosti ne presega zneska, nižjega od 5.000 EUR ali 2,00  % skupne višine vseh obveznosti do upnikov, ločeno razkrivanje in pojasnjevanje razlik v obveznostih do takšnega upnika v poročilu ocenjevalca vrednosti ni potrebno.
22. Če občutnejših razlik v skupnem stanju obveznosti, stanju obveznosti do upnikov posameznega razreda ali stanju obveznosti do posameznega upnika ni, mora ocenjevalec to zapisati v poročilu.

23. Ocenjevalec mora v poročilu predstaviti projekcije računovodskih izkazov (bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov) na bilančni presečni datum, ob predpostavki učinkovanja predlagane prisilne poravnave na ta datum, ter vsaj za obdobje, dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje. V projekcijah izkaza denarnih tokov morajo biti ločeno izkazani izdatki za poplačilo obveznosti iz naslova prisilne poravnave po posameznih razredih upnikov, in sicer s takšno dinamiko, kot izhaja iz dolžnikovega predloga prisilne poravnave. Ocenjevalec mora pri predstavitvi in analizi projekcij računovodskih izkazov razkriti in analizirati predvidene ukrepe poslovnega in finančnega prestrukturiranja ter razkriti, analizirati in utemeljiti predpostavke, ob upoštevanju katerih so bile pripravljene projekcije računovodskih izkazov.
24. Ocenjevalec mora v poročilu prikazati finančno-računovodsko analizo projekcij računovodskih izkazov, katere del je tudi primerjalna analiza glavnih računovodskih kazalnikov z računovodskimi kazalniki preteklih računovodskih izkazov. Znotraj analize projekcij računovodskih izkazov mora ocenjevalec:
a) prepoznati in razkriti vire, iz katerih dolžnik predvideva plačilo svojih obveznosti iz naslova prisilne poravnave;
b) podati mnenje, ali so v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideni tudi ukrepi in postopki poslovnega prestrukturiranja, ki dolgoročno odpravljajo temeljne razloge, zaradi katerih je podjetje postalo insolventno;
c) prepoznati in razkriti tveganja za uresničitev predvidenih ukrepov poslovnega in finančnega prestrukturiranja oziroma za uresničitev predpostavk, na katerih temeljijo projekcije računovodskih izkazov ter posledično tveganja za uresničitev rezultatov poslovanja, predvidenih v projekcijah računovodskih izkazov;
d) navesti dejstva in okoliščine, na podlagi katerih ocenjuje, da obstaja oziroma ne obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da bo dolžnik sposoben uresničiti predvidene ukrepe poslovnega in finančnega prestrukturiranja in izpolniti vse obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.

25. Ocenjevalec mora v poročilu predstaviti potek in ugotovitve preizkusa insolventnosti dolžnika na bilančni presečni datum. Ocenjevalec opravi preizkus insolventnosti dolžnika tako, da preveri obstoj vseh kriterijev, ki jih v zvezi z insolventnostjo opredeljuje zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.
26. Pri preizkusu trajnejše nelikvidnosti pri dolžniku, ki za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti ter pri preizkusu prezadolženosti (vrednost premoženja je manjša od vsote obveznosti), se kot skupni znesek obveznosti upoštevajo obveznosti dolžnika do upnikov (v skupni znesek obveznosti niso vključeni zneski, izkazani med obveznostmi, ki ne predstavljajo obveznosti do upnikov, kot npr. kategorije kapitala, rezervacije, dolgoročne in kratkoročne pasivne časovne razmejitve in podobne, če ne predstavljajo obveznosti do upnikov).
27. Pri ugotovitvi insolventnosti zaradi obstoja katerega izmed kriterijev trajnejše nelikvidnosti je treba poročilu ocenjevalca priložiti:
a) specifikacijo obveznosti, s plačilom katerih dolžnik zamuja več kot dva meseca, v kateri morajo biti navedeni vsaj: identifikacijski podatki upnika, višina neplačanih obveznosti do upnika na bilančni presečni datum in datum zapadlosti neplačanih obveznosti do upnika;
b) listine, iz katerih je razviden obstoj ugotovljenega stanja trajnejše nelikvidnosti (npr. izpisek iz registra transakcijskih računov, ki ga vodi AJPES; pravnomočen sklep o izvršbi in izpis iz računovodskih evidenc dolžnika – saldakontne kartice upnika; odgovor na poizvedbo pri ZPIZZ-u …).

28. V preizkus bodoče kratkoročne plačilne sposobnosti je praviloma treba vključiti vsaj analizo kazalnikov likvidnosti, analizo kazalnikov obračanja kategorij obratnega kapitala in analizo izkaza denarnih tokov.
29. V preizkus bodoče dolgoročne plačilne sposobnosti je treba vključiti preizkus bodoče kapitalske ustreznosti; preizkus dolgoročne prezadolženosti; preizkus vzdržnosti neto finančne zadolženosti z zornega kota sposobnosti podjetja, da servisira neto finančni dolg z denarnim tokom iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala ob upoštevanju v projekcijah predvidenega stanja ob zaključku prisilne poravnave; in preizkus dolgoročne vzdržnosti strukture financiranja, to je dolgoročne vzdržnosti razmerja med dolgom in kapitalom, opredeljene na podlagi v projekcijah predvidenega razmerja med dolgom in kapitalom ob zaključku prisilne poravnave.
30. Ocenjevalec mora v poročilu predstaviti vse opravljene preizkuse, pri tem uporabljene metodologije, podlage in predpostavke ter s temi povezane izračune. Za vsak preizkus mora podati dokončno ugotovitev z utemeljitvami.

31. Ocenjevalec mora izdelati in v poročilu predstaviti lastno oceno pogojev poplačila upnikov pri potrditvi prisilne poravnave. V ta namen ocenjevalec v svojem poročilu navede:
a) skupni znesek terjatev upnikov pri potrditvi prisilne poravnave;
b) višino terjatev upnikov pri potrditvi prisilne poravnave, katerih poplačilo se v tem primeru razlikuje od poplačila pri stečaju, po posameznih razredih upnikov in skupaj;
c) višino terjatev upnikov, ki so obstajale ob začetku postopka prisilne poravnave do insolventnega dolžnika, in nasprotne terjatve insolventnega dolžnika do tega upnika, ki so obstajale ob začetku postopka prisilne poravnave, po posameznih razredih terjatev;
d) višino terjatev upnikov iz naslova izvenbilančnih obveznosti, katerih unovčenje je predvideno v času trajanja prisilne poravnave, plačilo pa kot plačilo obveznosti iz naslova prisilne poravnave, pod pogoji potrjene prisilne poravnave, po posameznih razredih terjatev;
e) višino terjatev ločitvenih upnikov v delu, v katerem vrednost zastavljenega premoženja ne bo zadoščala za poplačilo teh terjatev, zato se v tem delu obravnavajo kot terjatve nezavarovanih upnikov;
f) višino terjatev lastnikov dolžnika, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave niso upravičeni uveljavljati, po posameznih razredih terjatev.
32. Dinamiko plačila terjatev, navedenih v točkah b, d in e dvaintridesetega odstavka tega standarda, ocenjevalec v poročilu predstavi v projekciji izkaza denarnega toka, pripravljeni ob upoštevanju določil šestnajstega odstavka tega standarda.
33. Če dolžnik da alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v lastniške deleže, se šteje, da je nominalni znesek poplačila vsakega evra terjatev upnikov, ki alternativni predlog sprejmejo:
a) enak nominalnemu znesku osnovnega vložka, ki ga upnik pridobi za vsak evro terjatev, prenesenih kot stvarni vložek, če je dolžnik organiziran kot d. o. o.;
b) enak nominalnemu znesku osnovnega kapitala, ki ga upnik pridobi na podlagi števila delnic, ki jih pridobi za vsak evro terjatev, prenesenih kot stvarni vložek, če je dolžnik organiziran kot d. d., in sicer ob upoštevanju nominalne vrednosti ene delnice, če so delnice oblikovane kot delnice z nominalnim zneskom, oziroma ob upoštevanju števila kosovnih delnic in višine osnovnega kapitala dolžnika, če so delnice oblikovane kot kosovne delnice.
34. Pri dolžnikovem alternativnem predlogu prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v lastniške deleže se za oceno pogojev poplačila upnikov pri potrditvi prisilne poravnave šteje, da bodo alternativni predlog prisilne poravnave sprejeli dolžniki, katerih skupna višina terjatev je enaka najnižjemu skupnemu znesku terjatev, ki jih morajo v skladu z dolžnikovim predlogom prisilne poravnave upniki prenesti na dolžnika kot stvarni vložek, da bi bilo mogoče uspešno uresničiti dolžnikovo finančno prestrukturiranje.
35. Prav tako se pri dolžnikovem alternativnem predlogu prisilne poravnave šteje, da je poplačilo terjatev upnikov, ki alternativni predlog prisilne poravnave sprejmejo, izvedeno na dan pravnomočnosti sklepa sodišča o potrditvi prisilne poravnave.
36. Če dolžnik da alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže, je treba pri izračunu sedanje vrednosti plačil terjatev upnikov na bilančni presečni datum upoštevati plačilo terjatev, ki ga upniki prejmejo s preoblikovanjem svojih terjatev v kapital dolžnika, v višini in rokih, kot je to predvideno.
37. Ocenjevalec vrednosti v svojem poročilu predstavi višino in dinamiko plačil terjatev upnikov ob upoštevanju triintridesetega in sedemintridesetega odstavka tega standarda. Za navedena plačila ocenjevalec izračuna sedanjo vrednost na bilančni presečni datum. Pri izračunu sedanje vrednosti plačil upošteva tudi terjatve posameznega upnika do insolventnega dolžnika in nasprotne terjatve insolventnega dolžnika do tega upnika, ki so v primeru začetka postopka prisilne poravnave predmet pobota, pri čemer teh terjatev v pobotanem delu ne diskontira – terjatve, ki so predmet pobota, povečujejo sedanjo vrednost poplačila upnikov na bilančni presečni datum v celotni pobotani višini.
38. Ocenjevalec mora v svojem poročilu predstaviti uporabljeno metodologijo, predpostavke in podlage za določitev diskontne mere in diskontno mero, z uporabo katere je opravljen izračun sedanje vrednosti predvidenih plačil upnikom na bilančni presečni datum.
39. Za izračun sedanje vrednosti ocenjevalec uporabi diskontno mero, ki odraža tehtano povprečje stroška kapitala (WACC), ki ga opredeli ob uporabi metodologij in postopkov, ki so za ta namen običajni v praksi ocenjevanja vrednosti podjetij, ob hkratnem upoštevanju naslednjih sprememb:
a) pri oceni stroška dolga izhaja iz obrestnih mer, za katere je mogoče pričakovati, da bi jih posojilodajalci zaračunali pri odobritvi posojila dolžniku v času trajanja postopka prisilne poravnave, če pa teh ni mogoče ugotoviti z zadostno zanesljivostjo, pa iz tehtanega povprečja obrestnih mer, ki so jih posojilodajalci upravičeni zaračunati dolžniku na podlagi pogodb, ki urejajo dolžniško financiranje dolžnika, veljavnih na bilančni presečni datum;
b) pri oceni razmerja med dolžniškim in lastniškim financiranjem izhaja iz ciljnega knjigovodskega razmerja, predvidenega ob zaključku prisilne poravnave, kot je to izkazano v projekciji bilance stanja dolžnika.
40. Diskontna mera, z uporabo katere je bil opravljen izračun sedanje vrednosti plačil na bilančni presečni datum, ter metodologija, podlage in predpostavke, uporabljene za določitev diskontne mere, morajo biti v poročilu razkrite in utemeljene.
41. Izračunano sedanjo vrednost plačil terjatev upnikov na bilančni presečni datum ocenjevalec primerja s skupno višino istih terjatev na bilančni presečni datum. Na ta način ugotovi odstotek poplačila terjatev upnikov pri potrditvi prisilne poravnave. Izračun odstotka in odstotek poplačila terjatev upnikov ocenjevalec predstavi v svojem poročilu.

42. Ocenjevalec izdela in v poročilu predstavi oceno pogojev plačila terjatev upnikov pri stečajnem postopku. V ta namen ocenjevalec v svojem poročilu navede:
a) vrednost premoženja dolžnika v skupni višini in po posameznih kategorijah, in sicer knjigovodsko vrednost, ocenjeno tržno vrednost in ocenjeno vrednost ob predpostavki prisilne likvidacije. Ob prikazu vrednosti premoženja morajo biti navedene tudi uporabljene ocene vrednosti oziroma druge podlage ter razkrite in utemeljene predpostavke, ob upoštevanju katerih sta določeni ocenjena tržna vrednost in ocenjena vrednost ob predpostavki prisilne likvidacije. V prikaz premoženja mora biti vključeno tudi morebitno premoženje, ki ni izkazano v bilanci stanja. Če takega premoženja ni, mora biti to zapisano v poročilu;
b) oceno rokov unovčenja premoženja dolžnika z navedbo in utemeljitvijo uporabljenih predpostavk;
c) oceno stroškov stečajnega postopka po posameznih kategorijah teh stroškov s prikazom dinamike njihovega poplačila med stečajnim postopkom in s predstavitvijo metodologije ocene za vsako izmed kategorij stroškov ter z navedbo in utemeljitvijo uporabljenih predpostavk. Med stroški stečajnega postopka je treba upoštevati vse skupine stroškov, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali morebitni drugi zakoni kot stroške stečajnega postopka;
d) skupni znesek terjatev upnikov pri stečaju;
e) prikaz, razlago in utemeljitev morebitnih razlik med višino terjatev upnikov pri potrditvi prisilne poravnave in višino terjatev upnikov pri stečaju, po posameznih razredih upnikov oziroma po posameznih upnikih, karkoli izmed navedenega je za celovito razumevanje primerjave med poplačilom upnikov v obeh postopkih potrebno;
f) višino terjatev upnikov pri stečaju, katerih poplačilo se v tem primeru razlikuje od poplačila pri potrditvi prisilne poravnave, po posameznih razredih upnikov in skupaj;
g) višino terjatve posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, ki obstajata ob začetku stečajnega postopka, ki so predmet pobota in terjatve posameznega upnika do stečajnega dolžnika, in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, po posameznih razredih terjatev;
h) višino terjatev upnikov iz naslova izvenbilančnih obveznosti, katerih unovčenje je predvideno med stečajnim postopkom, po posameznih razredih terjatev;
i) višino terjatev ločitvenih upnikov v delu, v katerem vrednost zastavljenega premoženja ne bo zadoščala za poplačilo teh terjatev, zato se v tem delu obravnavajo kot terjatve nezavarovanih upnikov;
j) višino terjatev lastnikov dolžnika, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave niso upravičeni uveljavljati, po posameznih razredih terjatev;
k) oceno rokov in višine poplačila upnikov po posameznih razredih z navedbo in utemeljitvijo uporabljenih predpostavk.
43. Tržno vrednost posameznih sredstev in vrednost ob predpostavki prisilne likvidacije na bilančni presečni datum morajo oceniti ocenjevalci za posamezno vrsto sredstev. Ocena vrednosti mora biti izdelana v skladu z določili zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ter v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, zlasti v skladu z določili tega standarda.
44. Oceno vrednosti premoženja je treba podati na bilančni presečni datum – ocena vrednosti mora odražati znesek, za katerega bi kupec in prodajalec zamenjala premoženje na ta dan. Če prodaja premoženja ni mogoča takoj, temveč je za prodajo potreben določen čas, mora ocenjevalec tega premoženja upoštevati tudi predvideni čas za prodajo premoženja in oceno vrednosti takšnega premoženja na bilančni presečni datum primerno popraviti navzdol.
45. Razlika med tržno vrednostjo posameznega sredstva in vrednostjo ob predpostavki prisilne likvidacije nastaja predvsem zato, ker nista izpolnjena pogoja 'voljnega prodajalca' in 'prodaje brez prisile' iz opredelitve tržne vrednosti po MSOV-jih. 'Voljni prodajalec' je katerikoli hipotetični prodajalec, ki se pojavlja na trgu, stečajni dolžnik pa prodaja premoženje v pogojih, ki so specifični zanj – tako zaradi dejstev, zaradi katerih je nakup premoženja od dolžnika v stečaju za kupca bolj tvegan kot nakup od kateregakoli hipotetičnega tržnega udeleženca (npr. izključitev odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zmanjšana možnost ali popolna izključitev uveljavljanja garancijskih zahtevkov), kot tudi zaradi zavedanja kupcev, da gre za prodajo premoženja v stečajnem postopku. Glede pogoja 'brez prisile' je v praksi stečajnemu dolžniku praviloma na voljo dovolj časa za izvedbo ustreznega trženja, vendar ostaja zaveza, da je stečajni dolžnik dolžan premoženje prodati. Ocena vrednosti premoženja ob predpostavki prisilne likvidacije mora odražati navedena dejstva ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega posamičnega primera.
46. Metodologija, podlage in predpostavke, uporabljene za določitev ocenjene tržne vrednosti in ocenjene vrednosti ob predpostavki prisilne likvidacije, morajo biti v poročilu ali v prilogah k poročilu razkrite in utemeljene. Pri tem mora ocenjevalec vednosti posameznega premoženja v svojem poročilu obrazložiti, na kakšen način je upošteval čas, potreben za prodajo tega premoženja, pri oceni njegove vrednosti na bilančni presečni datum.
47. Za določitev pogojev poplačila upnikov pri stečajnem postopku se od ocenjene vrednosti premoženja ob predpostavki prisilne likvidacije odšteje sedanja vrednost stroškov stečajnega postopka na bilančni presečni datum. Ta se izračuna na podlagi opredeljene višine in dinamike stroškov stečajnega postopka in diskontne stopnje, ki se določi bodisi v višini zahtevane tržne mere donosa na kratkoročne dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije bodisi v višini obrestne mere za kratkoročne bančne depozite pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, oboje veljavno na bilančni presečni datum. Ocenjevalec mora v poročilu razkriti in utemeljiti uporabljeno diskontno mero in podlage, ob upoštevanju katerih jo je določil, ter prikazati izračun sedanje vrednosti stroškov stečajnega postopka na bilančni presečni datum.
48. Vrednost razdelitvene stečajne mase na bilančni presečni datum, ocenjene na način, določen v oseminštiridesetem odstavku tega standarda, se poveča za višino terjatve posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, ki obstajata ob začetku stečajnega postopka, ki sta predmet pobota in terjatve posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka. Tako dobljeno oceno višine poplačila upnikov na bilančni presečni datum ocenjevalec primerja s skupno višino terjatev upnikov na bilančni presečni datum, zmanjšano za višino terjatev lastnikov dolžnika, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave niso upravičeni uveljavljati, in na ta način ugotovi odstotek poplačila upnikov pri začetku stečajnega postopka.

49. Učinek potrditve prisilne poravnave na poplačilo terjatev upnikov se primerja z učinkom začetka stečajnega postopka na poplačilo terjatev upnikov, tako da se primerjajo izračunani deleži poplačila terjatev upnikov v obeh primerih. Višji delež (odstotek) poplačila terjatev upnikov pomeni ugodnejši način poplačila.

50. Na podlagi opravljenih postopkov in oblikovanih ugotovitev ocenjevalec poda mnenje o tem, ali so izpolnjene materialnopravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave v skladu z določili zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja. Ocenjevalec poda mnenje o tem:
a) ali je dolžnik insolventen;
b) ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila takšno finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben;
c) ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo je predlagal dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
51. Ocenjevalec poda mnenje v standardizirani obliki na zadnji strani poročila (zgled pritrdilnega in zgled odklonilnega mnenja sta v prilogi A in prilogi B tega standarda).

52. V vseh primerih, razen kadar naročnik in dolžnik nista isti osebi in poročilo ocenjevalca ne bo priloženo k predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, mora ocenjevalec pridobiti izjavo dolžnika in jo priložiti k poročilu.
53. Če sta dolžnik in naročnik različni osebi, je ocenjevalec dolžan oblikovati svoje mnenje na podlagi dejanskih in verodostojnih podatkov o dolžniku in njegovem finančnem stanju. Ocenjevalec svojega mnenja v tem primeru ne sme utemeljiti na nepreverjenih podatkih. Če ocenjevalec svoje mnenje poda na podlagi nepreverjenih, neustreznih in neverodostojnih podatkov, predstavlja to kršitev tega standarda.
54. Z izjavo mora dolžnik:
a) potrditi, da je seznanjen s celotno vsebino poročila ocenjevalca in z vsebino vseh prilog k poročilu in da na teh podlagah podaja svojo izjavo;
b) potrditi, da po njegovem vedenju ni ločitvenih obveznosti, za poplačilo katerih vrednost zastavljenega premoženja ne bi zadoščala, razen tistih, ki so kot takšne navedene v poročilu;
c) potrditi, da ni pogojnih obveznosti, razen tistih, ki so navedene v poročilu ocenjevalca;
d) potrditi, da ni obveznosti do lastnikov, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave niso upravičeni uveljavljati, razen tistih, ki so navedene v poročilu ocenjevalca vrednosti;
e) potrditi, da ne razpolaga s premoženjem, ki ne bi bilo izkazano v bilanci stanja in obenem ne bi bilo razkrito v poročilu ocenjevalca in upoštevano v ustreznih analizah, navedenih v poročilu ocenjevalca;
f) potrditi, da so v poročilu ocenjevalca razkriti in pravilno prikazani vsi pomembnejši dogodki v zvezi s poslovanjem dolžnika med bilančnim presečnim datumom in datumom poročila ocenjevalca, vključno z morebitnimi spremembami obveznosti do upnikov in s stanjem obveznosti do upnikov v času izdelave poročila;
g) potrditi, da so po njegovem najboljšem vedenju podatki in informacije, navedeni v poročilu ocenjevalca, ki jih je ocenjevalcu zagotovil dolžnik, točni in resnični in predstavljajo celovito in nezavajajočo informacijo o preteklem, trenutnem in pričakovanem poslovanju dolžnika oziroma o vseh bistvenih zadevah v zvezi s predlagano prisilno poravnavo;
h) dati izrecno soglasje ocenjevalcu, da v svojem poročilu razkrije vse podatke, informacije in dejstva o poslovanju dolžnika, katerih razkritje zahtevajo pravila stroke, oziroma za katere ocenjevalec presodi, da je njihovo razkritje potrebno zaradi pravilnega, celovitega in nezavajajočega razumevanja vsebine njegovega poročila.

55. Podrobnejši opis sestavin pisnega poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v postopku prisilne poravnave je naveden v Pojasnilu 1 tega standarda. Če poročilo ocenjevalca odstopa od določb Pojasnila 1, ki predstavljajo opis dobre prakse, mora ocenjevalec vrednosti to odstopanje vsebinsko utemeljiti, v nasprotnem primeru lahko to predstavlja kršitev tega standarda.
56. Pisno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v postopku prisilne poravnave mora vsebovati naslednje:
i. Identifikacija in status ocenjevalca.
ii. Identifikacija naročnika izdelave poročila.
iii. Identifikacija dolžnika v skladu z določbami Pojasnila 1 tega standarda.
iv. Identifikacija oseb, ki jim je dovoljena uporaba poročila (identifikacija nameravanih uporabnikov poročila).
v. Ocenjevalec v poročilu navede, da je namen njegovega poročila podati mnenje o tem, ali so podane materialnopravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave, kot jih opredeljuje zakon.
vi. Ocenjevalec v poročilu navede, kaj je predmet pregleda in ga identificira. Ocenjevalec prav tako navede, da pregled zajema vsebine, ki so podrobneje zapisane v Pojasnilu 1.
vii. Načela in standardi ocenjevanja vrednosti oziroma druga pravila stroke ocenjevanja vrednosti, na podlagi katerih je ocenjevalec opravil svoje delo.
viii. Obseg opravljenih raziskav in analiz v skladu z določbami Pojasnila 1.
ix. Predpostavke in posebne predpostavke z razumno utemeljitvijo ob upoštevanju celotnega okvira projekta izdelave poročila v postopku prisilne poravnave.
x. Poročila drugih ocenjevalcev vrednosti, če so uporabljena kot ena izmed podlag pri izdelavi poročila pooblaščenega ocenjevalca v postopku prisilne poravnave.
xi. Omejitve uporabe, razširjanja in objave poročila.
xii. Narava in viri informacij, na katere se brez dodatnega preverjanja zanaša pri pripravi poročila v postopku prisilne poravnave.
xiii. Datuma:
a) bilančni presečni datum (to je datum, na katerega se poročilo nanaša),
b) datum priprave poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.
xiv. Povzetek vsebine načrta finančnega prestrukturiranja in poročila o finančnem stanju in poslovanju dolžnika.
xv. Osnovne skupine informacij o dolžniku in v zvezi s tem opravljene raziskave in analize v skladu z določbami Pojasnila 1.
xvi. Pregled razmer v širšem gospodarskem okolju in v panogi podjetja, ki vplivajo ali utegnejo vplivati na trenutno stanje podjetja in uspešnost predvidenega prestrukturiranja.
xvii. Računovodski izkazi za pretekla obdobja.
xviii. Finančno-računovodska analiza računovodskih izkazov za pretekla obdobja, vključno s prikazom in analizo računovodskih kazalnikov.
xix. Analiza glavnih razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika.
xx. Dogodki po bilančnem presečnem datumu ob upoštevanju zahtev, navedenih v odstavkih tega standarda.
xxi. Projekcije računovodskih izkazov (izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, izkaz denarnih tokov) na bilančni presečni datum ob predpostavki učinkovanja predlagane prisilne poravnave na ta datum ter najmanj za obdobje do poplačila terjatev vseh upnikov, na katere učinkuje prisilna poravnava.
xxii. Finančno-računovodska analiza projekcij računovodskih izkazov z navedbo in analizo predvidenih učinkov poslovnega in finančnega prestrukturiranja, navedbo, analizo in utemeljitvijo predpostavk, na katerih te temeljijo, s prikazom in analizo računovodskih kazalnikov ter z drugimi vsebinami, opredeljenimi v 24. in 25. odstavku tega standarda.
xxiii. Preizkus insolventnosti v skladu z določili Pojasnila 1.
xxiv. Preizkus učinkov postopkov prisilne poravnave in stečaja na pogoje plačila terjatev upnikov.
xxv. Mnenje ocenjevalca, podano v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, še posebej pa v skladu z določili tega standarda.
xxvi. Datum in podpis ocenjevalca.
xxvii. Izjava dolžnika v skladu z zahtevami, opredeljenimi v tem standardu.
xxviii. Podpisana izjava ocenjevalca v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti.
xxix. Priložena kopija dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.
xxx. Obvezne priloge v skladu s pravili stroke.

57. Vsako pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti s celotno delovno datoteko in arhivom, povezanim s projektno nalogo, mora ocenjevalec hraniti najmanj šest let po dokončanju naloge.

Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo 12. 12. 2013 in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega standarda preneha veljati Pojasnilo 7 – Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZFPPIPP z dne 20. aprila 2009.