Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra 2013.

V Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39 in 90/12) se v drugem odstavku 1. člena za besedilom »identitet,« doda besedilo »etnične pripadnosti,«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ta zakon ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij na področju varstva dediščine v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22).«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Za izvrševanje Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (Kodificirana različica) (UL L št. 39 z dne 10. 2. 2009, str. 1) ta zakon določa pristojni organ in kazni za kršitev uredbe.«.

V prvemu odstavku 3. člena se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. »arhiv arheološkega najdišča« je rezultat raziskave posameznega arheološkega najdišča skupaj z vsemi arheološkimi najdbami, vzorci in celotno dokumentacijo, ki spremlja arheološko raziskavo in poizkopavalno oziroma poterensko obdelavo, in mora biti trajno hranjen kot celota tako, da se omogoča dostop strokovni in širši javnosti;«.
Dosedanje 5., 6. in 7. točka postanejo 6., 7. in 8. točka.
Za dosedanjo 7. točko, ki postane 8. točka, se doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. »dolžna skrbnost« je skrbnost, ki se izkazuje s preverjanjem izvora premičnin z vrednotami dediščine na podlagi razpoložljivih podatkov iz dostopnih evidenc in registrov ter drugih dostopnih informacij na svetovnem spletu, v strokovnih organizacijah in pri lastnikih;«.
Dosedanji 8. in 9. točka postaneta 10. in 11. točka, dosedanji 10. in 11. točka pa se črtata.
14. točka se spremeni tako, da se glasi:
»14. »konservatorski načrt« je elaborat, ki je del projektne dokumentacije, s katerim se določijo sestavine spomenika, ki jih je potrebno ohraniti, in usmeritve za ohranitev in varovanje spomenika;«.
19. točka se spremeni tako, da se glasi:
»19. »nacionalno bogastvo« je premičnina, ki sodi v eno od zvrsti dediščine, ki jih določa predpis iz petega odstavka 10. člena tega zakona, in izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 10. člena tega zakona;«.
28. točka se spremeni tako, da se glasi:
»28. »predhodna raziskava« je raziskava dediščine ali arheoloških ostalin, ki jo je treba opraviti, zato da se:
– pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine ali arheoloških ostalin pred posegi v prostor ali pred graditvijo,
– natančneje določijo ukrepi varstva ali
– z njo dediščina ali arheološka ostalina pred posegi v prostor ali pred graditvijo deloma ali v celoti nadzorovano odstrani.
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča;«.
V 31. točki se za besedilom »prikaz vrednotenja« črta vejica.
V 32. točki se v drugi alineji vejico nadomesti z besedilom »ter Narodna in univerzitetna knjižnica,«.

Drugi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Lastnika je treba obveščati o zadevah varstva, ki vplivajo na izvrševanje njegovih lastninskopravnih upravičenj.«.

V prvem odstavku 6. člena se za besedilom »26.,« doda besedilo »31.,«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Razpolaganje z arheološkimi najdbami, ki so bile nezakonito izkopane ali drugače nezakonito pridobljene iz arheoloških najdišč na ozemlju Republike Slovenije ali pa so bile zakonito izkopane in nezakonito obdržane, je prepovedano.
(4) Pravni posli in enostranske izjave volje iz prejšnjega odstavka so nične.«.
Dosedanji tretji do sedmi odstavek postanejo peti do deveti odstavek.

V prvem odstavku 10. člena se besedilo »Priloga Uredbe 3911/92/EGS« nadomesti z besedilom »predpis iz petega odstavka tega člena«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Zbirka premičnin se lahko uvrsti v nacionalno bogastvo, če je zanjo pripravljena inventarna knjiga v skladu s predpisom iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
(5) Minister predpiše seznam zvrsti premične dediščine, ki so predmet nadzora nad izvozom, trgovanjem in drugimi posli.«.

V prvem odstavku 11. člena se besedilo »Registrirana nepremična dediščina« nadomesti z besedama »Nepremična dediščina«.
V tretjem odstavku se besedilo »po merilih iz 18. člena« nadomesti z besedilom »v skladu s predpisom iz drugega odstavka 18. člena«.

V petem odstavku 12. člena se na koncu doda stavek »Seznanitev lastnikov s predlogom za razglasitev spomenika lokalnega pomena oziroma javno obravnavo izvede pristojni organ pokrajine ali občine ob sodelovanju zavoda.«.

V drugem odstavku 13. člena se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– podatke o inventarni knjigi premičnin, ki so sestavni del spomenika, in pristojni organizaciji, če se skupaj z nepremičnim spomenikom razglašajo tudi premičnine, ki so njegov sestavni del.«.
V tretjem odstavku se besedilo »če je to določeno« nadomesti z besedilom »če je obveznost vpisa za vplivno območje določena«.

V 18. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Minister predpiše vsebino in način vodenja inventarne knjige.
(3) V primeru prenehanja delovanja muzeja se inventariziran premični spomenik skupaj z dokumentacijo prenese v hrambo muzeja naslednika. Če muzej, ki je prenehal z delovanjem, nima naslednika, se zbirka skupaj z dokumentacijo prenese v pristojni muzej.«.

V prvem odstavku 21. člena se besedilo »registrirana dediščina« nadomesti z besedilom »dediščina, ki je vpisana v register,«.

V prvem odstavku 23. člena se na koncu prvega stavka pred piko doda besedilo », in ob soglasju pristojne organizacije«.
V drugem odstavku se na koncu pred piko doda besedilo », in ob soglasju ministrstva«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če pristojna organizacija oziroma ministrstvo v 60 dneh ne zavrne izdaje soglasja, se šteje, da je bilo soglasje izdano.«.

Za 26. členom se doda nov 26.a člen, ki se glasi:

(1) Naključni najditelj arheološke najdbe ali arheološke ostaline, ki je premičnina, za katero je bilo z odločbo iz petega odstavka 26. člena tega zakona ugotovljeno, da je dediščina, in ki je ravnal v skladu s prvim in drugim odstavkom 26. člena tega zakona, lahko pridobi nagrado. Višina nagrade ne sme presegati vrednosti najdenega.
(2) Na predlog najditelja iz prejšnjega odstavka ministrstvo izvede postopek, v katerem ugotovi upravičenost do nagrade ter na podlagi strokovnega mnenja državnega ali pooblaščenega muzeja pomen najdbe. V primeru, da gre za najdbo posebnega ali izjemnega pomena, ministrstvo na podlagi strokovnega mnenja državnega ali pooblaščenega muzeja odloči o višini nagrade. Zoper odločitev ministrstva lahko najditelj iz prvega odstavka tega člena vloži tožbo pri upravnem sodišču.«.

V prvem odstavku 28. člena se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– za raziskavo dediščine, ki ni arheološka ostalina.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Kulturnovarstveno soglasje ni potrebno za:
– nujne posege na spomeniku ali dediščini, če so posegi neizogibno in nemudoma potrebni za odvrnitev nepredvidljive nevarnosti uničenja ali poškodbe spomenika ali dediščine ali za odvrnitev nevarnosti za ljudi in premoženje. O nujnem posegu je treba takoj po njegovi izvedbi obvestiti zavod in zaprositi za naknadno kulturnovarstveno soglasje;
– izvedbo raziskav, ki jih opravlja zavod v okviru javne službe;
– za izvedbo raziskav arheoloških ostalin in odstranitev dediščine, za katere je potrebno kulturnovarstveno soglasje iz 31. člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– za posege v spomenik ali za posege v vplivno območje spomenika: v skladu z aktom o razglasitvi spomenika ali prostorskim aktom ali aktom o določitvi varstvenih območij dediščine,«.
V tretji alineji se za besedo »aktom« doda besedilo »ali aktom o določitvi varstvenih območij dediščine«.

V prvem odstavku 29. člena se črta besedilo », razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin,«.
V četrtem odstavku se v prvi alineji za besedilom »registrirano nepremično dediščino« doda besedilo »ali v enoto urejanja prostora«.
V drugi alineji se beseda »oziroma« nadomesti z besedo »ali«.
V sedmem odstavku se za besedilom »se lahko zahteva« doda besedilo »za poseg v spomenik«.
Za devetim odstavkom se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:
»(10) Če zavod že na podlagi vloge za izdajo kulturnovarstvenih pogojev ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da kulturnovarstveni pogoji niso potrebni, se vloga za kulturnovarstvene pogoje šteje kot vloga za izdajo kulturnovarstvenega soglasja. Zavod na podlagi te ugotovitve izda kulturnovarstveno soglasje.
(11) Če zavod že na podlagi vloge za izdajo kulturnovarstvenih pogojev ugotovi, da poseg ni dopusten ali mogoč, se vloga za izdajo kulturnovarstvenih pogojev šteje kot vloga za izdajo kulturnovarstvenega soglasja. Zavod na podlagi te ugotovitve zavrne izdajo kulturnovarstvenega soglasja.«.
Dosedanji deseti odstavek postane dvanajsti odstavek.

V prvem odstavku 30. člena se besedilo »idejna zasnova« nadomesti z besedilom »opis in grafični prikaz, iz katerega so razvidni obstoječe stanje ter lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravanega posega«.
V drugem odstavku se na koncu prvega stavka pred piko doda besedilo »ali v primeru iz enajstega odstavka 29. člena tega zakona«.
Četrti odstavek se črta.

V prvem odstavku 32. člena se besedilo »strokovno usposobljena za izvajanje arheoloških raziskav« nadomesti z besedilom »strokovno usposobljena za iskanje arheoloških ostalin«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Minister predpiše podrobnejše pogoje za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 33. člena se za besedilom »ki vodi raziskavo« doda besedilo »nepremične dediščine, za katero je bilo izdano kulturnovarstveno soglasje iz 30. člena tega zakona ali je bila njena izvedba naložena s kulturnovarstvenim soglasjem iz 31. člena tega zakona«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Zahteve za poročanje o raziskavi arheoloških ostalin se določijo v kulturnovarstvenem soglasju za raziskavo iz 31. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se pred besedilo »osebna imena« doda besedo »tudi«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Evidenca se hrani trajno.«.
V četrtem odstavku se v prvem stavku za besedilom »raziskave nepremične dediščine« doda besedilo », ki ni arheološka ostalina,«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Minister s kulturnovarstvenim soglasjem iz 31. člena tega zakona dodeli arhiv arheološkega najdišča državnemu ali pooblaščenemu muzeju. Hranjenje arhiva arheološkega najdišča se določi na podlagi stvarne in območne pristojnosti muzeja in razpoložljivih prostorov za hranjenje.«.

Tretji odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Iz državnega proračuna se lahko krijejo tudi stroški predhodne arheološke raziskave, ki je potrebna:
– za sprostitev stavbnega zemljišča za gradnjo, če zemljišče ni registrirano kot arheološko najdišče in se ob gradnji ali drugem posegu odkrijejo arheološke ostaline kljub predhodni raziskavi iz 80. člena tega zakona;
– za določitev sestave in obsega arheoloških ostalin na stavbnem zemljišču, ki je registrirano arheološko najdišče, če gradi investitor, ki je fizična oseba, stanovanje za lastne potrebe na stavbnem zemljišču ali se na stavbnem zemljišču gradijo neprofitna najemna stanovanja;
– kot del priprav na vzdrževanje in obnovo objekta, ki leži na območju naselbinske dediščine, če posege izvaja investitor, ki je fizična oseba, z namenom zagotovitve stanovanja za lastne potrebe ali če se posegi izvajajo z namenom zagotovitve prostorov, namenjenih izvajanju dejavnosti, ki so v javnem interesu;
– kot del priprav za ureditev ali obnovo javnih površin na območju naselbinske ali vrtnoarhitekturne dediščine;
– za potrebe presoje vplivov na arheološke ostaline.«.

V prvem odstavku 37. člena se besedilo »posestnik dediščine« nadomesti z besedilom »posestnik nepremične dediščine«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Lastnik premične dediščine ima pravico do brezplačnih nasvetov pristojnega muzeja v zvezi z vzdrževanjem premičnine. Lastnik nacionalnega bogastva ima pravico do brezplačnih pojasnil, nasvetov in navodil pristojnega muzeja v zvezi z lastnostmi, ohranjanjem in vzdrževanjem premičnine.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »iz prejšnjega odstavka, in to najkasneje tri dni od predložitve pisnega zahtevka« nadomesti z besedilom »iz prejšnjih odstavkov, in to najkasneje tri dni od vložitve zahtevka, ki ga je pristojna organizacija dolžna evidentirati«.

Prvi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kdor trguje s premično dediščino (v nadaljnjem besedilu: trgovec), ki sodi v zvrsti dediščine iz seznama v petem odstavku 10. člena tega zakona, mora biti registriran v skladu s predpisi, ki urejajo sodni register in standardno klasifikacijo dejavnosti, za dejavnost, iz katere je razvidno, da trguje s premično dediščino.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo drugi do četrti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »pri trgovanju z nacionalnim bogastvom preveriti njegov izvor« nadomesti z besedilom »z dolžno skrbnostjo preveriti izvor dediščine«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se črta besedilo »način vodenja razvida iz prvega odstavka ter«, beseda »tretjega« pa nadomesti z besedo »drugega«.
Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Evidenca iz drugega odstavka tega člena se hrani trajno.«.

Prvi odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za iznos premičnin iz predpisa iz petega odstavka 10. člena tega zakona in nacionalnega bogastva v države članice EU ali izvoz v tretje države je potrebno dovoljenje ministra.«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek.

V tretjem odstavku 52. člena se besedilo »izpolnjuje pogoje za takšen prevoz na podlagi predpisov, ki urejajo prevoze denarnih pošiljk« nadomesti z besedilom »izpolnjuje pogoje za takšen prevoz na podlagi predpisov, ki urejajo zasebno varovanje«.

Za drugim odstavkom 65. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Vpis v register ne omejuje stvarnih pravic lastnika.«.

V tretjem odstavku 67. člena se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Register se v obsegu iz prejšnjega stavka objavi na svetovnem spletu.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Lastnike nepremične kulturne dediščine se o vpisu v register posebej ne obvešča.«.

V drugem odstavku 74. člena se v prvi alineji beseda »območij« nadomesti z besedo »območjih«.
V drugem odstavku se v drugi alineji črta besedilo »(posegi v vplivnem območju dediščine)«.

V prvem odstavku 76. člena se beseda »sprejme« nadomesti z besedo »izda«.
V drugem odstavku se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– usmeritve za celovito prenovo,«.
Dosedanji druga in tretja alineja postaneta tretja in četrta alineja.
V četrtem odstavku se v drugi alineji besedilo »pripravo okoljskega poročila« nadomesti z besedilom »presojo vplivov«.
V petem odstavku se besedilo »priprave okoljskega poročila« nadomesti z besedilom »presoje vplivov«, besedilo »takega poročila« pa z besedilom »presoje vplivov«.

Četrti odstavek 78. člena se črta.

V drugem odstavku 83. člena se besedilo »območne enote in center« nadomesti z besedilom »Službo za kulturno dediščino in Center«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Služba za kulturno dediščino s svojimi organizacijskimi enotami zajema ozemlje celotne države.«.

V prvem odstavku 84. člena se v napovednem stavku za besedo »Zavod« doda besedilo »v okviru Službe za kulturno dediščino«.
V 17. točki se besedilo »predhodnimi raziskavami« nadomesti z besedilom »raziskavami dediščine in arheoloških ostalin«.
V 20. točki se beseda »in« na koncu nadomesti z vejico, v 21. točki pa se pika na koncu nadomesti z besedo »in«.
Za 21. točko se doda nova 22. točka, ki se glasi:
»22. sodeluje pri pripravi konservatorskih načrtov in konservatorskih načrtov za prenovo.«.

V prvem odstavku 85. člena se v 11. točki za besedo »prakso« doda besedilo »in druge aktivnosti«.
V 13. točki se pika nadomesti z besedo »ter«.
Za 13. točko se doda nova 14. točka, ki se glasi:
»14. vodi in izvaja interventne konservatorsko-restavratorske posege na spomenikih, ki so nujni in zahtevajo takojšnjo izvedbo zaradi preprečitve nadaljnje večje škode, ki je nastala kot posledica naravne ali druge nesreče.«.
V drugem odstavku se v 3. točki besedilo »manj zahtevne posege« nadomesti z besedilom »posege, ki ne sodijo v 4. točko prejšnjega odstavka«.
V drugem odstavku se v 4. točki besedilo »manj zahtevne posege konservatorsko-restavratorske posege« nadomesti z besedilom »konservatorsko-restavratorske posege, ki ne sodijo v 5. točko prejšnjega odstavka«.
V tretjem odstavku se v 1. točki besedilo »in iz tretjega odstavka 34. člena« nadomesti z besedilom »ter iz prve, druge in pete alineje tretjega odstavka 34. člena«.
V 6. točki se za besedo »prakso« doda besedilo »in druge aktivnosti«.
V četrtem odstavku se v 1. točki besedilo »drugi in tretji odstavek 34. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »1. točko prejšnjega odstavka«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Raziskovalni inštitut v okviru Centra za konservatorstvo načrtuje in izvaja raziskovalne projekte s področja varstva nepremične in z njo povezane premične dediščine.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »Organizacijski enoti zavoda« nadomesti z besedilom »Služba za kulturno dediščino in Center za konservatorstvo«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

103. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Regulirani poklici na področju varstva dediščine so:
– konservator,
– konservator-restavrator,
– kustos,
– konservatorsko-restavratorski sodelavec in
– konservatorsko-restavratorski tehnik.
(2) Posameznik, ki opravlja poklic iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– za poklica kustos in konservator: doseženo javno veljavno visokošolsko izobrazbo najmanj druge stopnje muzeološke oziroma konservatorske smeri ali doseženo javno veljavno visokošolsko izobrazbo najmanj druge stopnje ustrezne smeri in enoletno obdobje izpopolnjevanja v organizaciji s področja varstva;
– za poklic konservator-restavrator: doseženo javno veljavno visokošolsko izobrazbo najmanj prve stopnje ustrezne restavratorske smeri ali ustrezno visokošolsko izobrazbo najmanj prve stopnje ustrezne smeri in vsaj dve leti izpopolnjevanja v restavriranju izbrane zvrsti. Za konserviranje-restavriranje likovne dediščine mora imeti javno veljavno visokošolsko izobrazbo najmanj prve stopnje ustrezne restavratorske smeri;
– za poklic konservatorsko-restavratorski sodelavec: doseženo javno veljavno višjo izobrazbo ustrezne restavratorske smeri ali doseženo javno veljavno višjo izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti izpopolnjevanja v restavriranju izbrane zvrsti;
– za poklic konservatorsko-restavratorski tehnik: doseženo javno veljavno izobrazbo poklicne ali srednje stopnje restavratorske smeri ali doseženo javno veljavno izobrazbo poklicne ali srednje stopnje in nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja restavriranja ali doseženo javno veljavno izobrazbo poklicne ali srednje stopnje in najmanj dve leti izpopolnjevanja v restavriranju izbrane zvrsti.
– uspešno opravljen strokovni izpit.
(3) Posameznik, ki še ni opravil strokovnega izpita, lahko delo opravlja le pod mentorstvom osebe, ki ima strokovni izpit in najmanj šest let dela na področju varstva, za katero se izpopolnjuje posameznik.
(4) Minister predpiše podrobnejše pogoje za opravljanje poklicev iz prvega odstavka tega člena, program izpopolnjevanja, način opravljanja izpitov, vrste strokovnih nazivov in pogoje za njihovo pridobitev.
(5) Ministrstvo vodi evidenco posameznikov, ki opravljajo poklic iz prvega odstavka tega člena. Evidenca vsebuje osebno ime, datum rojstva in poklic.«.

Za 103. členom se dodajo novi 103.a, 103.b, 103.c in 103.d člen, ki se glasijo:

(1) Naloge pristojnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, na področju varstva dediščine izvaja ministrstvo.
(2) Ministrstvo ima vse pravice in obveznosti, ki jih določajo predpisi o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe predpisov o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

Državljani držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali držav, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), lahko v Republiki Sloveniji opravljajo regulirane poklice v skladu s tem zakonom pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, razen, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic v skladu s tem zakonom, morajo pri ministrstvu pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
(2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij.
(3) Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda ministrstvo, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(4) Z dnem dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije ministrstvo vlagatelja vpiše v evidenco iz petega odstavka 103. člena tega zakona. Vpis v evidenco ne pomeni dodatnih stroškov za posameznika.

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati regulirani poklic v skladu s tem zakonom, morajo pri ministrstvu vložiti pisno prijavo, ki se vloži v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij.
(2) Posameznik, ki storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri ministrstvu in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov.«.

V prvem odstavku 108. člena se besedilo »deluje na področju kulturne dediščine« nadomesti z besedilom »deluje na področju varstva dediščine«.

V 112. členu se v prvi alineji črta besedilo »in oseba, ki izvaja poseg«.
V drugi alineji se črta besedilo »in oseba, ki izvaja vzdrževanje«.

115. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če inšpektor ugotovi, da se izvaja ali se je izvedel nedovoljen poseg v arheološke ostaline, registrirano dediščino ali spomenik, z odločbo odredi enega ali smiselno več naslednjih inšpekcijskih ukrepov:
– ustavitev izvajanja del,
– pridobitev kulturnovarstvenih pogojev, kulturnovarstvenega soglasja, kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline ali kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine, če le-ti niso bili pridobljeni pred izvedbo posega,
– pridobitev spremenjenih kulturnovarstvenih pogojev oziroma spremenjenega kulturnovarstvenega soglasja, spremenjenega kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline ali spremenjenega kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine, če se poseg izvaja ali je bil izveden v nasprotju z že obstoječimi pogoji oziroma soglasji oziroma so bili ti z izvedenimi deli preseženi,
– sanacijo stanja,
– nadomestni ukrep.
(2) Ukrep ustavitve izvajanja del velja, dokler inšpekcijski zavezanec ne pridobi kulturnovarstvenega soglasja, kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline oziroma kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine za nameravani poseg oziroma raziskavo.
(3) V primeru nedovoljenega posega v arheološke ostaline velja ustavitev del, dokler zavezanec ne zagotovi izvedbe drugega inšpekcijskega ukrepa kot ga je z odločbo odredil inšpektor.
(4) Ukrep ustavitve izvajanja vseh del se šteje za nujni ukrep v javnem interesu v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in ga lahko inšpektor odredi v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno.
(5) Če inšpektor hkrati z ustavitvijo del odredi ukrep iz 2. ali 3. alineje prvega odstavka tega člena, mora zavezanec najkasneje v 15 dneh po odreditvi zaprositi za kulturnovarstvene pogoje ali za spremembo kulturnovarstvenih pogojev s skladu z 29. členom tega zakona oziroma za kulturnovarstveno soglasje oziroma spremembo kulturnovarstvenega soglasja v skladu s 30. členom tega zakona. Enako velja za pridobitev ali spremembo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline oziroma kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine v skladu z 31. členom tega zakona. Zavezanec je o pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev dolžan obvestiti inšpektorja v roku sedem dni po prejemu. Po pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev inšpektor določi rok, v katerem mora zavezanec zaprositi za kulturnovarstveno soglasje, zavezanec pa je o pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja dolžan obvestiti inšpektorja v roku sedem dni po prejemu.
(6) Če zavezanec v 15 dneh po odreditvi iz prejšnjega odstavka ne izvede naloženega ukrepa iz 2. ali 3. alineje prvega odstavka tega člena oziroma je njegova vloga za pridobitev pravnomočno zavrnjena ali zavržena, inšpektor odredi sanacijo in rok za izvedbo tega ukrepa, pristojna organizacija pa za potrebe izreka sanacije določi potrebna dela in način izvedbe sanacije. Sanacija se izvede pod vodstvom pooblaščene osebe.
(7) Če inšpekcijski zavezanec v roku iz prejšnjega odstavka sanacije ne izvede, inšpektor odredi, da pristojna organizacija izvede dela na stroške zavezanca.
(8) Če je nedovoljeni poseg v arheološke ostaline, dediščino ali spomenik že izveden na način, ki pomeni nepovratno odstranitev celote ali njenega dela in izdaja kulturnovarstvenih pogojev, soglasja, kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline ali kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine ni več smiselna oziroma sanacija ni več mogoča, inšpektor odredi nadomestni ukrep.
(9) Namen nadomestnega ukrepa je izvedba javne koristi, ki se opravi v okviru javne službe varstva, in sicer:
– pri nedovoljenem posegu v arheološke ostaline izvedba ukrepa varstva arheološkega najdišča primerljivega pomena,
– pri nedovoljenem posegu v registrirano dediščino ali spomenik izvedba posega za ohranitev ali oživitev registrirane dediščine oziroma spomenika primerljivega pomena.
(10) Denarni znesek, ki je potreben za izvedbo nadomestnega ukrepa iz prve alineje prejšnjega odstavka, se lahko določi največ do višine vrednosti raziskave, ki bi bila potrebna za prevod uničenih arheoloških ostalin v arhiv arheološkega najdišča.
(11) Denarni znesek, ki je potreben za izvedbo nadomestnega ukrepa iz druge alineje devetega odstavka tega člena, se lahko določi največ do višine vrednosti obnove, ki bi bila potrebna za ohranitev nepovratno odstranjenih delov registrirane nepremične dediščine ali spomenika.
(12) Za potrebe izreka nadomestnega ukrepa pristojna organizacija na poziv inšpektorja opredeli namen nadomestnega ukrepa in primerljiv pomen arheološkega najdišča ali spomenika ter določi denarni znesek za izvedbo nadomestnega ukrepa, inšpektor pa določi pristojno organizacijo, ki izvede nadomestni ukrep, in rok, v katerem mora inšpekcijski zavezanec izvesti izplačilo denarnega zneska za izvedbo nadomestnega ukrepa.
(13) Če gre za nedovoljen poseg v spomenik ali registrirano dediščino, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, inšpektor z odločbo odredi ustavitev izvajanja vseh del in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu gradbenemu inšpektorju. Ustavitev del velja do odločitve pristojnega gradbenega inšpektorja.«.

V prvem odstavku 126. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– ne obvesti zavoda o najdbi arheološke ostaline v skladu s prvim odstavkom 26. člena tega zakona ali ne poseduje drugačnega dokazila o izvoru v skladu s prvim odstavkom 53. člena tega zakona,«.
V drugi alineji se vejica nadomesti z besedo »ali«.
Tretja alineja se črta.
Dosedanja četrta alineja postane tretja alineja.

V prvem odstavku 127. člena se v šesti alineji vejica za besedilom »raziskave nepremične dediščine« nadomesti z besedo »ali«.
Za sedmo alinejo se doda nova osma alineja, ki se glasi:
»– ne registrira dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 45. člena tega zakona,«.
Dosedanja osma alineja postane deveta alineja.
Za dosedanjo osmo alinejo, ki postane deveta alineja, se doda nova deseta alineja, ki se glasi:
»– ne preveri izvora predmeta v skladu s petim odstavkom 45. člena tega zakona,«.
Dosedanje deveta do enajsta alineja postanejo enajsta do trinajsta alineja.
Dosedanja dvanajsta alineja se črta.
Dosedanji trinajsta in štirinajsta alineja postaneta štirinajsta in petnajsta alineja.
V četrtem odstavku se beseda »tretje« nadomesti z besedo »pete«.

V prvem odstavku 132. člena se besedilo »ki je bila vanj vpisana do uveljavitve tega zakona, ni drugače določeno, se pri posegih vanjo, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev, potrebno gradbeno dovoljenje,« nadomesti z besedilom »vključeno v strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil zavod na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ni drugače določeno, se pri posegih vanjo«.
V četrti alineji se pika na koncu besedila nadomesti z vejico.
Za četrto se doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– pri arheoloških najdiščih: ohranjajo se ostanki struktur, oblika terena in pojavnost (silhueta) najdišč.«.

V prvem odstavku 134. člena se v četrti alineji pika na koncu besedila nadomesti z podpičjem.
Za četrto alinejo se doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– vplivno območje spomenika: prostorske ureditve morajo biti prilagojene prostorskim možnostim tako, da se ohranja družbeni pomen spomenika v prostoru.«.

Minister izda podzakonski predpis iz 31. člena tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve.

Postopki financiranja predhodnih arheoloških raziskav iz druge alineje tretjega odstavka 34. člena zakona, začeti do uveljavitve tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.