Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra 2013.

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12) se peti odstavek 68. člena črta.
Za dosedanjim šestim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na določbe zakonov o obdavčenju, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti ali dobička iz kapitala za davčna leta po obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem členu, davčna osnova ne more zmanjševati zaradi uveljavljanja nepokritih davčnih izgub ali neizkoriščenih delov negativne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (izguba), ugotovljenih v obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem členu.«.

Za 68. členom se doda nov 68.a člen, ki se glasi:

(1) Poleg primerov iz 68. člena tega zakona lahko davčni organ ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo tudi, če davčni organ ugotovi, da:
– davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal,
– je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se davek odmeri od davčne osnove, ki je enaka ugotovljeni razliki med vrednostjo premoženja, zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
(3) Postopek po tem členu se uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden.
(4) Od davčne osnove, ugotovljene po drugem odstavku tega člena, se izračuna in plača davek po 70% stopnji, ki se šteje za dokončen davek.
(5) Davčna osnova, določena v drugem odstavku tega člena, se zniža, če zavezanec – fizična oseba dokaže, da je nižja.
(6) Ne glede na določbe zakonov o obdavčenju se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti ali dobička iz kapitala za davčna leta po obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem členu, davčna osnova ne more zmanjševati zaradi uveljavljanja nepokritih davčnih izgub ali neizkoriščenih delov negativne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (izguba), ugotovljenih v obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem členu.«.

V prvem odstavku 69. člena se besedilo »68. člena« nadomesti z besedilom »68. in 68.a člena«, za besedilom »delih premoženja« pa se doda besedilo »in dohodkih«.
V drugem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, katerih vrednost presega skupaj 10.000 eurov;«.
Na koncu 6. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. dohodke po zakonu o obdavčenju.«.

V 92. členu se v 3. točki za besedo »četrtim« črtata vejica in beseda »petim«.

Za prvim odstavkom 114. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Davčni organ lahko v skladu z drugim odstavkom 111. členom tega zakona zavaruje pričakovano davčno obveznost z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah zavezanca za davek oziroma deležih družbenika.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.

V prvem odstavku 115. člena se za besedo »davek« doda besedilo »razen, če ta zakon ne določa drugače.«.

Za 117. členom se doda nov 117.a člen, ki se glasi:

(1) S sklepom za zavarovanje lahko davčni organ v primerih iz drugega odstavka 111. člena tega zakona odredi:
1. vpis zastavne pravice na deležu družbenika v družbi;
2. predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.
(2) Sklep za zavarovanje, s katerim se odredi vpis zastavne pravice na deležu družbenika v družbi, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu registrskemu organu, ki v njem vsebovano prepoved po uradni dolžnosti vpiše v predpisan register.
(3) Sklep za zavarovanje, s katerim se odredi predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, ki predznambo po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo.
(4) Davčni organ mora najpozneje v dveh mesecih po izvršljivosti odločbe sodišču predlagati vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.«.

V drugem odstavku 121. člena se za besedilom »prvega odstavka 117. člena« doda besedilo »in 117.a člena«.

V naslovu 126. člena se za besedo »pretrganje« dodata besedi »in zadržanje«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zastaranje pravice do izterjave se zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon.«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

Drugi odstavek 139. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pred sestavo zapisnika mora pooblaščena oseba, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, zavezanca za davek pisno seznaniti z rezultatom davčnega inšpekcijskega nadzora, tako da ga opozori na dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in davčne učinke teh ugotovitev.«.
Tretji odstavek se črta.

V prvem odstavku 140. člena se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »V zapisniku o davčnem inšpekcijskem nadzoru se zavezanca za davek opozori glede možnosti in upoštevanja novih dejstev in dokazov iz tretjega odstavka tega člena.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zavezanec za davek lahko v pripombah k zapisniku iz prvega odstavka tega člena predlaga nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika. Davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb, če te vplivajo na višino davčne obveznosti. Nova dejstva in dokazi se upoštevajo le, če so obstajali pred izdajo zapisnika in jih zavezanec za davek upravičeno ni mogel navesti ter predložiti pred izdajo zapisnika. Glede vročanja in vlaganja pripomb k dodatnemu zapisniku se uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena.«.

Besedilo 148. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se ta izterja iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Davek se lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka.
(2) Povezana oseba po tem zakonu je družinski član, za katerega se šteje: zakonec dolžnika, oseba, s katero dolžnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica, s katerim dolžnik živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero dolžnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, prednik ali potomec dolžnika ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji.
(3) Poleg oseb iz prejšnjega odstavka, sta povezani osebi tudi:
– pravni osebi, ki sta povezani v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima ena pravna oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugi pravni osebi ali obvladuje drugo pravno osebo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami;
– pravni osebi, če imajo iste pravne osebe, fizične osebe ali njihovi družinski člani v obeh pravnih osebah neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami;
– pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima fizična oseba, ki opravlja dejavnost ali njen družinski član v pravni osebi najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje pravno osebo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami;
– pravna oseba in njen družbenik, član organa vodenja ali nadzora in njihov družinski član.
(4) Davek se izterja iz premoženja povezane osebe, ki je imela ta položaj v času pridobitve premoženja.
(5) Če je dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, v dveh letih od dejanja za odplačne pravne posle in petih letih od dejanja za neodplačne pravne posle.«.

V drugem odstavku 158. člena se besedilo »na ugotovitev lastninske pravice« nadomesti z besedilom »da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna«.

V 176. členu se za besedo »le-ta« doda beseda »lahko«.

Drugi odstavek 187. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če dolžnik zarubljene premičnine odtuji, uniči, poškoduje ali kako drugače onemogoči davčnemu organu njihovo unovčitev, se opravi nov rubež, ne da bi bilo treba za to izdati nov sklep o izvršbi.«.

V prvem odstavku 189. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– če se prodaja zarubljenih premičnin ne opravi v enem letu po pridobitvi zastavne pravice na zarubljenih premičninah;«.

Tretji odstavek 197. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Šteje se, da je javna dražba uspela, če vsaj en ponudnik ponudi ceno, ki je enaka izklicni ceni.«.

201. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zarubljene premičnine se lahko prodajo z zbiranjem ponudb, če davčni organ presodi, da bo tako z najmanjšimi stroški oziroma najhitreje prodal zarubljeno blago.
(2) Davčni organ sestavi vabilo k dajanju ponudb, ki ga mora na primeren način javno objaviti. Vabilo vsebuje:
– opis premičnine, ki se prodaja;
– ocenjeno vrednost in
– podatke o postopku zbiranja ponudb.
(3) Ponudniki morajo pred oddajo ponudbe vplačati varščino ali predložiti ustrezen instrument za zavarovanje plačila varščine, ki znaša 10% ocenjene vrednosti zarubljenih premičnin, vendar ne manj kot 40 eurov.
(4) Davčni organ upošteva samo ponudbe ponudnikov, ki imajo priloženo potrdilo o plačilu varščine ali potrdilo o predložitvi ustreznega instrumenta za zavarovanje plačila varščine.
(5) Davčni organ obvesti ponudnike o izidu zbiranja ponudb v roku, določenem v vabilu.
(6) Davčni organ pošlje izbranemu ponudniku z obvestilom o izidu tudi pogodbo in ga pozove, da mu podpisan izvod pogodbe vrne v osmih dneh po prejemu in plača kupnino v roku, določenem v pogodbi.
(7) Vplačana varščina se všteje v kupnino.
(8) Ponudnikom, ki pri prodaji z zbiranjem ponudb niso uspeli, se vplačana varščina vrne oziroma predloženi instrument zavarovanja sprosti najpozneje v petih dneh po prejemu obvestila o izidu zbiranja ponudb.
(9) Izbranemu ponudniku, ki ne podpiše pogodbe do poteka roka, določenega za podpis pogodbe ali ne plača kupnine do poteka roka, določenega za plačilo kupnine, se varščina ne vrne, predloženi instrument zavarovanja pa se unovči.«.

Za 203. členom se doda nov 203.a člen, ki se glasi:

(1) Zarubljene premičnine davčni organ po neuspešni prodaji po poteku rubeža vrne dolžniku. Če jih dolžnik noče prevzeti, se uničijo ali brezplačno odstopijo državnim organom, humanitarnim organizacijam in javnim zavodom. O tem se sestavi zapisnik.
(2) Stroške uničenja poravna dolžnik, stroške odstopa pa organ, humanitarna organizacija ali javni zavod, ki so mu bile premičnine brezplačno odstopljene.«.

V prvem odstavku 286. člena se besedilo »polovice pokojnine, ki jo prejema upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/06 – odločba US, 114/06 – ZUTPG in 110/08 – ZVarDod)« nadomesti z besedilom »polovice oziroma sorazmernega dela pokojnine, delne pokojnine ali 20% predčasne ali starostne pokojnine, ki jo prejema upravičenec po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje«, besedi »izplačevalca nadomestila« pa se nadomestita z besedama »izplačevalca dohodka«.
V drugem odstavku se besedilo »nadomestila in polovico pokojnine ter pokojninsko rento iz prvega odstavka tega člena, izplačana« nadomesti z besedilom »dohodke iz prvega odstavka tega člena, izplačane«.
V tretjem odstavku se besedilo »nadomestil in polovice pokojnine ali pokojninske rente« nadomesti z besedo »dohodka«.
V petem odstavku se besedilo »nadomestila in polovice pokojnine ali pokojninske rente« nadomesti z besedo »dohodka«.

Peti odstavek 352. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena prispevke za socialno varnost za zavezance, ki plačujejo prispevke za socialno varnost od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi podatkov o katastrskem dohodku, pridobljenih v skladu s 340. členom tega zakona. Če davčni organ za zavezanca izda odločbo, s katero za zavezanca izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, s to odločbo ugotovi tudi prispevke za socialno varnost.«.

V 394. členu se v napovednem stavku znesek »200 eurov« nadomesti z zneskom »250 eurov«.
2. točka se črta.

V naslovu 395. člena se beseda »hujši« nadomesti z besedama »posebno hudi«.
V napovednem stavku se znesek »1.200 eurov« nadomesti z zneskom »15.000 eurov«.
Za 3. točko se dodata nova 3.a in 3.b točka, ki se glasita:
»3.a na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja ali je ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične podatke (69. člen);
3.b davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor (138. člen).«.

V prvem odstavku 397. člena se v 23. točki beseda »drugi« nadomesti z besedo »prvi«.

Zadeve po petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12), glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v teku pred davčnim organom ali sodiščem, se končajo po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12).

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2014.