Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13) in za izvajanje prvega odstavka 15. člena Uredbe o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11) izdaja Vlada Republike Slovenije
O D L O K
o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor
1. člen
(namen)
Ta odlok določa:
– območje izvajanja ukrepov, ki je zaradi prekomerne onesnaženosti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: zrak) s PM(10) na podlagi Odredbe o določitvi območja in razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zraka (Uradni list RS, št. 50/11) uvrščeno v razred največje obremenjenosti,
– ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM(10) za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM(10) s ciljem zmanjšati škodljive vplive na zdravje in okolje,
– spremljanje učinkov izvajanja, spremembe in obdobje izvajanja ukrepov iz prejšnje alineje,
– odgovorne organe za pripravo in izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, vključno z nalogami občine in države, obveznostmi povzročiteljev obremenitve, obveznostmi izvajalcev javnih služb varstva okolja in oseb, ki izvajajo dejavnosti varstva okolja,
– podrobnejši program ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši program ukrepov),
– program za analizo vzrokov onesnaženosti, spremljanje učinkov ukrepov.
2. člen
(določitev območja največje obremenjenosti)
Območje največje obremenjenosti z delci PM(10) je območje Mestne občine Maribor (v nadaljnjem besedilu: občina).
3. člen
(opis onesnaženja in ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti)
(1) Opis območja prekomerne onesnaženosti, analiza stanja onesnaženosti, viri onesnaževanja, vpliv virov onesnaževanja, ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti, odgovorni organi za izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, vključno z nalogami občine in države, obveznosti povzročiteljev obremenitve, obveznosti izvajalcev javnih služb varstva okolja in oseb, ki izvajajo dejavnosti varstva okolja, so določeni v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
(2) Pri intenzivnosti izvajanja posameznih ukrepov se upošteva tudi njihov prispevek k zmanjševanju obremenjenosti z delci PM(2,5) in drugimi onesnaževali, zmanjševanju lokalne obremenjenosti s hrupom in sinergije z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov ter povečanjem energetske učinkovitosti.
4. člen
(naloge občine pri ocenjevanju kakovosti zraka)
(1) Občina zagotavlja izvajanje podrobnejšega ocenjevanja kakovosti zraka v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka. Rezultate ocenjevanja kakovosti zraka občina pošlje Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Ob prekoračitvi mejnih dnevnih vrednosti mora občina o tem takoj obvestiti agencijo zaradi izvajanja kratkoročnih ukrepov iz 7. člena tega odloka.
5. člen
(spodbude države in občine)
(1) Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb, ki jih spodbuja Eko sklad, j. s., in veliki zavezanci z nepovratnimi sredstvi na podlagi predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (v nadaljnjem besedilu: subvencije), se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine.
(2) Upravičenci do spodbud za zamenjavo kotlov na katero koli vrsto goriv z novimi kotli na lesno biomaso in vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje stavb iz predpisa, ki ureja spodbujanje učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, in predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, do teh spodbud niso upravičeni na območju, kjer je z občinskimi akti ali lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja stavb določeno daljinsko ogrevanje, razen če so ti kotli namenjeni za daljinsko ogrevanje. Če je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, upravičenci do spodbud niso upravičeni do spodbud za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso.
(3) Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine.
(4) Občina za namen dodeljevanja subvencij zagotovi Eko skladu, j. s., in ministrstvu, pristojnemu za energijo, podatke o meji območja iz 2. člena tega odloka na parcelo natančno in podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, prav tako na zemljiško parcelo natančno.
(5) Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine.
(6) Veliki zavezanci iz predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, pridobijo podatke iz četrtega odstavka tega člena od Eko sklada, j. s.
(7) Eko sklad, j. s., pri potrditvi programa za izboljšanje energetske učinkovitosti iz predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, upošteva določbe tega odloka.
6. člen
(obveznost priprave načrtov trajnostne mobilnosti)
(1) Občina v sodelovanju z državo pripravi akcijski načrt za trajnostno mobilnost, ki mora vključevati ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka v občini, predvsem glede PM(10).
(2) Država lahko spodbuja izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti v občini z dodatnimi programi oziroma subvencijami.
7. člen
(kratkoročni ukrepi)
(1) Agencija dnevno napoveduje možnost čezmerne onesnaženosti z delci PM(10) za prihodnje dni na območju iz 2. člena tega odloka.
(2) V primeru napovedane čezmerne onesnaženosti z delci PM(10) je priporočljivo, da posamezniki in pravne osebe:
– zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva;
– uporabljajo goriva za ogrevanje prostorov, ki sproščajo nižje emisije delcev, če imajo to možnost;
– uporabljajo javni prevoz;
– zmanjšajo uporabo osebnih vozil;
– ne izvajajo dejavnosti na prostem, pri katerih se sproščajo večje količine delcev.
(3) Agencija razglasi prenehanje obdobja povečane onesnaženosti s PM(10), ko oceni, da zaradi spremenjenih meteoroloških razmer mejne vrednosti za PM(10) tisti ali naslednji dan ne bodo več prekoračene.
(4) O napovedani čezmerni onesnaženosti z delci PM(10) iz prvega odstavka tega člena in o priporočilih iz drugega odstavka tega člena ter o prenehanju iz prejšnjega odstavka agencija nemudoma obvesti občino in sredstva javnega obveščanja.
8. člen
(program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje učinkov ukrepov)
(1) Agencija v sodelovanju z občino pripravi program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti zraka.
(2) Program iz prejšnje točke vsebuje:
a) meritve ravni onesnaženosti ter kemično in elementno speciacijo delcev PM(10) v zraku,
b) emisijske evidence s primerno krajevno in časovno resolucijo za:
– modeliranje disperzije PM(10) v zraku,
– ugotavljanje sprememb emisij zaradi izvedenih ukrepov in drugih vzrokov,
– pripravo scenarijev zmanjševanja emisij,
c) kemično in elementno speciacijo značilnih virov PM(10) na območju občine za določevanje virov s pomočjo receptorskih modelov,
d) zajem in pripravo meteoroloških podatkov, ki bodo omogočali ustrezno analizo obdobij s preseženimi mejnimi vrednostmi PM(10) in modeliranje disperzije PM(10) v specifičnih pogojih na območju občine,
e) analizo situacij s preseženimi koncentracijami PM(10) ob upoštevanju značilnosti virov in meteoroloških razmer,
f) modeliranje vpliva virov sedanjih emisij PM(10) na onesnaženost zraka s PM(10) in modeliranje vpliva scenarijev emisij,
g) določevanje prispevka posameznih virov emisij na onesnaženost zraka z receptorskimi modeli in
h) sintezo in celovito interpretacijo rezultatov analiz in modeliranja iz prejšnjih alinej ter oceno učinkov izvajanja ukrepov.
(3) Pri ugotavljanju vpliva virov na onesnaženost zraka se ločeno določajo prispevek virov z območja največje obremenjenosti iz 2. člena tega odloka ter prispevek regionalnih virov in prispevek čezmejnega onesnaževanja.
(4) Agencija pripravi letno poročilo o izvajanju programa iz prvega odstavka tega člena do 31. marca za preteklo leto.
9. člen
(podrobnejši program ukrepov)
(1) Na podlagi ukrepov iz priloge tega odloka Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme podrobnejši program ukrepov za tri koledarska leta, ki je finančno ovrednoten.
(2) Podrobnejši program ukrepov iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z občino in ga predloži vladi v sprejetje vsaka tri leta, najpozneje do 30. septembra tistega leta, v katerem se ta program izteče, za naslednja tri leta. Podrobnejši program ukrepov se sprejme po enakem postopku kakor ta odlok.
(3) Če se v okolju bistveno spremenijo okoliščine, ki imajo pomemben in takojšen vpliv na kakovost zraka, ter bi ustrezen ukrep lahko prispeval k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka, vendar ni vključen v prilogo tega odloka, se podrobnejši program ukrepov iz prvega odstavka tega člena lahko dopolni s tem ukrepom.
(4) Pri pripravi podrobnejšega programa ukrepov se upoštevajo tudi rezultati projektov občine glede kakovosti zraka.
10. člen
(spremembe načrta)
Na podlagi analize spremljanja učinkov izvajanja podrobnejših programov ukrepov in drugih analiz iz 8. člena tega odloka ter najboljših rešitev stanja tehnike in dobrih praks ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z drugimi ministrstvi in občino predlaga vladi spremembe in dopolnitve odloka najpozneje do konca leta 2016.
11. člen
(usklajevanje in nosilci ukrepov)
(1) Ukrepe usklajuje ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z občino.
(2) Nosilci ukrepov na državni ravni so ministrstva, pristojna za okolje, promet in energijo, ter izvajalci obveznih državnih gospodarskih javnih služb, na občinski ravni pa organi občine in izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb, kakor so določeni v prilogi tega odloka.
(3) Med nosilce ukrepov se štejejo tudi osebe, ki izvajajo dejavnosti varstva okolja, in povzročitelji obremenitve (pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ter posamezniki na območju občine).
12. člen
(čas izvajanja ukrepov)
Izvajanje ukrepov iz tega odloka in programa iz prvega odstavka 8. člena tega odloka traja najmanj, dokler kakovost zunanjega zraka tri koledarska leta zapored ne doseže mejnih vrednosti za delce PM(10), kakor so določene v predpisu, ki ureja kakovost zunanjega zraka.
13. člen
(podrobnejši program ukrepov za obdobje 2014–2016)
Podrobnejši program ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti z delci PM(10) se za obdobje 2014–2016 sprejme v treh mesecih po sprejetju tega odloka.
14. člen
(izvajanje kratkoročnih ukrepov in programa za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje učinkov ukrepov)
Agencija začne napovedovati čezmerno onesnaženost z delci PM(10) iz prvega odstavka 7. člena tega odloka 1. januarja 2014. Agencija pripravi program iz prvega odstavka 8. člena tega odloka do 31. marca 2014, prvo sintezo in celovito interpretacijo rezultatov analiz in modeliranja iz točke h) drugega odstavka 8. člena tega odloka pa do 31. decembra 2015.
15. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00728-75/2013
Ljubljana, dne 18. decembra 2013
EVA 2013-2330-0128
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica
Mestni svet Mestne občine Maribor je podal soglasje k nalogam občine, kakor izhajajo iz predloga Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor (gradivo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 007-632/2012 z dne 1. 10. 2013), s sklepom št. 01301-13/2013 z dne 22. 10. 2013.