Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – odl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 29. seji dne 25. 11. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 191 Podutik Kamna Gorica – zahod in 34 Cesta Andreja Bitenca – Podutiška (del)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 191 Podutik Kamna Gorica – zahod in 34 Cesta Andreja Bitenca – Podutiška (del) (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem odlokom so načrtovane gradnja stanovanjskega naselja večstanovanjskih stavb s spremljajočim programom, gradnja enostanovanjskih prostostoječih stavb ter pripadajoče ureditve.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za vodnogospodarske ureditve ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz Občinskega prostorskega načrta
Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del
(v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID)
z mejo območja OPPN M 1:2000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora M 1:2000
3. Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1 Katastrski načrt s prikazom meje območja
OPPN M 1:1000
3.2 Geodetski načrt s prikazom meje območja
OPPN M 1:500
3.3 Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra –
prikaz na katastrskem načrtu M 1:1000
3.4 Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije
in prikazom javnega dobra – prikaz
na geodetskem načrtu M 1:500
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih
in oblikovalskih rešitev prostorskih
ureditev
4.1 Odstranitev obstoječih objektov M 1:1000
4.2 Arhitekturna zazidalna situacija
– nivo strehe M 1:500
4.3 Arhitekturna zazidalna situacija
– nivo 1. kleti M 1:500
4.4 Arhitekturna zazidalna situacija
– nivo 2. kleti M 1:500
4.5 Značilni prerezi in pogledi M 1:500
4.6 Prometnotehnična situacija in idejna
višinska regulacija M 1:500
4.7 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500
4.8 Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami M 1:500.
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja stavbnih zemljišč,
7. povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, pod številko projekta UP 10-020 v avgustu 2013.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora DR-492 in del enote urejanja prostora DR-494 od ceste Pod Kamno Gorico do Ceste Andreja Bitenca ter Cesto Andreja Bitenca od podaljška ceste Pod Kamno Gorico do križišča s Pilonovo ulico.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1429/1, 1429/5, 1429/7, 1432/3, 454/1, 454/2, 455/1, 455/2, 455/3, 456/5, 494/2, 506/1, 506/2, 507, 508/1, 508/2, 509/1, 509/3, 509/4, 509/5, 509/6, 509/7, 509/8, 510/1, 510/3, 510/4, 510/5, 510/6, 512/3, 512/4, 513/2, 513/3, 513/4, 513/5, 514, 515/1, 515/2, 540/1, 540/2, 540/3, 541/2, 542/2, 542/3, 542/4, 542/5, 542/6, 542/7, 542/8, 542/9, 542/10, 543/1, 543/13, 544/2, 544/9, 544/21, 544/28, 547/2, 547/11 in 619/3, ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1399, 1429/4, 1429/8, 1432/4, 1493, 493/1, 493/2, 494/1, 502/5, 505/1, 505/24, 505/25, 505/38, 505/39, 505/40, 505/41, 516/2, 516/4, 530/2, 530/3, 530/10, 531/1, 531/2, 535/3, 535/7, 535/8, 536/1, 539/3, 544/4, 544/15, 544/18, 544/20, 544/22, 544/24, 544/25, 544/26, 544/29, 544/32, 547/4, 601/4, 601/5, 614/3, 618/3, 618/4 in 619/8, vse v katastrski občini (1755) Glince.
(3) Površina območja OPPN znaša 56.192 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na šest prostorskih enot:
– PE1 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb,
– PE2 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb,
– PE3 – površine, namenjene gradnji enostanovanjskih stavb,
– C1 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin in parkirnih mest,
– C2 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin in zelenic,
– C3 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.
(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje se prometno navezuje na Pilonovo ulico, Cesto Andreja Bitenca in na podaljšek ceste Pod Kamno Gorico. Podaljšek ceste Pod Kamno Gorico bo izboljšal prometne povezave v širšem prostoru in omogočil dostop do območja z javnim linijskim prevozom potnikov. Najbližji obstoječi postajališči linijskega prevoza potnikov sta v smeri proti jugu, ob Podutiški cesti, in v smeri proti severovzhodu, ob Cesti Andreja Bitenca, obe sta oddaljeni več kot 800 m od območja OPPN. Novi postajališči sta načrtovani na vzhodni strani območja OPPN. Do vzpostavitve linije mestnega avtobusnega prometa med Podutikom in Šentvidom je po izvedbi podaljška ceste Pod Kamno Gorico ter rekonstrukciji Ceste Andreja Bitenca in Pilonove ulice v območju OPPN mogoč krožni avtobusni promet. Peš dostop do območja je po pločnikih obstoječih in načrtovanih obodnih cest. Dostop za kolesarje je po vozišču Pilonove ulice in Ceste Andreja Bitenca ter po kolesarskih stezah ob cesti Pod Kamno Gorico ter njenem podaljšku. Z OPPN je v zahodnem delu Pilonove ulice načrtovana dvostranska kolesarska steza z navezavo na predvideno kolesarsko pot na južni strani ceste in na načrtovano mešano površino za pešce in kolesarje ob Cesti Andreja Bitenca.
(2) Ob podaljšku ceste Pod Kamno Gorico je obvezna zasaditev dvostranskega drevoreda kot nadaljevanje obstoječe drevoredne zasaditve ob cesti Pod Kamno Gorico.
(3) Po Pilonovi ulici, po Cesti Andreja Bitenca, po cesti Pod Kamno Gorico in preko območja OPPN potekata obstoječi komunalna in energetska infrastruktura, na kateri je treba priključiti načrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi nekatere komunalne vode zunaj območja OPPN. Zunaj območja OPPN so predvidene gradnja nove elektrokabelske kanalizacije in srednjenapetostnega omrežja, trasa javne razsvetljave in gradnja kanalizacije za odpadne padavinske vode.
(4) Načrtovani so vodnogospodarske ureditve in ukrepi za odvajanje zalednih voda, ki se preko prepustov pod Cesto Andreja Bitenca stekajo na območje OPPN.
(5) Gradnja kanalizacijskega omrežja v območju OPPN bo omogočila komunalno opremljanje pozidanih zemljišč severno od območja OPPN.
(6) Pri načrtovanju prometne, komunalne in energetske infrastrukture je upoštevana predvidena gradnja na vzhodni in jugozahodni strani območja OPPN.
(7) Jugozahodno od območja so predvidene površine za oddih, šport in rekreacijo ter območje centralnih dejavnosti za vzgojo in primarno izobraževanje. Najbližja trgovina je v naselju Kamna Gorica v oddaljenosti 350 m južno od območja OPPN. V območju OPPN je načrtovana ureditev manjše trgovine z osnovno preskrbo. V območju OPPN se dopušča gradnja vrtca.
(8) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
8. člen
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže; dopustne so v kletnih
etažah.
(2) V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in
dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže; dopustne so v kletni
etaži.
(3) V prostorski enoti PE2 je v pritličjih stavb ob podaljšku
ceste Pod Kamno Gorico dopusten tudi nestanovanjski program,
dopustni so naslednji objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in
poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu
poslovanju podjetja,
– 12301 Trgovske stavbe: samo samostojne prodajalne in
butiki, lekarne, prodajalne očal in prodajne
galerije,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen
avtopralnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
– 12650 Stavbe za šport: samo za potrebe območja; dopustne
so telovadnice, centri za fitnes, jogo in
aerobiko.
(4) V pritličju stavbe G6 mora biti najmanj 400 m2 bruto
tlorisne površine (v nadaljnjem besedilu BTP) namenjene
trgovskim ali storitvenim dejavnostim, od tega najmanj 200 m2
trgovini z osnovno preskrbo.
(5) V pritličju stavbe G4 je treba urediti:
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo (največ
trije oddelki vrtca).
(6) V prostorski enoti PE3 so dopustni naslednji objekti in
dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe.
9. člen
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE1 je:
– Na zahodni strani območja so ob Pilonovi ulici štiri večstanovanjske stavbe z oznakami B1, B2, B3 in B4. Stavba B1 stoji vzporedno s Cesto Andreja Bitenca. Stavbe B2, B3 in B4 tvorijo niz, ki sledi poteku Pilonove ulice. Nadzemni deli stavb so postavljeni na skupno kletno etažo, ki ima uvoz s Pilonove ulice. Kote pritličij stavb B2, B3 in B4 so dvignjene nad koto Pilonove ulice in so med seboj višinsko usklajene, pritličje stavbe B1 pa je prilagojeno koti Ceste Andreja Bitenca. Na južni, vzhodni in zahodni strani večstanovanjskih stavb je klet lahko le delno vkopana, oblikovana kot podstavki večstanovanjskih stavb, na katerih so terase stanovanj.
– Preko ozelenjenih zunanjih površin so speljane pešpoti, ki povezujejo vhode stavb med seboj ter s Pilonovo ulico in Cesto Andreja Bitenca. V večjem delu prostorske enote na severovzhodni strani niza stavb je zunanja ureditev prilagojena kotam pritličja. V smeri proti jugozahodu je zunanja ureditev razgibana in se spušča proti Pilonovi ulici. Višinske razlike so premoščene z ozelenjenimi brežinami in opornimi zidovi.
– Na zelenih površinah med nizom stavb in severovzhodno mejo prostorske enote PE1 so urejene površine za igro otrok in počitek stanovalcev.
– Na severni strani stavbe B4 in na zelenih klinih ob Pilonovi ulici je prostor za druženje mladostnikov, opremljen s klopmi in ureditvami za urbane športe na prostem.
(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE2 je:
– Vzhodni del območja OPPN je med podaljškom ceste Pod Kamno Gorico in Pilonovo ulico pozidan z večstanovanjskimi stavbami. Stavbe so v prostor umeščene v nizih, ki potekajo v smeri sever-jug.
– Večina stavb (G1, G2, G3, G4, G5 in G6) so enotno zasnovani sestavljeni bloki. Vsako stavbo sestavljata po dva stolpiča, med seboj povezana z nižjim povezovalnim delom v kompozicijo s tlorisom v obliki črke L. Ob podaljšku ceste Pod Kamno Gorico sta postavljena dva bloka, eden na severni strani niza z oznako B5, drugi na južni strani niza z oznako B6.
– Stavbe G1, G2, G3 in G4 imajo pod nivojem terena skupno garažo z uvozom s Pilonove ulice. Uvoza v skupno klet stavb G5, G6 in B6 ter v klet stavbe B5 se priključujeta na podaljšek ceste Pod Kamno Gorico.
– Z zamikanjem in zrcaljenjem sestavljenih blokov ob njih nastaja dinamičen zunanji prostor z večjo razširitvijo med stavbami G1, G3 in G4. Zunanje površine, ki so v večji meri ozelenjene, so z vodotokom razdeljene na vzhodni in zahodni del. Oba dela sta med seboj povezana preko dveh premostitvenih objektov. Pešpoti povezujejo vhode stavb med seboj ter se navezujejo na vse tri obodne ceste.
– Med stavbami G1, G3 in G4 je večnamenska ploščad, namenjena vsem starostnim skupinam stanovalcev. Na njej so igrala za različne starostne skupine otrok, prostor za sedenje in pitnik.
– Ob Pilonovi ulici je pri uvozu v klet vstopni plato z ekološkim otokom in transformatorsko postajo.
– Na zahodni strani stavbe G2 in na južni strani stavbe B6 je prostor za igre z žogo. Na južni strani stavbe B6 in na zahodni strani stavbe G6 je prostor za druženje mladostnikov, opremljen s klopmi in ureditvami za urbane športe na prostem.
– Zelenice ob poteh na severni strani stavb G1, G3, G4, G6 in B6 so opremljene s klopmi in z igrali za najmlajše otroke.
– V grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« so določene površine, kjer je ob fasadah stavb dopustna ograditev zasebnih vrtov.
– Vodotok je prestavljen in reguliran tako, da so izboljšane njegove hidromorfološke in biološke lastnosti ter izvedeni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Pred iztokom v kanal je struga poglobljena in razširjena. Za prečkanje vodotoka so urejeni trije premostitveni objekti. Na priobalnem zemljišču je urejena pešpot, ki je namenjena tudi vzdrževanju vodotoka. Priobalno zemljišče je ozelenjeno ter se funkcionalno in oblikovno navezuje na zunanjo ureditev v prostorski enoti PE2. Zasebni vrtovi ob večstanovanjskih stavbah ne smejo segati na priobalno zemljišče.
(3) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE3 je:
– Stanovanjska dvojčka H1/1 in H1/2 ter H3/1 in H3/2 ter nizki prostostoječi stavbi H8 in H9 so umeščeni vzporedno s Cesto Andreja Bitenca.
– Južno od stavbe H9, ob podaljšku ceste Pod Kamno Gorico, je umeščena nizka prostostoječa stavba H10.
– Stanovanjski dvojček H4/1 in H4/2 ter nizke prostostoječe stavbe H2, H5, H6 in H7 so orientirani v smeri vzhod-zahod.
– Na parcelah, namenjenih gradnji stavb, so pri vhodih tlakovana dvorišča in prostor za parkiranje. Večji del zunanjih površin ob stavbah predstavljajo zelene površine, ki so urejene kot vrt, sadovnjak ali zelenica.
– Parcele so lahko ograjene.
(4) Prostorska enota C1 je namenjena rekonstrukciji in razširitvi ceste C1 (Pilonova ulica) in gradnji bočnih parkirišč za stavbe B1, B2, B3, B4, G1, G2, G3 in G4.
(5) Prostorska enota C2 je namenjena gradnji ceste C2/1 (podaljšek ceste Pod Kamno Gorico) na odseku med Pilonovo ulico in Cesto Andreja Bitenca. Na odseku južno od Pilonove ulice je dopustna rekonstrukcija ceste C2/2 (cesta Pod Kamno Gorico). Vzdolž cest C2/1 in C2/2 je načrtovan obojestranski drevored. Zelenice med pločnikom in zahodnim robom prostorske enote C2 je treba oblikovno in funkcionalno navezati na zunanjo ureditev v prostorskih enotah PE2 in PE3.
(6) Prostorska enota C3 je namenjena rekonstrukciji in razširitvi ceste C3 (Cesta Andreja Bitenca).
(7) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 1. kleti« in 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 2. kleti«.
10. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na vodnem in priobalnem zemljišču ter na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– grajena igrala na otroških igriščih,
– grajeno vadbeno opremo,
– spominska obeležja,
– skulpture in druge prostorske inštalacije,
– vodnjake in okrasne bazene.
(2) Na lokacijah, ki so določene za zbiranje in odjem komunalnih odpadkov, so dopustne nadstrešnice, ki morajo biti znotraj območja OPPN enotno oblikovane.
(3) V prostorskih enotah PE1 in PE2 so dopustni nadstreški za kolesa, ki morajo biti znotraj območja OPPN enotno oblikovani.
(4) V prostorski enoti PE2 je na vzhodni strani stavb ob cesti C2/1 dopustna ureditev sezonskih gostinskih vrtov brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj.
(5) V prostorski enoti PE3 so dopustni podporni zidovi do višine 1,0 m ter naslednji enostavni objekti:
– lopa,
– uta
– senčnica,
– bazen za kopanje,
– ograja do višine 1,80 m.
(6) V prostorski enoti PE3 so dopustni naslednji enostavni objekti za lastne potrebe:
– nadstrešek za osebna vozila,
– zbiralnik za kapnico.
(7) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih cestnih objektov, priključkov na objekte javne infrastrukture ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(8) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
(9) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo.
(10) Ograjo, škarpo ali podporni zid je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti.
(11) Če so pri parcelah cest C3/1 in C2/1 odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov manjši od 1,50 m, mora s tem soglašati organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Pogoji za oblikovanje objektov v prostorskih enotah PE1 in PE2 so:
– stavbe znotraj prostorske enote morajo biti skladno oblikovane;
– fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov. Fasade znotraj prostorske enote morajo biti usklajene v barvah in materialih;
– v prostorski enoti PE2 mora biti tlorisna projekcija terasne etaže od roba venca zadnje tipične etaže odmaknjena najmanj 2,00 m; na dele fasad, ki so od sosednje stavbe odmaknjeni za manj kot višino sosednje stavbe, ne smejo biti orientirana okna prostorov, namenjenih bivanju;
– strehe so ravne, v terasnem delu pohodne ali zelene;
– pri stavbah G1, G2, G3, G4, G5 in G6 mora biti streha nad nižjim povezovalnim delom zelena, razen v območju svetlobnikov drugih objektov na strehi ter v območju pohodnih teras, ki so dostopne neposredno iz prostorov v stavbi;
– nevkopani del kleti lahko sega največ 1,40 m nad koto terena;
– ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene. Poznejša zasteklitev balkonov ni dopustna;
– klimatske naprave na fasadah in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte;
– ograditev zasebnih vrtov v prostorski enoti PE2 je dopustna z enotno oblikovanimi ograjami z višino do največ 1,50 m.
(2) Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti PE3 so:
– stavbe morajo biti izvedene iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno. Barve fasad morajo biti v naravnih odtenkih in neizstopajoče;
– pri dvojčkih morata biti obe stavbi oblikovani skladno, praviloma kot simetrični polovici;
– strehe stavb z oznakami H1/1, H1/2, H2, H3/1, H3/2, H4/1, H4/2, H6, H7, H8, H9 in H10 so simetrične dvokapnice z naklonom od 38 do 45 stopinj, prekrite s kritino v temni barvi. Smer slemena je pri prostostoječih enostanovanjskih stavbah vzporedna z daljšo stranico stavbe, pri dvojčkih pa z daljšo stranico dvojčka. Na strehah so dopustna strešna okna;
– streha stavbe H5 je ravna.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi;
– pešpoti in skupne zunanje površine morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene;
– elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno;
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton;
– v sklopu vsake faze ali etape večstanovanjske gradnje je treba na parceli, namenjeni gradnji stavb, zagotoviti najmanj 30% odprtih bivalnih površin, urejenih tako, da omogočajo igro otrok in rekreacijo stanovalcev. Površine, namenjene igri otrok, morajo biti opremljene z enostavnimi, sestavljenimi in kompleksnimi igralnimi enotami, tako da je na vsaki 2 stanovanji zagotovljeno najmanj 1 igralno mesto. Vsaj 10% igralnih mest mora omogočati tudi igro funkcionalno oviranih otrok;
– za odprte bivalne površine se štejejo vse zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke);
– najmanj 50% odprtih bivalnih površin je treba zagotoviti na raščenem terenu;
– otroška igrišča morajo biti namenjena skupni rabi vseh prebivalcev stavb;
– otroška igrišča morajo biti odmaknjena od prometnic; ograditev otroških igrišč je dopustna z živo mejo ali s transparentno kovinsko ali žičnato ograjo z višino do 1,80 m;
– za potrebe vrtca je treba pri stavbi G4 zagotoviti najmanj 15 m2 zunanjih površin na otroka, ki jih je dopustno ograditi z ograjo višine do 1,8 m;
– v prostorski enoti PE1 je treba zasaditi najmanj 14 dreves na raščenem terenu;
– v prostorski enoti PE2 je treba zasaditi naslednje število dreves na raščenem terenu:
– na parceli stavbe G1 najmanj 8 dreves,
– na parceli stavb G2, G3 in G4 najmanj 23 dreves,
– na parceli stavb G5, G6 in B6 najmanj 20 dreves,
– na parceli stavbe B5 najmanj 4 drevesa,
– v prostorski enoti PE3 je treba na parcelah, namenjenih gradnji stavb, zasaditi najmanj po dve drevesi na raščenem terenu;
– zasaditev v območju drevoredov ob cesti je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m;
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m;
– višinske razlike morajo biti v čim večji meri premoščene z ozelenjenimi brežinami; izjemoma so dopustni ozelenjeni oporni zidovi do višine največ 1,00 m;
– ograje v prostorski enoti PE3 so lahko visoke največ 1,80 m;
– pri ureditvah je treba upoštevati priobalno zemljišče, to je 5 m širok pas ob vodotoku, ki poteka preko območja OPPN. Na priobalnem zemljišču je dopustna le gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na infrastrukturo;
– objekti na vodnem in priobalnem zemljišču morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da so varni v vseh hidroloških pogojih ter da imajo čim manjši vpliv na režim in stanje voda. Pri gradnji objektov je treba upoštevati obtežbo strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe;
– svetla odprtina premostitvenih objektov (most, brv) mora zagotavljati pretočnost za 100-letne visoke vode z zagotovitvijo 0,50 m varnostne višine med gladino in spodnjim robom konstrukcije;
– za zunanjo ureditev prostorskih enot PE1 in PE2 mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture.
(2) Zasnova zunanje ureditve in meja priobalnega pasu sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
13. člen
(tlorisni gabariti)
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom so:
– stavba B1:
– dolžina: 22,00 m
– širina: 13,50 m
– stavba B2:
– dolžina: 24,00 m
– širina: 13,50 m
– stavba B3:
– dolžina: 26,00 m
– širina: 17,00 m
– stavba B4:
– dolžina: 24,00 m
– širina: 13,50 m
– stavba B5:
– dolžina: 24,00 m
– širina: 17,80 m
– stavba B6:
– dolžina: 23,00 m
– širina: 22,00 m
– stavbe G1, G2, G3 in G4:
– pritličje in prvo nadstropje z nepravilno geometrijsko obliko:
– dolžina: 48,00 m
– širina: 36,50 m
– etaže nad prvim nadstropjem:
– severni stolpič: – dolžina: 24,00 m
– širina: 18,00 m
– južni stolpič: – dolžina: 23,00 m
– širina: 22,00 m
– stavbi G5 in G6:
– pritličje, prvo in drugo nadstropje z nepravilno geometrijsko obliko:
– dolžina: 48,00 m
– širina: 36,50 m
– etaže nad drugim nadstropjem:
– severni stolpič: – dolžina: 23,00 m
– širina: 22,00 m
– južni stolpič: – dolžina: 24,00 m
– širina: 18,00 m
– dvojčki H1/1 in H1/2, H3/1 in H3/2 ter H4/1 in H4/2:
– skupna dolžina dvojčka: 15,00 m
– širina dvojčka: 10,00 m
– stavbe H2, H6, H7, H8, H9 in H10:
– dolžina: 12,00 m
– širina: 10,00 m
– stavba H5:
– dolžina: 23,00 m
– širina: 19,50 m.
(2) BTP terasne etaže ne sme presegati 70% BTP zadnje etaže pod vencem stavbe.
(3) Izvedba kleti je dopustna znotraj gradbene meje pod zemljo (GMz). GMz je črta, ki je novo grajene stavbe v kletnih etažah ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali pa so od nje odmaknjene v notranjost parcele, namenjene gradnji.
(4) Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 1. kleti« in 4.4 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 2. kleti«.
(5) Lega stavb in potek GMz sta s točkami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu določena v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
14. člen
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Dopustna je podkletitev vseh stavb v območju OPPN. V prostorskih enotah PE1 in PE2 sta dopustni največ dve kletni etaži, v prostorski enoti PE3 pa ena kletna etaža.
(2) Etažnost stavb je:
– stavbe B1, B2, B3 in B4: P+2+T,
– stavbe G1, G2, G3 in G4: severni in južni stolpič P+3+T, povezovalni del P+1,
– stavbi G5 in G6: severni in južni stolpič P+3+T, povezovalni del P+2,
– stavbi B5 in B6: P+3+T,
– stavbe H1/1, H1/2, H2, H3/1, H3/2, H4/1, H4/2, H6, H7, H8,H9 in H10: P+Po,
– stavba H5: P.
(3) Višina stavb (h) je določena z višino najvišje točke strehe, merjeno od kote finalnega tlaka v nivoju pritličja:
– stavbe B1, B2, B3 in B4: h = 13,00 m,
– stavbe G1, G2, G3 in G4: severni in južni stolpič h = 16,00 m, povezovalni del h = 7,00 m,
– stavbi G5 in G6: severni in južni stolpič h = 16,00 m, povezovalni del h = 10,00 m,
– stavbi B5 in B6: h = 16,00 m,
– stavbe H1/1, H1/2, H2, H3/1, H3/2, H4/1, H4/2, H6, H7, H8, H9 in H10: h = 9,00 m,
– stavba H5: h = 5,00 m.
(4) Pri stavbah z ravno streho je nad koto h dopustna izvedba dostopov na streho, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav. Pri stavbah G1, G2, G3, G4, G5 in G6 je nad koto h dopustna tudi izvedba ograje.
(5) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.
15. člen
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Višinske kote terena in pritličja stavb:
– stavba B1:
– kota pritličja: 325,00 m n. v.
– stavba B2:
– kota pritličja: 322,50 m n. v.
– stavba B3:
– kota pritličja: 322,50 m n. v.
– stavba B4:
– kota pritličja: 322,50 m n. v.
– stavba B5:
– kota pritličja: 323,50 m n. v.
– stavba B6:
– kota pritličja: 318,00 m n. v.
– stavba G1:
– kota pritličja severnega stolpiča: 323,00 m n. v.
– kota pritličja južnega stolpiča: 322,00 m n. v.
– stavba G2:
– kota pritličja severnega stolpiča: 325,00 m n. v.
– kota pritličja južnega stolpiča: 324,00 m n. v.
– stavba G3:
– kota pritličja severnega stolpiča: 323,00 m n. v.
– kota pritličja južnega stolpiča: 322,00 m n. v.
– stavba G4:
– kota pritličja severnega stolpiča: 320,50 m n. v.
– kota pritličja južnega stolpiča: 319,50 m n. v.
– stavba G5:
– kota pritličja severnega stolpiča: 322,00 m n. v.
– kota pritličja južnega stolpiča: 321,00 m n. v.
– stavba G6:
– kota pritličja severnega stolpiča: 320,00 m n. v.
– kota pritličja južnega stolpiča: 319,00 m n. v.
– stavba H1/1, H1/2:
– kota pritličja: 325,50 m n. v.
– stavba H2:
– kota pritličja: 324,00 m n. v.
– stavba H3/1, H3/2:
– kota pritličja: 325,50 m n. v.
– stavba H4/1, H4/2:
– kota pritličja: 325,00 m n. v.
– stavba H5:
– kota pritličja: 324,00 m n. v.
– stavba H6:
– kota pritličja: 325,00 m n. v.
– stavba H7:
– kota pritličja: 325,00 m n. v.
– stavba H8:
– kota pritličja: 327,50 m n. v.
– stavba H9:
– kota pritličja: 327,50 m n. v.
– stavba H10:
– kota pritličja: 324,50 m n. v.
(2) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopne ceste in uvozov v garaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi« in št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
16. člen
(zmogljivost območja)
(1) Površina prostorske enote PE1 4.925 m2
– stavbe B1, B2, B3 in B4:
– BTP nad terenom 5.200 m2
– BTP pod terenom 2.800 m2,
od tega 2.300 m2 površine, namenjene parkiranju
in servisnim prostorom
– število stanovanjskih enot 48.
(2) Površina prostorske enote PE2 23.126 m2
– stavbe G1, G2, G3 in G4:
– BTP nad terenom 20.000 m2
– BTP pod terenom 15.000 m2,
od tega 12.700 m2 površine, namenjene parkiranju
in servisnim prostorom
– število stanovanjskih enot 176.
– stavba B5:
– BTP nad terenom 2.050 m2
– BTP pod terenom 1.500 m2,
od tega 1.400 m2 površine, namenjene parkiranju
in servisnim prostorom
– število stanovanjskih enot 18.
– stavbe G5, G6 in B6:
– BTP nad terenom 12.900 m2
– BTP pod terenom 10.600 m2,
od tega 9.100 m2 površine, namenjene parkiranju
in servisnim prostorom
– število stanovanjskih enot 120.
(3) Površina prostorske enote PE3 12.176 m2
– stavbe H1/1, H1/2, H3/1, H3/2 in H4/1, H4/2:
– BTP posamezne stavbe nad terenom 150m2
– število stanovanjskih enot v eni stavbi 1
– stavbe H2, H6, H7, H8, H9 in H10
– BTP posamezne stavbe nad terenom 240 m2
– število stanovanjskih enot v eni stavbi 1
– stavba H5:
– BTP nad terenom 450 m2
– število stanovanjskih enot 1.
(4) Površina prostorske enote C1 3.534 m2.
(5) Površina prostorske enote C2 8.275 m2.
(6) Površina prostorske enote C3 4.156 m2.
(7) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom oziroma pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.
17. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
(1) Na vseh stavbah v območju OPPN so dopustne odstranitve in vzdrževalna dela.
(2) Poleg posegov iz prvega odstavka tega člena so na stavbah O1, O3, O4 in O5 dopustne rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb. Za gabarite in oblikovanje novih stavb veljajo enaki pogoji kot pri stavbah H2, H6, H7, H8, H9 in H10.
(3) Pri stavbi O3 je na mestu odstranjenega dela stavbe na vzhodni strani dopustna gradnja prizidka s tlorisnimi dimenzijami do 5,00 m x 12,50 m. Prizidek mora biti z obstoječim delom stavbe povezan v enotno oblikovan objekt. Višina prizidka ne sme presegati višine obstoječe stavbe.
(4) Dopustni sta rekonstrukcija in nadzidava stavbe O2. Streha mora biti oblikovana kot simetrična dvokapnica z naklonom od 38 do 45 stopinj, prekrita s kritino v temni barvi. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Na strehi so dopustna strešna okna in frčade. Višina slemena je največ 10,00 m nad koto finalnega tlaka v pritličju.
(5) Obstoječe stavbe v območju OPPN so prikazane v grafičnem načrtu št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN«.
18. člen
(objekti, predvideni za odstranitev)
(1) V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih obstoječih stavb:
– stavba R1 (gospodarsko poslopje) na zemljišču s parcelno številko 456/5, katastrska občina (1755) Glince,
– stavba R2 (stanovanjska stavba) na zemljiščih s parcelnima številkama 540/2 in 540/3, obe katastrska občina (1755) Glince,
– stavba R3 (gospodarska stavba) na zemljišču s parcelnima številkama 513/2 in 513/3, obe katastrska občina (1755) Glince.
(2) Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Odstranitev obstoječih objektov«.
V. NAČRT PARCELACIJE
19. člen
(načrt parcelacije)
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Prostorska enota PE1:
– P1/1: parcela, namenjena gradnji stavb B1, B2, B3 in B4, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 454/1, 456/5, 507 in 508/1, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P1/1 meri 4.912 m2.
– P1/2: parcela, namenjena ureditvi zelenice in jo je dopustno priključiti k parceli P1/1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 454/2, katastrska občina (1755) Glince. Površina P1/2 meri 13 m2.
2. Prostorska enota PE2:
– P2/1: parcela, namenjena gradnji stavbe G1, ki obsega zemljišče s parcelno številko 512/4 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 508/1, 513/5 in 543/1, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P2/1 meri 2.852 m2.
– P2/2: parcela, namenjena gradnji stavb G2, G3 in G4, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 543/1 in 543/13, obe katastrska občina (1755) Glince. Površina P2/2 meri 9.021 m2.
– P2/3: parcela, namenjena gradnji skupnega uvoza v garažo stavb G1, G2, G3 in G4, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 543/1, katastrska občina (1755) Glince. Površina P2/3 meri 483 m2.
– P2/4: parcela, namenjena gradnji skupnih površin stavb G1, G2, G3 in G4, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 508/1, 508/2, 513/5 in 543/1 vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P2/4 meri 185 m2.
– P2/5: parcela, namenjena gradnji vodotoka, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 542/5, 543/1, 543/13, 544/21 in 547/2, vse katastrska občina Glince. Površina P2/5 meri 1.476 m2.
– P2/6-1 in P2/6-2: parceli, namenjeni gradnji stavbe B5, ki obsegata zemljišče s parcelno št. 547/11, katastrska občina Glince (1755) ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 542/5, 543/1, 544/21 in 547/2, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P2/6-1 meri 1.398 m2, površina P2/6-2 meri 45 m2.
– P2/7: parcela, namenjena gradnji stavb G5, G6 in B6, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 542/5, 543/1, 544/21 in 547/2, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P2/7 meri 7.610 m2.
– PTP: parcela, namenjena gradnji transformatorske postaje, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 513/5 in 543/1, obe katastrska občina (1755) Glince. Površina PTP meri 56 m2.
3. Prostorska enota PE3:
– P3/1: parcela, namenjena gradnji stavbe H1/1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 506/1, 506/2 in 510/5, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/1 meri 367 m2.
– P3/2: parcela, namenjena gradnji stavbe H1/2, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 506/1, 506/2 in 510/5, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/2 meri 360 m2.
– P3/3: parcela, namenjena gradnji ekološkega otoka za stavbe H1/1, H1/2, H2, H3/1, H3/2, H4/1, H4/2 in H5, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 510/1, 510/4 in 510/6, katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/3 meri 33 m2.
– P3/4: parcela, namenjena gradnji skupne dovozne ceste stavb H1/1, H1/2, H2, H3/1, H3/2, H4/1, H4/2 in H5, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 506/1, 506/2, 509/3, 509/7, 509/8, 510/5 in 510/6, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/4 meri 199 m2.
– P3/5: parcela, namenjena gradnji stavbe H2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 506/1, katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/5 meri 646 m2.
– P3/6: parcela, namenjena ureditvi zelenice, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkama 510/1, 510/3 in 510/4, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/6 meri 118 m2.
– P3/7: parcela, namenjena gradnji stavbe H3/1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 509/3, 509/4, 509/8, 510/1, 510/3, 510/4 in 510/6, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/7 meri 322 m2.
– P3/8: parcela, namenjena gradnji stavbe H3/2, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 509/3, 509/4 in 510/3, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/8 meri 346 m2.
– P3/9: parcela, namenjena gradnji stavbe H4/1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 509/3, 509/6, 509/7 in 509/8, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/9 meri 299 m2.
– P3/10: parcela, namenjena gradnji stavbe H4/2, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 509/3 in 509/6, obe katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/10 meri 292 m2.
– P3/11: parcela, namenjena gradnji stavbe H5, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 509/1 in 509/5 ter del zemljišča s parcelno številko 506/1, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/11 meri 1182 m2.
– P3/12: parcela, namenjena gradnji dovozne ceste stavb H6 in H7, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 509/3, 509/4, 510/1, 510/3, 515/1, 515/2 in 512/3, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/12 meri 306 m2.
– P3/13: parcela, namenjena gradnji stavbe H6, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 512/3 in 513/4, obe katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/13 meri 516 m2.
– P3/14: parcela, namenjena gradnji stavbe H7, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 512/3 in 513/4, obe katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/14 meri 707 m2.
– P3/15: parcela, namenjena gradnji pešpoti, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 542/2 in 542/4, obe katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/15 meri 30 m2.
– P3/16: parcela, namenjena gradnji stavbe H8, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 542/2 in 542/4, obe katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/16 meri 493 m2.
– P3/17: parcela stavbe O1, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 455/1 in 455/2 ter del zemljišča s parcelno številko 455/3, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/17 meri 696 m2.
– P3/18: parcela stavbe O2, ki obsega zemljišče s parcelno številko 514 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 512/3, 513/2, 515/1 in 515/2, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/18 meri 529 m2.
– P3/19: parcela stavbe O4, ki obsega zemljišče s parcelno številko 541/2 ter del zemljišča s parcelno številko 542/2, obe katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/19 meri 624 m2.
– P3/20: parcela stavbe O5, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 542/7, 542/8 in 542/10, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/20 meri 903 m2.
– P3/21: parcela, namenjena gradnji stavbe H9, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 540/2, 542/6 in 542/9, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/21 meri 450 m2.
– P3/22: parcela, namenjena gradnji dovozne ceste in ureditvi skupnega dvorišča stavb O2 in O3, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 513/2, 515/1 in 515/2, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/22 meri 365 m2.
– P3/23: parcela, namenjena ureditvi zelenih površin, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 512/3, katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/23 meri 654 m2.
– P3/24: parcela stavbe O3, ki obsega zemljišče s parcelno številko 513/3 ter del zemljišča s parcelno številko 513/2, obe katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/24 meri 962 m2.
– P3/25: parcela namenjena ureditvi zelenice in jo je dopustno priključiti k parceli P3/17, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 454/1, 454/2 in 508/1, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/25 meri 278 m2.
– P3/26: parcela, namenjena gradnji stavbe H10, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 542/8, 542/9 in 542/10, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina P3/26 meri 499 m2.
4. Prostorska enota C1:
– C1/1: parcela, namenjena gradnji ceste C1 (Pilonova ulica), ki obsega zemljišče s parcelno številko 1429/1 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 454/1, 456/5, 507, 508/1, 508/2, 543/1, 547/2, 1429/4 in 1429/7, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina C1/1 meri 3.130 m2.
– C1/2: parcela, namenjena gradnji skupnih parkirnih mest stavb B1, B2, B3, B4 G1, G2, G3 in G4, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 507, 508/1, 508/2 in 543/1, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina C1/2 meri 404 m2.
5. Prostorska enota C2:
– C2/1: parcela, namenjena gradnji ceste C2/1 (podaljšek ceste Pod Kamno Gorico), ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 544/9 in 1429/5 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 539/3, 540/1, 540/2, 540/3, 542/3, 544/2, 544/4, 544/15, 544/18, 544/22, 544/24, 544/25, 544/26, 544/28, 544/29, 544/32, 547/4, 601/4, 601/5, 618/3, 619/3, 619/8, 1429/8, 1429/7 in 1432/3, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina C2/1 meri 6.386 m2.
– C2/2: parcela, namenjena gradnji ceste C2/2 (cesta Pod Kamno Gorico), ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 601/4, 614/3, 618/3, 618/4, 619/3, 619/8, 1432/3 in 1432/4, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina C2/2 meri 1.044 m2.
– C2/3: parcela, namenjena ureditvi zelenice, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 540/2, 540/3, 542/3, 544/2 in 547/4, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina C2/3 meri 845 m2.
6. Prostorska enota C3:
– C3/1: parcela, namenjena gradnji ceste C3 (Cesta Andreja Bitenca), ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1399, 1429/4, 1493, 455/3, 456/5, 493/1, 494/2, 502/5, 505/1, 505/24, 505/25, 505/38, 505/39, 505/40, 505/41, 510/1, 510/4, 510/5, 510/6, 515/2, 516/2, 516/4, 530/10, 530/2, 530/3, 531/1, 531/2, 535/3, 535/7, 535/8, 536/1, 539/3, 540/1, 542/2, 542/7, 542/8 in 542/9, vse katastrska občina (1755) Glince. Površina C3/1 meri 4.156 m2.
(2) Na parceli P2/3, namenjeni gradnji skupnega dovoza do garaže stavb G1, G2, G3 in G4, je treba vzpostaviti služnostno pravico za vsakokratne lastnike parcel P2/1 in P2/2.
(3) Na parceli P2/6-2, namenjeni gradnji stavbe B5, je treba vzpostaviti služnostno pravico za vsakokratne lastnike parcele P3/26.
(4) Na parceli P3/4, namenjeni gradnji skupne dovozne ceste stavb H1/1, H1/2, H2, H3/1, H3/2, H4/1, H4/2 in H5, je treba vzpostaviti lastninsko ali služnostno pravico za vsakokratne lastnike parcel P3/1, P3/2, P3/5, P3/7, P3/8, P3/9, P3/10 in P3/11.
(5) Na parceli P3/12, namenjeni gradnji dovozne ceste stavb H6 in H7, je treba vzpostaviti lastninsko ali služnostno pravico za vsakokratne lastnike parcel P3/13 in P3/14.
(6) Na parceli P3/22, namenjeni gradnji dovozne ceste in ureditvi skupnega dvorišča stavb O2 in O3, je treba vzpostaviti lastninsko ali služnostno pravico za vsakokratne lastnike parcel P3/18 in P3/24.
(7) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
20. člen
(javne površine)
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele, namenjene gradnji javnih cest v območju OPPN. Javnemu dobru so namenjene parcele z oznakami C1/1, C2/1, C2/2 in C3/1.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 544/9, 619/3, 1429/1, 1429/5, in 1432/3 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1399, 1429/4, 1429/7, 1429/8, 1432/4, 1493, 454/1, 456/5, 493/1, 494/2, 502/5, 505/1, 505/24, 505/25, 505/38, 505/39, 505/40, 505/41, 507, 508/1, 508/2, 510/1, 510/4, 510/5, 510/6, 515/2, 516/2, 516/4, 530/10, 530/2, 530/3, 531/1, 531/2, 535/3, 535/7, 535/8, 536/1, 539/3, 540/1, 540/2, 540/3, 542/2, 542/3, 542/7, 542/8, 542/9, 543/1, 544/2, 544/4, 544/15, 544/18, 544/20, 544/22, 544/24, 544/25, 544/26, 544/28, 544/29, 544/32,, 547/2, 547/4, 601/4, 601/5, 614/3, 618/3, 618/4, 619/3 in 619/8, vse katastrska občina (1755) Glince.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 14.716 m2.
(4) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu« in 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
21. člen
(etapnost gradnje)
(1) Posegi, ki so dopustni na obstoječih objektih, ureditev javnih površin, ureditev prometne in komunalne infrastrukture ter vodne ureditve v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih fazah.
(2) Novogradnje stavb v območju OPPN so razdeljene v osem faz:
– faza A: gradnja stavb B1, B2, B3 in B4 in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE1,
– faza B: gradnja stavb G1, G2, G3 in G4 in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE2,
– faza C: gradnja stavb G5, G6 in B6 in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE2,
– faza D: gradnja stavbe B5 in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE2,
– faza E: gradnja stavb H2 in H5 ter dvojčkov H1/1 in H1/2, H3/1 in H3/2 ter H4/1 in H4/2 in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE3,
– faza F: gradnja stavb H6 in H7 ter pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE3,
– faza G: gradnja stavbe H8 in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE3,
– faza H: gradnja stavb H9 in H10 ter pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE3.
(3) Pogoji za gradnjo v fazi A:
– pred fazo A ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– odstranitev stavbe R1,
– gradnja ceste C1 (Pilonove ulice) s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo,
– parkirišča na parceli C1/2,
– kanal za odpadne padavinske vode v cesti C2/2 in v Klemenčičevi ulici,
– kanal za padavinske odpadne vode od ceste C3 do vodotoka,
– transformatorska postaja z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje,
– gradnja ceste C3 s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo.
(4) Pogoji za gradnjo v fazi B:
– faza B je razdeljena na dve etapi. Etapa 1, ki se izvede prva, obsega gradnjo stavb G2, G3 in G4. Etapa 2, ki se izvede druga ali sočasno z etapo 1, obsega gradnjo stavbe G1;
– etapa 2 v fazi B je razdeljena na dve podetapi. Podetapa 2/A, ki se izvede prva, obsega gradnjo severnega stolpiča in povezovalnega dela stavbe G1. Podetapa 2/B, ki se izvede druga, obsega južni stolpič stavbe G1;
– pred prvo etapo faze B ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– odstranitev stavbe R1,
– gradnja ceste C1 s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo,
– parkirišča na parceli C1/2,
– pešpot na parceli P3/15,
– kanal za odpadne padavinske vode med stavbama B4 in G1,
– ureditev vodotoka na parceli P2/5,
– kanal za odpadne padavinske vode od vodotoka do Klemenčičeve ulice in v Klemenčičevi ulici,
– vodovod na parceli P2/2,
– transformatorska postaja z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(5) Pogoji za gradnjo v fazi C:
– pred fazo C ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– cesta C2/1 s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo,
– ureditev vodotoka na parceli P2/5,
– kanal za odpadne padavinske vode od vodotoka do Klemenčičeve ulice in v Klemenčičevi ulici,
– vodovod na parcelah P2/2 in P2/9,
– transformatorska postaja z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(6) Pogoji za gradnjo v fazi D:
– pred fazo D ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– cesta C2/1 s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo,
– kanal za odpadne padavinske vode v cesti C2/2 in v Klemenčičevi ulici,
– transformatorska postaja z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(7) Pogoji za gradnjo v fazi E:
– stavbe in dvojčki v fazi E se gradijo sočasno ali etapno v poljubnem časovnem zaporedju,
– pri dvojčkih je treba obe stavbi graditi sočasno,
– pred gradnjo stavbe, ki se bo v fazi E gradila prva, ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– ekološki otok na parceli P3/3,
– skupni dovoz na parceli P3/4,
– kanalizacija za komunalne odpadne vode med stavbama B4 in G1, na vzhodnem delu ceste C1 (od stavbe G1 do ceste C2/1),
– transformatorska postaja z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(8) Pogoji za gradnjo v fazi F:
– stavbi v fazi F se gradita sočasno ali etapno v poljubnem časovnem zaporedju,
– pred gradnjo stavbe, ki se bo v fazi F gradila prva, ali sočasno z njo morajo biti izvedeni:
– skupni dovoz na parceli P3/13,
– kanalizacija za komunalne odpadne vode med stavbama B4 in G1, na vzhodnem delu ceste C1 (od stavbe G1 do ceste C2/1) ter v cesti C2/2 in v Klemenčičevi ulici,
– transformatorska postaja z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(9) Pogoj za gradnjo v fazi G:
– pred gradnjo stavbe, ki se bo gradila v fazi G, ali sočasno z njo mora biti izvedena pešpot na parceli P3/16.
(10) Pogoj za gradnjo v fazi H:
– stavbi v fazi H se gradita sočasno ali etapno v poljubnem časovnem zaporedju,
– pred gradnjo stavbe H9 mora biti odstranjena stavba R2,
– pred ali sočasno z gradnjo stavbe, ki se bo v fazi H gradila prva, mora biti izvedena cesta C2/1.
(11) Za vse faze in etape gradnje je treba zagotoviti priključke na komunalno in energetsko infrastrukturo ter ustrezno odvajanje zalednih voda.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Večji del območja OPPN sega v registrirano enoto kulturne dediščine 10671 Ljubljana – Arheološko najdišče Kamna Gorica, kjer velja varstveni režim arheološko najdišče.
(2) Pri projektiranju in izvedbi je treba upoštevati Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaciji Kamna Gorica – Dolnice, EŠD 10671, Ljubljana, ki ga je izdelalo podjetje Arhej, d.o.o., v juliju 2012.
(3) Za posege v območju OPPN je treba izvesti še naslednje predhodne arheološke raziskave:
– na zemljiščih v območjih z oznakama I in II, ki predstavljata območji zmernega in šibkega arheološkega potenciala, je treba opraviti raziskave v obliki arheoloških izkopavanj,
– na zemljiščih v območju z oznako III je treba opraviti sistematičen intenzivni podpovršinski terenski pregled s testnimi sondami prečno na zajete parcele.
(4) Za predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
23. člen
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin.
(2) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Načrtovana gradnja se nahaja na vodovarstvenem območju na širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljanskega polja z oznako VVO III.
(4) Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode.
(5) Za gradnjo prenosnega plinovoda, izvedbo tesnilnih zaves, vrtanje in izvedbo vodnjakov je treba izdelati analizo tveganja ter z njo predvideti ustrezne zaščitne ukrepe, da je tveganje za onesnaženje zaradi posegov sprejemljivo.
(6) Izjemoma je dovoljena gradnja v območju podzemne vode v vodonosniku, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%.
(7) V projektu je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode (uporaba različnih tehnoloških rešitev, kot so npr. reciklaža vode, zapiranje krogotokov, ponovna uporaba odpadne kopalne vode, montaža varčnih pip in wc kotličkov, uporaba padavinske vode za sanitarno vodo ali zalivanje zelenic).
(8) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
24. člen
(varstvo zraka)
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr. iz sanitarnih prostorov stanovanj) je treba speljati nad strehe stavb.
(2) Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
25. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Prostorske enote PE1, PE2 in PE3 so v skladu z OPN MOL ID opredeljene kot območje II. in III. stopnje varstva pred hrupom. Prostorske enote C1, C2 in C3 so v skladu z OPN MOL ID opredeljene kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa:
– II. območje: L(noč) = 45 (dbA), L(dvn) = 55 (dbA),
– III. območje: L(noč) = 50 (dbA), L(dvn) = 60 (dbA),
– IV. območje: L(noč) = 65 (dbA), L(dvn) = 75 (dbA).
(3) Za stavbe ob cestah C3, C2/1 in C2/2 je treba v projektni dokumentaciji PGD izdelati študijo hrupa in po potrebi predvideti ustrezno pasivno zaščito na fasadnih odprtinah stanovanj, orientiranih proti cesti.
(4) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
26. člen
(osončenje)
Stavbam je treba v dnevni sobi, bivalnem prostoru s kuhinjo, bivalni kuhinji in otroški sobi zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. najmanj 3 ure.
27. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Skupna zbirna in prevzemna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov so predvidena ob uvozih v garaže večstanovanjskih stavb na parcelah P1/1, P2/4 in P2/7, v pritličju stavbe B5 ter na parceli P3/3 ob Cesti Andreja Bitenca. Zbirna in prevzemna mesta morajo biti ograjena, pokrita z nadstrešnico in opremljena s tekočo vodo. Višinske razlike na poteh med zbirnim in prevzemnim mestom ter med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(2) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(3) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
28. člen
(svetlobno onesnaženje)
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
29. člen
(potresna nevarnost)
(1) Obravnavana lokacija se nahaja v območju potresne mikrorajnoizacije 0,285 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
30. člen
(varstvo pred visokimi in zalednimi vodami)
(1) Pri načrtovanju in izvedbi vodotoka je treba upoštevati Hidrološko analizo in idejno zasnovo potoka na območju OPPN Kamna Gorica št. E61-FR/12, ki jo je izdelal IZVO–R, d.o.o. v avgustu 2013.
(2) Pritličja stavb morajo biti dvignjena najmanj 0,5 m nad koto stoletne poplavne vode.
(3) Uvozi v garaže morajo biti projektirani tako, da vdor visoke vode v kletne etaže ne bo mogoč.
(4) Zagotoviti je treba stalno čiščenje rešetk pred vtokom v premostitvene objekte in pred iztokom vodotoka v kanal za padavinske odpadne vode.
31. člen
(varstvo pred erozijo)
V območju OPPN obstaja nevarnost erozije. Pri projektiranju in izvedbi objektov je treba upoštevati elaborata Usmeritve za pridobitev urbanističnih variantnih rešitev za območje OPPN 191 Podutik Kamna Gorica št. 1-25/2011 in št. 1-27/2011, ki ju je v oktobru 2011 izdelalo podjetje Gracen d.o.o. Za izvedbo kleti v globini več kot 3,0 m pod terenom je treba izdelati dodatne geotehnične raziskave z raziskovalnimi vrtinami ter analizo globalne stabilnosti zaledja. Če v bližini posestnih mej ni možna izvedba izkopov z varnim nagibom, je treba predvideti začasne varovalne konstrukcije za zagotovitev stabilnosti sosednjih zemljišč.
32. člen
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi požarne varnosti. Izpolnjevanje bistvenih zahtev za varstvo pred požarom je treba dokazati:
– za požarno manj zahtevne objekte v elaboratu zasnova požarne varnosti,
– za požarno zahtevne objekte pa v študiji požarne varnosti.
(3) Intervencijske poti in površine: Stavbe v območju OPPN so za intervencijska vozila dostopne po javnih cestah na obodu območja OPPN. Intervencijske poti potekajo tudi po poteh in zelenicah v prostorskih enotah PE1 in PE2. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(4) Hidrantno omrežje: Požarna zaščita je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(5) Odmiki: Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(6) Evakuacijske poti: V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu pešpoti v območju OPPN do javnih cest na obodu območja. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
(7) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.8 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
X. POGOJI ZA PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
33. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene.
(2) Najmanjši notranji radij robnika ob javnih ulicah je 5,0 m, na uvozih pa 2,0 m.
(3) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejeni tako, da so zagotovljeni neoviran dostop ter vstop in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
(4) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
34. člen
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Območje OPPN je dostopno po cesti Pod Kamno Gorico, Pilonovi ulici in Cesti Andreja Bitenca. Uvozi v garaže večstanovanjskih stavb v prostorskih enotah PE1 in PE2 se priključujejo na cesto C1 (Pilonovo ulico) in cesto C2/1 (podaljšek ceste Pod Kamno Gorico). Dovozni poti do enostanovanjskih stavb v prostorski enoti PE3 se priključujeta na cesto C3 (Cesto Andreja Bitenca). Stavbi O2 in O3 imata skupen priključek na cesto C3. Stavbe O1, H8, O4, O5 in H9 se na cesto C3 priključujejo individualno. Stavba H10 se preko priključka stavbe B5 navezuje na cesto C2/1 (podaljšek ceste Pod Kamno Gorico). Vsi priključki na javne ceste morajo biti izvedeni preko neprekinjenih pločnikov in kolesarskih stez preko poglobljenega robnika ali zunanje klančine. V območju križišč in na prehodih za pešce in kolesarje morajo biti vozišča cest dvignjena na nivo pločnika.
(2) V prostorski enoti C1 ima cesta C1 naslednje
profile:
1. zahodni del:
– vozišče: 2 x 2,75 m 5,50 m
– dvosmerna kolesarska steza 2,50 m
– hodnik za pešce 1,60 m
– skupaj 9,60 m
2. srednji del:
– vozišče: 2 x 2,75 m 5,50 m
– enostranska bočna parkirišča 2,50 m
– hodnik za pešce 1,60 m
– skupaj 9,60 m
3. vzhodni del:
– vozišče: 2 x 2,75 m 5,50 m
– hodnik za pešce 1,60 m
– skupaj 7,10 m.
(3) V prostorski enoti C2 imata cesta C2/1 in cesta
C2/2 naslednji profil:
– hodnik za pešce 1,75 m
– kolesarska steza 1,25 m
– zelenica z drevoredom 2,00 m
– vozišče: 2 x 3,50 m 7,00 m
– zelenica z drevoredom 2,00 m
– kolesarska steza 1,25 m
– hodnik za pešce 1,75 m
– skupaj 17,00 m.
(4) V območju avtobusnega postajališča ima cesta C2/1
naslednji profil:
– hodnik za pešce 1,75 m
– kolesarska steza 1,25 m
– peron čakališče 2,50 m
– vozišče – površina za BUS na 1 x 3,50 m 3,50 m
vozišču:
– sredinski otok 1 x 2,00 m 2,00 m
– vozišče – površina za BUS na 1 x 3,50 m 3,50 m
vozišču:
– zelenica z drevoredom 2,50 m
– kolesarska steza 1,25 m
– hodnik za pešce 1,75 m
– skupaj 20,00 m.
(5) V prostorski enoti C3 ima cesta C3 naslednji
profil:
– mešana površina za pešce in 2,00 m
kolesarje
– vozišče: 2 x 3,25 m 6,50 m
– mešana površina za pešce in 2,00 m
kolesarje
– skupaj 10,50 m.
(6) V območju avtobusne postaje morajo biti robniki visoki 0,18 m in opremljeni s taktilnimi oznakami za vodenje slepih in slabovidnih.
35. člen
(mirujoči promet)
(1) Površine, potrebne za mirujoči promet, so za stavbe v prostorskih enotah PE1 in PE2 predvidene v podzemnih garažah. Za stavbe B1, B2, B3, B4, G1, G2, G3 in G4 so predvidena tudi bočna parkirišča ob Pilonovi ulici. Stavbe B1, B2, B3 in B4 imajo del parkirnih zmogljivosti zagotovljenih v garaži stavb G1, G2, G3 in G4. Enostanovanjske stavbe imajo parkirna mesta zagotovljena v garažah ali kot zunanja parkirišča na parcelah, namenjenih gradnji stavb.
(2) Število parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM) je treba izračunati glede na BTP objekta ali dela objekta glede na namembnost.
(3) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti PM ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
+----------------------+-------------------+--------------------+
|Namembnost stavb |Število PM za |Število PM za |
| |motorni promet |kolesa |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|11100 |2 PM/stanovanje | |
|Enostanovanjske | | |
|stavbe | | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|11220 Tri- in |1 PM/stanovanje v |2 PM na stanovanje |
|večstanovanjske |velikosti do 50 m2 |za stanovalce ter |
|stavbe |neto tlorisne |dodatno 1 PM/5 |
| |površine, |stanovanj za |
| |od tega 10% za |obiskovalce |
| |obiskovalce, | |
| |2 PM/stanovanje v | |
| | | |
| |velikosti nad 50 m2| |
| |neto tlorisne | |
| |površine, od tega | |
| |10% za obiskovalce | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12112 Gostilne, |1 PM/4 sedeže in 1 |1 PM/4 sedeže in |
|restavracije in |PM/tekoči meter |1 PM/tekoči meter |
|točilnice |točilnega pulta, od|točilnega pulta |
| |tega najmanj 75% PM| |
| |za goste | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12202 Stavbe bank, |1 PM/60,00 m2 BTP |1 PM/100 m2 BTP |
|pošt, zavarovalnic |objekta, |objekta |
| |od tega najmanj 40%| |
| |PM za obiskovalce | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12203 Druge poslovne | | |
|stavbe: samo stavbe |1 PM/60,00 m2 BTP |1 PM/100 m2 BTP |
|s pisarnami in |objekta, |objekta |
|poslovnimi prostori, |od tega 10% PM za | |
|namenjenimi lastnemu |obiskovalce | |
|poslovanju | | |
|podjetja | | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12301 Trgovske |PM ni treba |PM ni treba |
| |zagotavljati |zagotavljati |
|stavbe do 200 m2 BTP | | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12301 Trgovske |1 PM/40,00 m2, od |2 PM/100 m2 BTP |
|stavbe od 200 do 500 |tega najmanj 75% PM|objekta |
|m2 BTP |za obiskovalce | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12304 Stavbe za |PM ni treba |PM ni treba |
|storitvene |zagotavljati |zagotavljati |
|dejavnosti | | |
|do 200 m2 BTP | | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12304 Stavbe za | | |
|storitvene |1 PM/25,00 m2 BTP |1 PM/100 m2 BTP |
|dejavnosti nad 200 |objekta, |objekta |
| |od tega najmanj 75%| |
|m2 BTP |PM za obiskovalce, | |
| |ne manj kot 2 PM za| |
| |obiskovalce na | |
| |lokal | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12640 Stavbe za |1 PM/20,00 m2 BTP |1 PM/20 m2 BTP |
|zdravstveno oskrbo: |objekta in |objekta |
|ambulante |ne manj kot 3 PM, | |
| |od tega najmanj 50%| |
| |PM za obiskovalce | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12650 Stavbe za | | |
|šport (brez |1 PM/70,00 m2 BTP |1 PM/70,00 m2 BTP |
|gledalcev) |objekta |objekta |
+----------------------+-------------------+--------------------+
|12630 Stavbe za |2 PM/oddelek |2 PM/oddelek |
|izobraževanje |in dodatno 1 | |
|in |PM/oddelek za | |
|znanstvenoraziskovalno|kratkotrajno | |
|delo (predšolska |parkiranje staršev | |
|vzgoja) | | |
+----------------------+-------------------+--------------------+
(4) Na parcelah, namenjenih gradnji večstanovanjskih stavb, je treba od števila PM za osebna motorna vozila zagotoviti dodatnih 5% parkirnih mest za druga enosledna vozila.
(5) Na parceli P2/7 je treba zgraditi najmanj 50% s tem odlokom predpisanih PM za kolesarski promet. To določilo ne velja za prostore namembnosti 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe. Parkirna mesta za kolesarski promet morajo omogočati priklepanje koles.
(6) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(7) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti za motorni promet mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
36. člen
(peš promet)
(1) Hodniki za pešce na cestah C1, C2/1 in C2/2 so široki najmanj 1,60 m. Ob cesti C3 je mešana površina za pešce in kolesarje široka 2,00 m.
(2) Pešpoti znotraj območja OPPN so široke najmanj 2,00 m in so povezane s hodniki javnih cest na obodu območja. Med cestama C1 in C3 Pilonovo ulico je treba zagotoviti peš povezavo preko prostorske enote PE2 in po parceli P3/16.
37. člen
(kolesarski promet)
Ob cestah C2/1 in C2/2 je dvostranska kolesarska steza. Na zahodnem delu ceste C1 je dvosmerna kolesarska steza z navezavo na načrtovano kolesarsko pot na drugi strani Pilonove ulice. Ob cesti C3 je dvostranska mešana površina za pešce in kolesarje, ki mora biti označena s talnimi oznakami za pešce in kolesarje.
38. člen
(intervencijske poti in površine)
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
39. člen
(dostava)
Dovoz za dostavna vozila za potrebe javnega programa v pritličjih ob cesti C2/1 je treba zagotoviti v kletnih etažah stavb. Dostava za potrebe vrtca je preko kleti stavbe G4.
40. člen
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov;
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje;
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN;
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;
– del energije za potrebe večstanovanjskih stavb je treba zagotoviti z uporabo obnovljivih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Komunalna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.7 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
41. člen
(vodovod)
(1) Po vzhodnem robu območja poteka primarni vodovod PVC d 280, ki na Cesti Andreja Bitenca zavije proti vzhodu. Po severnem robu Ceste Andreja Bitenca poteka vodovod AC DN 100, ki se na vzhodni strani območja naveže na primarni vodovod. Preko vzhodnega dela območja in ob Pilonovi ulici poteka sekundarni vodovod AC DN 80, ki tvori lokalno zanko med vodovodoma AC DN 100 v Cesti Andreja Bitenca in vodovodom v cesti Pod Kamno Gorico.
(2) Za oskrbo objektov v območju OPPN je treba rekonstruirati in na novo zgraditi javno vodovodno omrežje. Načrtovani so:
– rekonstrukcija primarnega vodovoda PVC d 280 med jaškom T2 na križišču ceste Pod Kamno Gorico in Pilonove ulice ter prestavljenim jaškom T1 ob Cesti Andreja Bitenca,
– ukinitev vodovoda AC DN 80, ki poteka po zahodnem delu območja OPPN in ob Pilonovi ulici,
– gradnja sekundarnega vodovoda NL DN 100 v Pilonovi ulici od križišča s cesto Pod Kamno Gorico do križišča s Cesto Andreja Bitenca,
– rekonstrukcija sekundarnega vodovoda v Cesti Andreja Bitenca med križiščema s Pilonovo ulico in podaljškom ceste Pod Kamno Gorico,
– gradnja sekundarnega vodovoda NL DN 100 na vzhodni strani stavb G3 in G4 ter med stavbama B6 in G5,
– gradnja sekundarnega vodovoda NL DN 100 med stavbama B4 in G1.
(3) Voda za gašenje je v primeru požara zagotovljena iz predvidenega javnega vodovodnega omrežja.
(4) Pri projektiranju je treba upoštevati:
– vse predpise in pravilnike ter odlok MOL, ki urejajo oskrbo s pitno vodo,
– interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o.: EAD-116242 – tehnična navodila za vodovod,
– TIDDOl – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema,
– projektno nalogo št. 2632 V, Izgradnja javnega vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje objektov ob Cesti Andreja Bitenca (enote urejanja prostora DR-492 in DR-494), ki jo je januarja 2013 izdelalo JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o.,
– programsko rešitev št. 1975 V, izdelovalec JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., julij 1999, in
– lokacijsko dokumentacijo št. 43808/C – novelacija, izdelovalec LUZ, d.d., februar 2004.
(5) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
42. člen
(kanalizacija)
(1) Na obravnavanem območju je zasnovan ločen sistem kanalizacijskega omrežja. Na južnem vogalu območja je obstoječ kanal za odvod komunalnih odpadnih voda DN 250, ki poteka po cesti Pod Kamno Gorico. Vzporedno z njim poteka kanal za odvod padavinskih voda DN 500, ki na križišču s Klemenčičevo ulico zavije v smeri proti zahodu. V Klemenčičevi ulici ima kanal za padavinske vode sprva profil DN 600, v smeri proti zahodu pa se poveča na profil DN 1100. Na kanal za odvod padavinskih voda je priključen kanal DN 700, v katerega se stekajo vode iz vodotoka na vzhodni strani območja OPPN.
(2) Za priključitev objektov v območju OPPN je treba rekonstruirati in na novo zgraditi kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijsko omrežje bo v območju OPPN zgrajeno v ločenem sistemu.
(3) Za odvajanje komunalne odpadne vode so načrtovani:
– kanal za komunalno odpadno vodo GRP DN 250 v cesti C1,
– kanal za komunalno odpadno vodo GRP DN 250 v cesti C2/1,
– kanal za komunalno odpadno vodo GRP DN 250 v cesti C3 in
– kanal za komunalno odpadno vodo GRP DN 250 med stavbama B4 in G1.
(4) Stavbe so priključene na javno kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode preko internih in skupinskih priključkov. Neposredno priključevanje je mogoče samo za odtoke iz pritličij in nadstropij.
(5) Za odvajanje padavinske odpadne vode so načrtovani:
– kanal za padavinske odpadne vode B DN 1000 v Klemenčičevi ulici,
– kanal za padavinske odpadne vode B DN 1000 od južnega roba vodotoka do Klemenčičeve ulice,
– kanal za padavinske odpadne vode B DN 1000 od ceste C3 do vodotoka,
– kanal za padavinske odpadne vode B DN 300 v cesti C2/1,
– kanal za padavinske odpadne vode B DN 800 v cesti C1,
– kanal za padavinsko vodo B DN 800 med stavbama B4 in G1,
– kanali za padavinsko odpadno vodo B DN 300 do B DN 600 v cesti C3 in
– kanal za padavinsko odpadno vodo B DN 800 v cesti C3.
(6) Odpadne padavinske vode s streh in utrjenih površin v območju OPPN se odvajajo v vodotok na parceli P2/5 in v javno kanalizacijo za odpadne padavinske vode. Na parcelah, namenjenih gradnji stavb, je treba pred priključitvijo na kanal oziroma pred iztokom v vodotok predvideti ukrepe za zadrževanje padavinske vode.
(7) Pri projektiranju je treba upoštevati:
– vse predpise in pravilnike,
– interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o.: EAD-116244 – tehnična navodila za kanalizacijo,
– projektno nalogo št. 3297 K, Izgradnja javnega vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje objektov ob Cesti Andreja Bitenca (enote urejanja prostora DR-492 in del DR-494), ki jo je januarja 2013 izdelalo podjetje JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o.,
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12),
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– pri načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati ustrezne odmike od javnih kanalov oziroma zagotoviti predpisane varovalne pasove oziroma odmike od ostalih objektov in komunalnih naprav,
– zasnova funkcionalnih enot mora omogočati optimalno izkoriščanje kanalizacijskih sistemov in objektov,
– programsko rešitev št. 2653 K, izdelovalec JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., julij 1999, in
– lokacijsko dokumentacijo št. 43808/C – novelacija, izdelovalec LUZ, d.d., februar 2004.
(8) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo. Pred uporabo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
43. člen
(plinovod)
(1) Stavbe na območju OPPN morajo biti za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, priključene na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z obnovljivimi viri energije, za preostali del potreb še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 50–100 mbar.
(2) Za priključitev stavb na sistem zemeljskega plina bo treba od obstoječega glavnega plinovoda N 33000 po Pilonovi ulici in N 10663 po Cesti Andreja Bitenca izvesti glavne plinovode po območju OPPN in priključne plinovode. Podaljšanje glavnega plinovoda N 10663 po Cesti Andreja Bitenca izvede Energetika Ljubljana ob plinifikaciji obstoječe pozidave. Gradnja glavnih plinovodov po območju OPPN je predmet komunalnega opremljanja. Priključni plinovodi do posameznih stavb ali sklopov stavb se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavb. Glavno plinovodno omrežje, grajeno po območju OPPN v okviru oskrbe z zemeljskim plinom, mora investitor predati v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Javnemu podjetju Energetika Ljubljana.
(3) Pri načrtovanju plinovodnega omrežja na območju OPPN in oskrbe z zemeljskim plinom je treba upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega omrežja št. R-45-P/18-2013, ki jo je v januarju 2013 izdelala Energetika Ljubljana, d.o.o.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode in Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav Energetike Ljubljana, d.o.o.
44. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Preko območja OPPN poteka 10 kV daljnovod, ki povezuje obstoječi transformatorski postaji (v nadaljnjem besedilu: TP): zidano stolpno distribucijsko TP 0029 Dolnice in TP 0667 Pilonova 31.
(2) Za oskrbo objektov v območju OPPN je načrtovana nova TP Podutik Kamna Gorica. Za vključitev nove TP v elektroenergetsko omrežje je treba obstoječe srednjenapetostno omrežje preurediti. V smeri proti vzhodu je obstoječa 10 kV veja predelana v 20 kV daljnovod. Novi kabli so uvlečeni v obstoječo elektrokabelsko kanalizacijo, ki je dograjena vzhodno od območja OPPN v Pilonovi ulici na odseku, dolgem približno 200 m. Obstoječa kabelska kanalizacija, ki poteka v Pilonovi ulici znotraj območja OPPN, je zaradi ostalih načrtovanih vodov delno prestavljena. V smeri proti zahodu je nova TP Podutik Kamna Gorica navezana na obstoječo TP 0029 Dolnice z 10 kV kablom. Kabel poteka po obstoječi kabelski kanalizaciji v Pilonovi cesti in po načrtovani kabelski kanalizaciji v Cesti Andreja Bitenca in Dolniški cesti.
(3) Nizkonapetostni razvod iz TP Podutik Kamna Gorica do merilnih mest novih stavb poteka po kabelski kanalizaciji. Nova kabelska kanalizacija za nizkonapetostni razvod poteka po vseh treh obodnih cestah in preko parcel P2/1, P3/11 in P3/4.
(4) Po izgradnji kabelske kanalizacije v Cesti Andreja Bitenca bo ukinjeno prostozračno omrežje ob tej cesti.
(5) Pri načrtovanju elektroenergetskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati idejno rešitev EE napajanje za OPPN 191 Podutik št. 05/12, ki jo je v novembru 2012 izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, d.d.
45. člen
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju sta zgrajeni dve omrežji. Ti obstoječi omrežji je treba zaščititi, prestaviti ali dograditi.
(2) Priključitev stavb na obe omrežji je načrtovana iz obstoječe kabelske kanalizacije v Cesti Andreja Bitenca in podaljšku ceste Pod Kamno Gorico ter iz nove kabelske kanalizacije v Pilonovi ulici. Obstoječi kabel UPC Telemach, ki prečka zahodni del območja OPPN, je ukinjen. Znotraj naselja bo zgrajena telekomunikacijska kabelska kanalizacija ločeno za dva operaterja tako, da bo ustrezna priključna točka na obstoječem omrežju operaterja povezana do posameznih objektov v območju OPPN.
(3) Novo omrežje je zasnovano tako, da je vstopna točka na posameznem objektu za dve omrežji na istem mestu, kjer priključni kabli vstopajo v objekt. Omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer bo omogočen 24-urni dostop.
(4) V kabelsko kanalizacijo je treba od priključnih mest do objekta uvleči naročniške kable po konfiguraciji in vrsti kablov, kot ju določijo izbrani operaterji.
(5) Pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje je v vseh stavbah treba predvideti optične notranje inštalacije.
(6) Pri načrtovanju telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati Idejno zasnovo telekomunikacijskega kabelskega omrežja št. 07112034, ki jo je v januarju 2013 izdelalo podjetje Dekatel, d.o.o.
46. člen
(javna razsvetljava)
(1) Obstoječa javna razsvetljava poteka v cesti C2/2 in na severni strani ceste C3. Javna razsvetljava na severni strani ceste C3 je izvedena z vodi v prostozračni izvedbi in ni v skladu z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja.
(2) Vse javne površine v območju OPPN je treba ustrezno osvetliti. Na celotnem območju je treba izdelati ustrezno kabelsko kanalizacijo. Nova javna razsvetljava je načrtovana v cesti C1 in cesti C2/1. Po izgradnji kabelske kanalizacije v cesti C3 bo ukinjeno obstoječe prostozračno omrežje in izvedena nova javna razsvetljava ob tej cesti.
(3) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(4) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(5) Pri načrtovanju omrežja javne razsvetljave na območju OPPN je treba upoštevati Idejni projekt javne razsvetljave št. 11-30-2319/2389, ki ga je v januarju 2013 izdelalo podjetje JRS, d.d.
47. člen
(učinkovita raba energije v stavbah)
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah.
XI. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
48. člen
(program opremljanja stavbnih zemljišč)
Program opremljanja stavbnih zemljišč 191 Podutik Kamna Gorica – zahod in 34 Cesta Andreja Bitenca – Podutiška (del) – za enoti urejanja prostora DR-492 in del DR-494 (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, pod številko projekta PO 10-020 v avgustu 2013.
49. člen
(območje Programa opremljanja)
(1) Program opremljanja velja za naslednje prostorske enote znotraj območja OPPN: PE1, PE2 ter del PE3 (parcele od P3/1 do P3/16 ter parceli P3/21 in P3/26) in C1 (parcela C1/2).
(2) Na parcelah P3/17, P3/18, P3/19, P3/20, P3/22, P3/23, P3/24 in P3/25 v prostorski enoti PE3 se uporabljajo določila Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11 – v nadaljnjem besedilu: PO MOL).
50. člen
(komunalna oprema)
Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:
– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo,
– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,
– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: kanalizacijsko omrežje),
– primarno in sekundarno plinovodno omrežje,
– objekte za ravnanje z odpadki,
– primarne in sekundarne druge javne površine.
51. člen
(obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme)
(1) Stavbe na območju OPPN so v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo z oznako CEP (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo z oznako CEP (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VOP (primarno – centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VOP (sekundarno – centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KAP (sekundarno – centralni),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PLP (sekundarno).
(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.
(3) Stavbe na območju OPPN so v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo z oznako CE (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo z oznako CE (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno – centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno – centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno – centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno – centralni),
– primarno plinovodno omrežje z oznako PL (primarno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,
– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne),
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v PO MOL.
52. člen
(skupni in obračunski stroški komunalne opreme)
(1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opremo na dan 31. 7. 2013 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
+-----------------+----------------+-------------+--------------+
| Predvidena | Obračunsko | Skupni | Obračunski |
| komunalna | območje |stroški (EUR)| stroški (EUR)|
| oprema | predvidene | | |
| | komunalne | | |
| | opreme | | |
+-----------------+----------------+-------------+--------------+
|Ceste s |CEP (primarne) | 2.188.775,99| 2.188.775,99|
|pripadajočimi | | | |
|objekti +----------------+-------------+--------------+
|za odvodnjavanje |CEP | 1.197.963,10| 1.197.963,10|
|in javno |(sekundarne) | | |
|razsvetljavo | | | |
+-----------------+----------------+-------------+--------------+
|Vodovodno |VOP (primarno – | 113.805,00| 113.805,00|
|omrežje |centralni) | | |
| +----------------+-------------+--------------+
| |VOP (sekundarno | 262.380,49| 262.380,49|
| |– centralni) | | |
+-----------------+----------------+-------------+--------------+
|Kanalizacijsko |KAP (sekundarno | 344.281,20| 344.281,20|
|omrežje |– centralni) | | |
+-----------------+----------------+-------------+--------------+
|Plinovodno |PLP | 115.191,91| 115.191,91|
|omrežje |(sekundarno) | | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|Skupaj | 4.222.397,69| 4.222.397,69|
+----------------------------------+-------------+--------------+
(2) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(3) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo, plinovodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.
53. člen
(preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere)
(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
| Predvidena komunalna | Obračunsko | Cp | Ct |
| oprema | območje | (EUR/m2) | (EUR/m2) |
| | predvidene | | |
| |komunalne opreme | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Primarne ceste s |CEP (primarne) | 62,60| 36,20|
|pripadajočimi objekti | | | |
|za odvodnjavanje in | | | |
|javno razsvetljavo | | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Sekundarne ceste s |CEP (sekundarne) | 34,26| 19,82|
|pripadajočimi objekti | | | |
|za odvodnjavanje in | | | |
|javno razsvetljavo | | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Primarno vodovodno |VOP (primarno – | 3,25| 1,88|
|omrežje |centralni) | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Sekundarno vodovodno |VOP (sekundarno –| 7,50| 4,34|
|omrežje |centralni) | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Sekundarno |KAP (sekundarno –| 9,85| 8,76|
|kanalizacijsko omrežje |centralni) | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Sekundarno plinovodno |PLP (sekundarno) | 3,29| 2,93|
|omrežje | | | |
+-----------------------------------------+----------+----------+
|Skupaj | 120,76| 73,93|
+-----------------------------------------+----------+----------+
(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere se upoštevajo površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 51. člena tega odloka.
(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so opredeljeni v PO MOL.
(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere iz prejšnjega odstavka so indeksirani na dan 31. 7. 2013 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,04859. Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.
(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, so:
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Obstoječa komunalna | Obračunsko | Cp | Ct |
|oprema |območje obstoječe| (EUR/ m2)| (EUR/ m2)|
| |komunalne opreme | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Primarne ceste s |CE (primarne) | 0,00| 0,00|
|pripadajočimi objekti | | | |
|za odvodnjavanje in | | | |
|javno razsvetljavo | | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Sekundarne ceste s |CE (sekundarne) | 0,00| 4,47|
|pripadajočimi objekti | | | |
|za odvodnjavanje in | | | |
|javno razsvetljavo | | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Primarno vodovodno |VO (primarno – | 0,00| 0,88|
|omrežje |centralni) | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Sekundarno vodovodno |VO (sekundarno – | 0,00| 0,75|
|omrežje |centralni) | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Primarno |KA (primarno – | 5,47| 5,69|
|kanalizacijsko omrežje |centralni) | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Sekundarno |KA (sekundarno – | 0,00| 0,09|
|kanalizacijsko omrežje |centralni) | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Primarno plinovodno |PL (primarno) | 3,16| 3,26|
|omrežje | | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Sekundarno plinovodno |PL (sekundarno) | 0,81| 1,97|
|omrežje | | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Objekti za ravnanje z |OD | 0,47| 0,51|
|odpadki | | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Primarne druge javne |JP (primarne) | 3,00| 3,24|
|površine | | | |
+-----------------------+-----------------+----------+----------+
|Sekundarne druge javne |JP (sekundarne) | 1,69| 2,09|
|površine | | | |
+-----------------------------------------+----------+----------+
|Skupaj | 14,59| 22,94|
+-----------------------------------------+----------+----------+
54. člen
(merila za odmero komunalnega prispevka)
(1) Površine parcel in neto tlorisne površine, upoštevane v Programu opremljanja, so:
+---+-----+-----+--------+------+---------+----------+----------+
| PE|Faza |Etapa|Podetapa|Objekt|Površina |NTP stavbe|NTP delov |
| | | | | | parcele |brez delov| stavbe, |
| | | | | | (m2) |kleti, ki | ki so |
| | | | | | | so |namenjeni |
| | | | | | |namenjeni |parkiranju|
| | | | | | |parkiranju| in |
| | | | | | | in |servisnim |
| | | | | | |servisnim |prostorom |
| | | | | | |prostorom | (m2) |
| | | | | | | (m2) | |
+---+-----+-----+--------+------+---------+----------+----------+
|PE1|Faza | | |B1, | 4.925 | 4.731,00| 1.909,00|
|in |A | | |B2, | | | |
| | | | |B3, B4| | | |
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
|del| | | |C1/2 –| 202 | | |
| | | | |del | | | |
+---+---------------------+-----+---------+----------+----------+
|C1 |Skupaj PE1 in del | | 5.127 | 4.731,00| 1.909,00|
| |C1: | | | | |
+---+-----+-----+--------+------+---------+----------+----------+
|PE2|Faza |etapa|podetapa|G1 – | 1.736 | 2.602,05| 1.392,33|
| |B |1 |A |del | | | |
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
|in | | | |C1/2 –| 51 | | |
| | | | |del | | | |
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
|del| | |podetapa|G1 – | 1.283 | 2.128,95| 1.139,18|
| | | |B |del | | | |
+---+ +--------------+------+---------+----------+----------+
|C1 | |skupaj etapa | | 3.070 | 4.731,00| 2.531,50|
| | |1: | | | | |
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | |etapa| |G2, | 10.316 | 13.778,00| 8.009,50|
| | |2 | |G3, G4| | | |
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |C1/2 –| 152 | | |
| | | | |del | | | |
+---+ +--------------+------+---------+----------+----------+
| | |skupaj etapa | | 10.467 | 13.778,00| 8.009,50|
| | |2: | | | | |
+---+ +--------------+------+---------+----------+----------+
| | |skupaj faza B:| | 13.537 | 18.509,00| 10.541,00|
+---+-----+-----+--------+------+---------+----------+----------+
| |Faza | | |G5, | 8.241 | 11.952,00| 7.553,00|
| |C | | |G6, B6| | | |
+---+-----+-----+--------+------+---------+----------+----------+
| |Faza | | |B5 | 1.547 | 1.784,50| 1.162,00|
| |D | | | | | | |
+---+--------------------+------+---------+----------+----------+
| |Skupaj PE2 in del | | 23.325 | 32.245,50| 19.256,00|
| |C1: | | | | |
+---+-----+-----+--------+------+---------+----------+----------+
|PE3|Faza | | |H1/1 | 370 | 124,50| 0,00|
| |E | | | | | | |
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |H1/2 | 363 | 124,50| 0,00|
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |H2 | 652 | 199,20| 0,00|
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |H3/1 | 325 | 124,50| 0,00|
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |H3/2 | 349 | 124,50| 0,00|
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |H4/1 | 302 | 124,50| 0,00|
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |H4/2 | 295 | 124,50| 0,00|
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |H5 | 1.192 | 373,50| 0,00|
+---+-----+-----+--------+------+---------+----------+----------+
| |Faza | | |H6 | 516 | 199,20| 0,00|
| |F | | | | | | |
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |H7 | 707 | 199,20| 0,00|
+---+-----+-----+--------+------+---------+----------+----------+
| |Faza | | |H8 | 493 | 199,20| 0,00|
| |G | | | | | | |
+---+-----+-----+--------+------+---------+----------+----------+
| |Faza | | |H9 | 450 | 199,20| 0,00|
| |H | | | | | | |
+---+ +-----+--------+------+---------+----------+----------+
| | | | |H10 | 499 | 199,20| 0,00|
+---+-----------+--------+------+---------+----------+----------+
| |Skupaj | | | 6.512 | 2.315,70| 0,00|
| |PE3: | | | | | |
+---------+-----+--------+------+---------+----------+----------+
|SKUPAJ: | | | | 34.964 | 39.292,20| 21.165,00|
+---------+-----+--------+------+---------+----------+----------+
(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.
(3) Faktor dejavnosti je 0,7 za:
– stavbe, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana,
– dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije),
– enostanovanjske stavbe (CC-SI11100), dvostanovanjske stavbe (CC-SI11210), industrijske stavbe (CCSI-12510) in nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI1271).
(4) Za vse ostale stavbe je faktor dejavnosti odvisen od faktorja izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI) in:
– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,
– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,
– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli: Kdejavnost = (0,2 * FI) + 0,9.
(5) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.
55. člen
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.
(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.
(3) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcele iz prvega odstavka 54. člena tega odloka.
(4) Pri izračunu komunalnega prispevka se za neto tlorisno površino upošteva dejansko neto tlorisno površino stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 54. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisno površino iz prvega odstavka 54. člena tega odloka.
56. člen
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Za dele stavb v kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije), se komunalni prispevek odmeri samo za ceste in pripadajoče objekte za odvodnjavanje in javno razsvetljavo ter vodovodno omrežje.
(2) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnim predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(3) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:
– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek,
– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih.
(4) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.
(5) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(6) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
57. člen
(oprostitve plačila komunalnega prispevka)
Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj, gradnjo stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (CC-SI 12630) in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100% lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.
58. člen
(pogodba o opremljanju)
(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
59. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. Oblikovanje objektov:
– v prostorski enoti PE1 se lahko kletna etaža oblikuje kot skupna podstavka pod objektoma B1 in B2 ter B2 in B3,
– v prostorski enoti PE3 se pri stavbah z oznakami H1/1, H1/2, H2, H3/1, H3/2, H4/1, H4/2, H6, H7, H8, H9 in H10 lahko najvišja etaža izvede kot terasna etaža z ravno streho.
2. Parcelacija:
– pri mejah parcel, namenjenih gradnji cest, so dopustna odstopanja do 1,0 m zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu profilu ceste, kar posledično vpliva tudi na površine teh in sosednjih parcel,
– pri mejah parcele P2/5 so dopustna odstopanja do 0,5 m zaradi prilagoditve dejansko izvedeni strugi vodotoka, kar posledično vpliva tudi na površine te in sosednjih parcel,
– pri meji med parcelama P2/6-1 in P2/7 so dopustna odstopanja do 1,0 m, kar posledično vpliva na površino obeh parcel,
– parcele C3/1, P2/1 in P3/25 se v povezavi s postopnim urejanjem lahko delijo na manjše dele.
3. Tlorisni gabariti stavb:
– Dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah stavb nad terenom so:
a) pri stavbah v prostorskih enotah PE1 in PE2 navzdol do 10%,
b) pri stanovanjskih dvojčkih H1/1 in H1/2, H3/1 in H3/2 ter H4/1 in H4/2 so dopustna odstopanja navzgor do +1,00 m in navzdol pri širini do –1,00 m in pri dolžini do –4,00 m,
c) pri stavbah H2, H6, H7, H8, H9 in H10 so dopustna odstopanja do ±1,00 m,
d) pri stavbi H5 so dopustna odstopanja znotraj gradbene meje GM, pri čemer zazidana površina stavbe ne sme presegati 450 m2. Če je odmik od sosednjega zemljišča na vzhodni strani manjši kot 4,0 m, je treba pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
– Preko tlorisnih dimenzij stavb H1/1, H1/2, H2, H3/1, H3/2, H4/1, H4/2, H6, H7, H8, H9 in H10 nad terenom lahko segajo lože, balkoni, napušči ter konzolni nadstreški nad vhodi in uvozi.
– Pri stavbah H1/1, H1/2, H2, H3/1, H3/2, H4/1, H4/2, H6, H7, H8, H9 in H10 so odstopanja, pri katerih je odmik najbolj izpostavljenega dela stavbe od sosednje parcele manjši kot 4,00 m, dopustna le s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel. Odmik najbolj izpostavljenega dela stavbe od sosednje parcelne meje ne sme biti manjši kot 1,50 m.
4. Višinski gabariti in etažnost stavb:
– število etaž nad terenom lahko odstopa znotraj dopustne višine stavb,
– pri stavbah H2, H6, H7, H8, H9 in H10 ter pri dvojčkih H1/1 in H1/2, H3/1 in H3/2 ter H4/1 in H4/2 je dopustno odstopanje navzgor do P+1N+T,
– pri večstanovanjskih stavbah v prostorski enoti PE1 in pri večstanovanjskih stavbah G1, G2, G3 in G4 v prostorski enoti PE2 lahko višina h odstopa do ±0,50 m,
– pri večstanovanjskih stavbah G5, G6, B5 in B6 v prostorski enoti PE2 lahko višina odstopa do ±1,00 m,
– pri stavbah H2, H6, H7, H8, H9 in H10 ter pri dvojčkih H1/1 in H1/2, H3/1 in H3/2 ter H4/1 in H4/2 lahko višina h odstopa navzgor do +1,00 m in navzdol do –3,00 m,
– pri stavbi H5 lahko višina odstopa do ±1,00 m.
5. Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja:
– odstopanja višinskih kot pritličij so pri stavbah v PE2 lahko do ±1,50 m,
– odstopanja višinskih kot pritličji so pri stavbah v prostorskih enotah PE1 in PE3 lahko do ±0,50 m,
– pri stavbi H10 lahko višinska kota pritličja odstopa navzdol do –0,50 m in navzgor do +3,00 m,
– višinske kote cest lahko odstopajo do ±0,50 m.
6. Zmogljivost območja:
– v prostorski enoti PE3 se na zemljiščih P3/1 in P3/2, P3/7 in P3/8 ter P3/9 in P3/10 namesto stanovanjskih dvojčkov lahko gradijo prostostoječe enostanovanjske stavbe z enakim gabaritom,
– število stanovanj v prostorskih enotah PE1 in PE2 lahko odstopa do +10% in neomejeno navzdol,
– v prostorskih enotah PE1 in PE2 lahko BTP nad terenom odstopajo navzgor do +5% in navzdol do –20%,
– v prostorski enoti PE1 in PE2 lahko BTP pod terenom odstopajo znotraj GMz,
– v prostorski enoti PE3 lahko BTP odstopajo v okviru dopustnih gabaritov stavb.
7. Lega stavb: Če se na zemljiščih P3/1 in P3/2, P3/7 in P3/8 ter P3/9 in P3/10 namesto stanovanjskih dvojčkov gradijo enostanovanjske stavbe, njihova lega lahko odstopa. Odmik od parcelnih mej mora biti najmanj 4,0 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti bližje, vendar ne manj kot 2,0 m od parcelne meje.
8. Prometne, komunalne in energetske ureditve:
– Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi ter morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
– Na Cesti Andreja Bitenca je na odseku med križiščem s Pilonovo ulico in uvozom na parcelo P3/4 dopustna začasna prometna ureditev, ki zajema le rekonstrukcijo vozišča.
– Priključitev stavb v prostorski enoti PE3 je dopustna na obstoječe elektroenergetsko omrežje pod pogojem, da zmogljivost omrežja zadošča, kar mora investitor v fazi priprave projektne dokumentacije PGD preveriti pri pristojnem upravljavcu.
– V prostorskih enotah PE1 in PE2 je prostor za zbiranje komunalnih odpadkov dopustno urediti v pritličjih in kletnih etažah stavb pod pogojem, da se v okviru vzdrževanja stavb zagotovi reden odvoz na odjemna mesta.
– Cesta C3 v prostorski enoti C3 se lahko izvede v dveh etapah. Druga oziroma končna etapa ima profil, ki je naveden v petem odstavku 34. člena tega odloka. V prvi etapi pa ima cesta C3 naslednji profil:
– hodnik za pešce 1,50 m
– vozišče: 2 x 2,75 m 5,50 m
– hodnik za pešce 1,50 m
– skupaj 8,50 m.
9. Ureditev vodotoka: Pri ureditvi vodotoka in priobalnega zemljišča so dopustne spremembe zavarovanja struge po pogojih soglasodajalca.
10. Osončenje: Znotraj posamezne stavbe lahko največ 20% od celotnega števila stanovanj odstopa od pogojev glede osončenja bivalnih prostorov iz 24. člena tega odloka.
11. Dopustni objekti in dejavnosti: Ko bo v enoti urejanja prostora DR-396 zgrajen vrtec, se površine v stavbi G4, predvidene za vrtec, lahko namenijo stanovanjem.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
60. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– v času gradnje mora biti gradnja organizirana tako, da ne prihaja do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda. Dostop do struge vodotoka mora biti zagotovljen v vseh fazah gradnje;
– razmerja med lastnikom ali upravljavcem vodne infrastrukture in investitorjem glede medsebojnih pravic in obveznosti in vzdrževanja vodne infrastrukture se uredijo s pogodbo;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi PGD za vsako posamezno etapo strokovnjak s področja gradbenih konstrukcij določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.
61. člen
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
(1) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela na objektih prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in vodne infrastrukture,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
(2) Pri stavbah v prostorskih enotah PE1 in PE2 so poleg posegov iz prejšnjega odstavka dopustni:
– vzdrževalna dela v stavbah,
– vzdrževalna dela na ovoju stavb, če so ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavb znotraj prostorske enote,
– vzdrževalna dela na inštalacijah in napravah v in na objektu,
– dela v zvezi z zunanjo ureditvijo, če se ohranja krajinska zasnova zunanje ureditve,
– rekonstrukcije, s katerimi nista spremenjena zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb, ter
– obnove fasadnega plašča stavb, če so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavb znotraj prostorske enote.
(3) Pri stavbah v prostorski enoti PE3 so poleg posegov iz prvega odstavka tega člena dopustni:
– vzdrževalna dela na vseh objektih,
– rekonstrukcije,
– dozidave, nadzidave in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih za prostorsko enoto PE3 določa ta odlok.
XIV. KONČNI DOLOČBI
62. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Šiška,
– Četrtni skupnosti Dravlje.
63. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-38/2010-115
Ljubljana, dne 25. novembra 2013
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.
