Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10 in 84/10 – odl. US, 51/10, 84/10 odl. US, 40/12 – ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, (14/13 popr.), 110/11 – ZDIU12), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 55/12 Skl. US, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 Odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 47/13, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 26. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel

S tem odlokom se za Mestno občino Novo mesto za leto 2014 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Namen porabe proračuna je opredeljen s proračunskimi postavkami.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov je določen v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na posamezna področja proračunske porabe. Posamezno področje proračunske porabe je razdeljeno na glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta sestavni del odloka in se objavita na spletni strani Mestne občine Novo mesto.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunskega uporabnika oziroma med podprogrami v okviru glavnih programov na predlog vodje notranje organizacijske enote ob predhodnem soglasju Urada za finance in računovodstvo odloča župan v višini 20 %.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2014 in njegovi realizaciji.

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan uvede ukrepe začasnega zadržanja izvrševanja proračuna v skladu s 40. členom Zakona o javnih financah.

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– lastni prihodki krajevnih skupnosti, krajevni samoprispevek, vrnjena sredstva vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje;
– prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 – s spremembami in dopolnitvami), ki se uporabijo za namen, določen v navedenem zakonu;
– prihodki turistične takse na osnovi Odloka o turistični taksi v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 78/98 – s spremembami), ki se uporabijo za namen, določen v navedenem odloku;
– okoljska dajatev na osnovi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09), ki se uporabi za namen, določen v zakonu, ki ureja financiranje občin;
– okoljska dajatev na osnovi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10), ki se uporabi za namen, določen v zakonu, ki ureja financiranje občin;
– prejeta sredstva iz drugih javnofinančnih institucij, prejeta sredstva iz državnega proračuna, iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za sofinanciranje investicij in drugih projektov, ki se uporabijo za namen, določen v pogodbi;
– najemnina gospodarske javne infrastrukture iz naslova obveznih gospodarskih javnih služb.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski odhodek in v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prihodkov poveča obseg odhodkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
Če so namenski prihodki v proračun vplačani v nižjem obsegu, kot je izkazano v proračunu, lahko uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v proračun za naslednje leto in se porabijo za namene oziroma projekte, za katere so opredeljena.

V proračunu se zagotavljajo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, in se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva. O uporabi teh sredstev odloča župan.

V proračunu se zagotavljajo sredstva proračunske rezerve največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. O uporabi sredstev rezerv odloča župan in o tem obvešča občinski svet.

Župan lahko v okviru proračunske postavke 01 016 004 Proslave, pokroviteljstva, prireditve in drugo odloča o enkratni odobritvi sredstev organizacijam, društvom ter pravnim osebam in fizičnim osebam. Skupni znesek odobrenih sredstev posameznemu prejemniku ne sme presegati 700 EUR in ne more biti odobren za namen, za katerega je prejemnik prejel oziroma prejema sredstva iz proračuna tekočega leta.

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika:
– v letu 2015 80 % navedenih pravic porabe in
– v letu 2016 60 % navedenih pravic porabe.
Glede na drugi odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti v prihodnjih letih samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem načrtu razvojnih programov.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko neposredni proračunski uporabnik prevzema obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev Evropske unije in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
Neposredni uporabnik odloča o prevzemanju obveznosti zaradi sprememb določb pogodbe o zakupu ali najemu, ki nimajo finančnih posledic, ali sprememb, ki so posledice tečajnih razlik.

Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov v načrtu razvojnih programov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov in je izhodiščna vrednost višja od 100.000 EUR.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto.

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2014 odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga dolžnikom do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000 EUR vseh dolgov v posameznem letu in če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Dolžniku, ki mu je bil dolg že odpisan v preteklem letu, mu ga v tekočem letu ni možno ponovno odpisati.
Kot dolg se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.
O odpisu dolga župan poroča občinskemu svetu ob sprejemu zaključnega računa.

V letu 2014 se občina lahko zadolži do višine 3.500.000 EUR za financiranje investicij, predvidenih v občinskem proračunu.
Zadolžitev iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje v obseg zadolževanja.
Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.
Zadolžitev iz prejšnjega odstavka tega člena se ne šteje v obseg zadolževanja občine.
Mestna občina Novo mesto za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, ter pravnih oseb, v katerih ima odločujoč vpliv na upravljanje, v letu 2014 ne bo izdajala poroštev.

V obdobju začasnega financiranja Mestne občine Novo mesto v letu 2014, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.