Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra 2013.

V Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 − uradno prečiščeno besedilo, 98/11 – odločba US in 83/12) se v drugem odstavku 1. člena črta druga alineja.
Tretja alineja, ki postane druga alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L, št. 304/12 z dne 30. 9. 2004, str. 96, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/95/EU) določa pogoje za pridobitev mednarodne zaščite in njeno vsebino;«.

V 3. členu se za 18. točko doda nova 19. točka, ki se glasi:
»19. mladoletnik ali mladoletnica (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, mlajša od 18 let;«.
19. točka, ki postane 20. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»20. mladoletnik brez spremstva ali mladoletnica brez spremstva (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik brez spremstva) je mladoletnik, ki je na ozemlju Republike Slovenije brez staršev ali zakonitih zastopnikov;«.
Dosedanje 20., 21., 22. in 23. točka postanejo 21., 22., 23. in 24. točka.
24. točka se črta.

4. člen se črta.

6. člen se črta.

Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pristojni organ na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej ugotavlja:
– pogoje za priznanje mednarodne zaščite v enotnem postopku,
– razloge za prenehanje in odvzem mednarodne zaščite,
– razloge za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

V postopku za priznanje mednarodne zaščite ima vsaka oseba naslednja jamstva:
– v jeziku, ki ga razume, mora biti obveščena o postopku mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji in o pravicah in obveznostih v času postopka ter o možnih posledicah v primeru, da teh obveznosti ne upošteva in ne sodeluje s pristojnimi organi;
– dostopne ji morajo biti storitve tolmačenja, kot jih določa 10. člen tega zakona;
– ne sme se ji odreči možnosti komuniciranja z Visokim komisariatom ali organizacijo, ki deluje v imenu Visokega komisariata v Republiki Sloveniji;
– prejeti mora pisno odločitev pristojnega organa v najkrajšem možnem času, in sicer v jeziku, ki ga razume.«.

Prvi odstavek 11. člena se črta.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.
V četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se črta besedilo »Sredstva za njihovo plačilo zagotavlja ministrstvo.«

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za izvajanje pravice iz 10. člena tega zakona ministrstvo z izbranim tolmačem sklene ustrezno pogodbo.
(2) Ministrstvo lahko, če za to obstaja možnost, za pomoč pri tolmačenju v jezik, za katerega v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti tolmača, zaprosi drugo državo članico Evropske unije.
(3) Tolmačenje se lahko izvaja tudi preko sodobnih elektronskih medijev.
(4) Sredstva za izvajanje pravice do tolmača zagotavlja ministrstvo.«.

V prvem odstavku 14. člena se v prvi alineji beseda »beguncev« nadomesti z besedilom »na področju mednarodne zaščite«.
V drugi alineji se beseda »begunci« nadomesti z besedilom »z mednarodno zaščito«.
V tretji alineji se besedi »za begunce« nadomestita z besedilom »na področju mednarodne zaščite«.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ranljivim osebam s posebnimi potrebami, zlasti mladoletnikom, mladoletnikom brez spremstva, invalidnim osebam, starejšim, nosečnicam, staršem samohranilcem z mladoletnimi otroki, žrtvam trgovine z ljudmi, osebam z motnjami v duševnem zdravju in žrtvam posilstva, mučenja ali drugih težjih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja se zagotavlja posebna nega, skrb in obravnava.«.

V tretjem odstavku 16.a člena se v prvem stavku besedilo »Skupnost centrov za socialno delo« nadomesti z besedilom »Fakulteta za socialno delo«. V šestem stavku se beseda »ministrstvo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve«.
V četrtem odstavku se besedilo »Skupnost centrov za socialno delo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve«.

16.b člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pristojni organ pri svojem delu upošteva načelo ohranjanja enotnosti družine.
(2) Družinski člani prosilca so državljani tretje države ali osebe brez državljanstva, ki so skupaj s prosilcem v Republiki Sloveniji in so člani družine, ki je obstajala že v izvorni državi. To so:
1. zakonec, registrirani partner ali partner, s katerim prosilec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti;
2. mladoletni otroci prosilca ali osebe iz prejšnje točke, če so neporočeni, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali posvojeni, kakor to določajo predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih;
3. oče, mati ali druga odrasla oseba, ki je za prosilca odgovorna v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, če je prosilec mladoleten in neporočen.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za družinskega člana prosilca šteje tudi otrok prosilca, rojen v Republiki Sloveniji.
(4) V poligamni zakonski zvezi se za družinskega člana prosilca šteje le en zakonec, in sicer tisti, ki ga določi prosilec.«.

17. člen se črta.

V 23. členu se v četrti alineji besedilo »osebnih in potnih listin« nadomesti z besedama »potovalnih dokumentov«. V deseti alineji se za besedilom »ali se mu je s tem neposredno že grozilo,« doda besedilo »kar je resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenim tveganjem resne škode,«.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Kot subjekti zaščite v postopku po tem zakonu se štejejo:
– država, ali
– politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(2) Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo mora biti dejanska in nezačasna. Načeloma se nudi takrat, ko subjekti iz prejšnjega odstavka sprejmejo razumne ukrepe za preprečitev preganjanja ali resne škode, med drugim z vodenjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj, ki pomenijo preganjanje ali resno škodo, prosilec pa ima dostop do take zaščite.«.

V šestem odstavku 27. člena se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Pri določitvi pripadnosti posebni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine, je treba upoštevati vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja ali odsotnostjo zaščite pred temi dejanji mora obstajati vzročna zveza.«.

59. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če pristojni organ na podlagi meril, določenih v Uredbi 2003/343/ES, ugotovi, da je za obravnavo prošnje odgovorna druga država članica EU ali pristopnica k Uredbi 2003/343/ES, prošnjo po izvedbi postopka, določenega v Uredbi 2003/343/ES, s sklepom zavrže in v njem določi, katera država članica EU ali pristopnica k Uredbi 2003/343/ES je odgovorna za vsebinsko obravnavo prošnje.
(2) Pristojni organ lahko prosilca do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 51. člena tega zakona:
– če ima vizum ali dovoljenje za prebivanje druge države članice, ki se po Uredbi 2003/343/ES šteje kot razlog za določitev odgovorne države članice, ali
– če obstaja dokaz ali posredna okoliščina iz Uredbe 2003/343/ES, vključno s podatki iz poglavja III Uredbe 2000/2725/ES, na podlagi katerega se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice, ali
– z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC na podlagi Uredbe 2000/2725/ES, ali
– z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju podatkov iz Viznega informacijskega sistema na podlagi Uredbe 2008/767/ES, ki se po Uredbi 2003/343/ES šteje kot dokaz za določitev odgovorne države članice, ali
– ko mu je bil izdan sklep iz prejšnjega odstavka.
(3) Nastanitev v skladu s prejšnjim odstavkom ne pomeni prevzema odgovornosti za obravnavanje prošnje v skladu z Uredbo 2003/343/ES.
(4) V postopku obravnave prošnje po Uredbi 2003/343/ES se umik prošnje ne šteje kot izjava o umiku iz prvega odstavka 50. člena tega zakona in ne vpliva na izvršitev sklepa na podlagi Uredbe 2003/343/ES, razen, če je prosilec obravnavan po točki a) prvega odstavka 16. člena Uredbe 2003/343/ES in da druga država članica EU ali pristopnica k Uredbi 2003/343/ES odgovornosti za sprejem prošnje še ni sprejela.«.

68. člen se spremeni, tako, da se glasi:

Notranja zaščita pomeni zaščito v delu izvorne države, kjer ni utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo ali če ima prosilec dostop do zaščite v skladu s 25. členom tega zakona, če lahko v ta del države varno in zakonito potuje ter ima dostop do tega dela države in se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo v tem delu države nastanil. Pri ugotavljanju se upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca.«.

V šestem odstavku 80. člena se beseda »prepiše« nadomesti z besedo »predpiše«.

Za drugim odstavkom 82. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Sredstva za izplačilo nagrade iz prvega odstavka tega člena zagotavlja ministrstvo.«.

Četrti in peti odstavek 83. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ki nima zagotovljene brezplačne osnovne oskrbe iz 79. člena tega zakona in mu pristojni organ ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona, če nima na podlagi drugih predpisov drugih zavezancev, ki so ga dolžni preživljati.
(5) Če višina stroškov oskrbe in nastanitve v drugi primerni instituciji presega višino finančne pomoči, ki je dodeljena prosilcu iz prvega odstavka tega člena, razliko v stroških krije ministrstvo, če ni na podlagi drugega predpisa določen drug zavezanec za plačilo.«.
Šesti odstavek se črta.
Dosedanji sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.

V tretjem odstavku 84. člena in drugem odstavku 86. člena se za besedama »mladoletni prosilci« v ustreznem sklonu in številu doda besedilo »in prosilci, ki so mladoletniki brez spremstva« v ustreznem sklonu in številu.

V prvem odstavku 89. člena se v četrti alineji pred besedilom »denarnega nadomestila za zasebno nastanitev« doda besedilo »enkratne denarne pomoči in«. V deveti alineji se beseda »integraciji« nadomesti z besedilom »vključevanju v okolje«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Pravice iz prvega odstavka tega člena oseba pridobi z dnem vročitve odločbe iz prve alineje 52. člena tega zakona in prenehajo s pravnomočnostjo odločbe iz petega odstavka 106. člena, šestega odstavka 107. člena ali petega odstavka 109. člena tega zakona ali z dnem prenehanja statusa na podlagi sedmega in osmega odstavka 107. člena tega zakona.«.

90. člen se spremeni tako, da se glasi:

Ministrstvo mora osebo, ki ji je priznana mednarodna zaščita, v slovenskem in v njej razumljivem jeziku, v najkrajšem možnem času in najpozneje v 15 dneh od pridobitve statusa, informirati glede njenih pravic in dolžnosti, potrebnih za njeno lažje vključevanje v okolje, predvsem s področja nastanitve, uveljavljanja denarnih pomoči, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in brezplačne pravne pomoči.«.

V drugem odstavku 91. člena se za besedilom »dokler traja ta zaščita« doda vejica in besedilo »vendar ne manj kot za čas enega leta.«.

Drugi odstavek 92. člena se črta.
Tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za čas trajanja pravice do nastanitve osebe s priznano mednarodno zaščito so do nastanitve v integracijsko hišo upravičeni tudi družinski člani osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.«.
V četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se pred besedo »podaljša« doda beseda »enkrat«.

Peti odstavek 93. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je na podlagi zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev združila družino, je z dnem prihoda družinskih članov v Republiko Slovenijo upravičena do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev tudi za družinske člane.«.

99. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito ima tri leta od pridobitve statusa pravico do pomoči pri vključevanju v okolje.
(2) Pomoč pri vključevanju v okolje temelji na osebnem integracijskem načrtu, ki se pripravi in izvaja na podlagi posameznikovih potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti ter vključuje načrt aktivnosti, namenjenih lažjemu vključevanju v okolje.
(3) Za lažje vključevanje v okolje ima oseba s priznano mednarodno zaščito v času izvajanja osebnega integracijskega načrta pravico do udeležbe na tečaju slovenskega jezika ter tečaju spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve Republike Slovenije, ki jo osebi s priznano mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času po priznanju statusa zagotovi ministrstvo.«.

V prvem odstavku 106. člena se beseda »katere« nadomesti z besedo »katerih«.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Pri izvedbi postopka iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 46., 47. in 48. člena tega zakona.
(3) Pri osebnem razgovoru ima oseba iz prvega odstavka tega člena pravico do tolmača, za jezik, ki ga razume. V jeziku, ki ga razume, mora biti seznanjena tudi z vsebino odločitve iz četrtega in petega odstavka tega člena. V ta jezik se prevedejo izrek, bistveni razlogi za odločitev in pravni pouk.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
V petem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »drugega ali tretjega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »četrtega in petega odstavka tega člena«.

Naslov XIII. poglavja in 107. do 109. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

(1) Beguncu preneha status, če:
– prostovoljno sprejme zaščito svoje izvorne države, ali
– ponovno prostovoljno pridobi državljanstvo izvorne države, ali
– pridobi novo državljanstvo in uživa zaščito države, ki mu ga je podelila, ali
– se prostovoljno vrne v državo, ki jo je zapustil in v katero se ni vračal zaradi strahu pred preganjanjem, ali
– prenehajo okoliščine, zaradi katerih mu je bil priznan status begunca in ne more več zavračati zaščite države, katere državljan je, ali
– se kot oseba brez državljanstva zaradi prenehanja okoliščin, zaradi katerih mu je bil priznan status begunca, lahko vrne v prejšnjo državo običajnega prebivališča, ali
– se mu nedvoumno odpove, ali
– umre.
(2) Osebi, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, preneha status:
– s potekom časa, določenim z odločbo o priznanju statusa, ali
– kadar okoliščine, zaradi katerih ji je bila priznana subsidiarna zaščita, prenehajo ali se spremenijo do te mere, da taka zaščita ni več potrebna, ali
– če se mu nedvoumno odpove, ali
– če pridobi novo državljanstvo in uživa zaščito države, ki mu ga je podelila, ali
– če oseba umre.
(3) Pri ugotavljanju razlogov iz pete in šeste alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka tega člena mora biti sprememba okoliščin bistvena in trajna do te mere, da se begunčevega strahu pred preganjanjem ne more več šteti za utemeljenega, oziroma, da osebi s subsidiarno zaščito ne grozi več resno tveganje ali resna škoda.
(4) V primeru razlogov iz pete in šeste alineje prvega odstavka tega člena in druge alineje drugega odstavka tega člena mora pristojni organ pridobiti aktualne informacije iz osme in devete alineje 23. člena tega zakona.
(5) V primeru obstoja okoliščin iz pete in šeste alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka tega člena status ne preneha, če oseba navede utemeljene razloge, ki izhajajo iz preganjanja v preteklosti ali resne škode, povzročene v preteklosti, zaradi katerih noče izkoristiti zaščite države, katere državljan je, oziroma države prejšnjega običajnega prebivališča, če gre za osebo brez državljanstva.
(6) V primeru obstoja razlogov iz prve, druge, tretje, četrte in sedme alineje prvega odstavka ter tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena pristojni organ izda odločbo. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 30 dneh od prejema tožbe.
(7) V primeru obstoja razlogov za prenehanje statusa iz osme alineje prvega odstavka in pete alineje drugega odstavka tega člena, status preneha z dnem smrti osebe.
(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena status osebi preneha z dnem sprejema v državljanstvo Republike Slovenije.

(1) Beguncu se status odvzame, če:
– se ugotovi eno od dejstev, določenih v prvem odstavku 5. člena tega zakona, ali
– se ugotovi dejstvo iz pete in šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena, ali
– je bilo njegovo napačno prikazovanje ali izpuščanje dejstev, vključno z lažnimi dokumenti, odločilnega pomena za podelitev statusa begunca, ali
– obstajajo utemeljeni razlogi, da se ga obravnava kot nevarnega za varnost Republike Slovenije, kar se kaže zlasti v ogrožanju varnosti ozemeljske celovitosti, suverenosti, izvrševanja mednarodnih obveznosti in ogrožanju varstva ustavne ureditve, ali
– po pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo.
(2) Če se med postopkom podelitve mednarodne zaščite ugotovijo dejstva iz četrte ali pete alineje prejšnjega odstavka, se statusa begunca prosilcu ne prizna.
(3) Osebam, ki jim je bil status begunca odvzet zaradi razlogov iz četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena in osebam iz prejšnjega odstavka, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji, pripadajo pravice, kot jih določa Ženevska konvencija, in sicer: pravica do enake obravnave, svobode veroizpovedi, dostopa do sodišč, izobraževanja in usposabljanja, nekaznovanja v primeru nezakonitega prestopa državne meje, prepovedi izgona in upoštevanje načela nevračanja.
(4) Osebi se subsidiarna zaščita odvzame, če:
– se ugotovi eno od dejstev, določenih v drugem odstavku 5. člena tega zakona, ali so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, ali
– se ugotovi, da so okoliščine, zaradi katerih ji je bila priznana subsidiarna zaščita, prenehale ali so se spremenile do te mere, da taka zaščita ni več potrebna, ali
– je bilo njeno napačno prikazovanje ali izpuščanje dejstev, vključno z lažnimi dokumenti, odločilnega pomena za podelitev subsidiarne zaščite.

(1) Pristojni organ lahko postopek odvzema statusa uvede kadarkoli.
(2) O uvedbi postopka odvzema statusa s pisnim obvestilom obvesti osebo s priznano mednarodno zaščito. V pisnem obvestilu pristojni organ navede tudi razloge za začetek tega postopka.
(3) Pred sprejemom odločitve pristojni organ z osebo iz prejšnjega odstavka, opravi osebni razgovor, na katerem ima ta oseba možnost, da navede razloge, zakaj ji status mednarodne zaščite ne bi smel biti odvzet. Pri vodenju osebnega razgovora se smiselno uporabljajo določbe 47. in 48. člena tega zakona.
(4) Če oseba iz drugega odstavka tega člena ne razume slovenskega jezika, ima pri osebnem razgovoru pravico do tolmača za jezik, ki ga razume. V tem primeru mora biti v jeziku, ki ga razume, seznanjena tudi z obvestilom iz drugega odstavka tega člena ter z vsebino odločitve iz petega odstavka tega člena. V ta jezik se prevedejo izrek, bistveni razlogi za odločitev in pravni pouk.
(5) Pristojni organ v postopku o odvzemu statusa mednarodne zaščite izda odločbo. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 30 dneh od prejema tožbe.«.

110. in 111. člen se črtata.

V tretjem odstavku 112. člena se število »60« nadomesti s številom »120«.

V petem odstavku 112.a člena se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– EMŠO, če mu je ta določena«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Če status mednarodne zaščite preneha ali se odvzame, mora imetnik v osmih dneh po prenehanju ali odvzemu statusa ministrstvu vrniti dovoljenje za prebivanje, izdano kot samostojno listino. Če tega ne stori, mu policija ob preverjanju zakonitosti prebivanja v državi ali vstopa v državo ali ob preverjanju istovetnosti dovoljenje odvzame in ga pošlje ministrstvu.«.

V 118. členu se za besedo »evidence« doda vejica in besedilo »ki vključujejo podatke«.
30., 31., 32. in 33. točka se spremenijo tako, da se glasijo:
»30. prenehanju subsidiarne zaščite;
31. izdanih izkaznicah prosilca;
32. izdanih potnih listih za begunca;
33. izdanih dovoljenjih za prebivanje.«.
34., 35., 36. in 37. točka se črtajo.

Peti odstavek 128. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Podatki, pridobljeni z daktiloskopiranjem in fotografije prosilca, se za izvajanje Uredbe 2003/343/ES posredujejo državi članici Evropske unije in državi pristopnici k tej uredbi.«.

V prvem odstavku 129. člena se črtata besedi »zaupne azilne«, za besedilom »pristojni organi za izvajanje tega zakona« pa se doda vejica in besedilo »drugi državni organi, organizacije in posamezniki«.

130. člen se črta.

Vsi postopki, začeti po Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 − uradno prečiščeno besedilo, 98/11 − odločba US in 83/12), se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, razen postopkov, začetih po 17. členu Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 − uradno prečiščeno besedilo, 98/11 − odločba US in 83/12), ki se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 − uradno prečiščeno besedilo, 98/11 − odločba US in 83/12).

Do uveljavitve določb, ki urejajo združevanje družine oseb s priznano mednarodno zaščito, v zakonu, ki ureja vstop, prebivanje in zapustitev tujcev, se v zvezi z združevanjem družine oseb s priznano mednarodno zaščito uporabljajo druga alineja drugega odstavka 1. člena, 16.b člen, 17. člen, drugi in tretji odstavek 92. člena, 93. člen ter 30., 31., in 32. točka 118. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 − uradno prečiščeno besedilo, 98/11 − odločba US in 83/12).

Minister uskladi Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 68/11 in 42/12) in Pravilnik o načinu izvajanju zakonitega zastopanja mladoletnikov brez spremstva ter načinu zagotavljanja ustrezne nastanitve, oskrbe in obravnave mladoletnikov brez spremstva zunaj azilnega doma ali njegove izpostave (Uradni list RS, št. 6/12) z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 55/11) z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.