Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1, 70/08, 108/09 - ZPNačrt-A, 108/09, 48/12, 57/12), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 29/10, 17/11 in 44/13 - popravek) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 - uradno prečiščeno besedilo in 18/10) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 27. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Slovenske Konjice (v nadaljevanju: občina).
(2) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
(5) Lastna oskrba s pitno vodo se na območju Občine Slovenske Konjice izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in pod pogoji, kot jih določa uredba o oskrbi s pitno vodo in določila tega odloka.

(1) Uporabniki storitev javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4) Uporabniki storitev javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 2. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(5) Uporabnik storitev javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 3. člena tega odloka je občina.
(6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
- organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
- vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
- pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
- pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
- vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
- vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so v lasti občine,
- cene storitev javne službe,
- javna pooblastila izvajalca javne službe,
- nadzor nad izvajanjem javne službe,
- predpise, sprejete na podlagi tega odloka,
- kazenske določbe.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz drugega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna oseba, ki jo na podlagi zakonskih in podzakonskih predpisov določi občina in je na podlagi pogodbe o najemu, uporabi in vzdrževanju javne infrastrukture pridobila pravico do upravljanja z objekti in napravami javnega vodovoda;
2. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina ne zagotavlja javne službe in se odvzem pitne vode izvaja na podlagi vodnega dovoljenja;
3. objekti in naprave vodovodnega sistema so: zajetja, vodohrani, črpališča, objekti in naprave za obdelavo vode, naprave za dvig tlaka in pretoka, hidranti, cevovodi in vodovodni priključki;
4. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve in predvidena območja poselitve, posamezne stavbe ali objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe iz javnega vodovoda;
5. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode, ki se nahaja pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe;
6. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, ki se praviloma nahaja v zunanjem termoizolacijskem vodomernem jašku. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključenih več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med uporabniki. Odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odvzem vode iz javnega vodovoda za oskrbo stavb ali gradbenih inženirskih objektov v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, se izvaja odvzem vode iz javnega vodovoda za pranje ali namakanje javnih površin, se izvaja odvzem vode iz javnega vodovoda za oskrbo zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov in oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi;
7. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
8. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
9. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov za regulacijo tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
10. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. Transportni vodovod je občinska gospodarska javna infrastruktura;
11. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe;
12. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju;
13. vodovodni priključek je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture. Sestavljen je iz:
- priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
- dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom s pripadajočo opremo,
- ventila pred obračunskim vodomerom,
- čistilnega kosa in montažno-demontažnega kosa (odvisno od nazivnega premera) obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom,
- odjemnega mesta.
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je odjemno mesto.
(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe.

(1) Javno službo oskrbe s pitno vodo zagotavlja Občina Slovenske Konjice v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in drugimi predpisi. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je Javno komunalno podjetje d.o.o. Slovenske Konjice (v nadaljevanju: izvajalec javne službe).
(2) Izvajalec javne službe mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo in upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo.

(1) V okviru storitev izvajalec javne službe zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
7. poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
17. priključevanje novih uporabnikov storitev javne službe,
18. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
19. vodenje katastra javnega vodovoda in posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture in
20. opravljanje drugih nalog v skladu z določili tega odloka.
(2) Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:
- preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
- zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje,
- interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).

Območja, kjer se zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, so določena v grafični prilogi tega odloka.

(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.

(1) Območje poselitve s petdeset ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10m3 pitne vode na dan.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(1) Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je obvezna priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod. Izjema so objekti, ki vode ne potrebujejo. V stavbi ali gradbenem inženirskem objektu, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov.
(3) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod se izvede samo s pisnim soglasjem izvajalca javne službe. Kolikor uporabnik oziroma investitor ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev stavbe na javni vodovod, ga mora izvajalec javne službe obvestiti, da je priključitev obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila, in mu določiti pogoje za izdajo soglasja. Ko uporabnik izpolni vse pogoje, določene v soglasju in ko poravna vse obveznosti ter predloži predpisano dokumentacijo, izvajalec priključi stavbo na javni vodovod.
(4) Priključitev na javni vodovod je možna le z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega vodomernega jaška z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljenim dostopom izvajalcu javne službe. Izvajalec mora uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve je določeno s projektom priključka v skladu z veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi.
(5) Ob gradnji ali rekonstrukciji javnega vodovodnega omrežja in vodovodnih priključkov je obvezna prestavitev merilcev porabe vode izven objekta, v zunanje termoizolacijske vodomerne jaške. Vodomerni jašek, vključno z montažo predstavlja strošek uporabnika, obnova vodovodnega priključka ter prevezave vodomernih mest pa strošek izvajalca javne službe.
(6) Izvajalec javne službe ne sme priključiti stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, če na območju ni zagotovljeno odvajanje odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(7) Za vsak odmik v postopku izvedbe vodovodnega priključka in spremembe na priključku, mora uporabnik oziroma investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

(1) Odstranitev vodovodnega priključka iz javnega vodovoda je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod.
(2) Odstranitev vodovodnega priključka iz javnega vodovoda mora zagotoviti uporabnik javne službe. O odstranitvi vodovodnega priključka mora uporabnik javne službe obvestiti izvajalca javne službe najmanj trideset dni pred začetkom del. Uporabnik javne službe mora dopustiti preverjanje izvedbe odstranitve vodovodnega priključka izvajalcu javne službe in za storitve plačati po veljavni tarifi izvajalca javne službe.
(3) Začasno ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec v primeru, da je stavba prazna neprekinjeno več kot sto dvajset dni in računi za vodo niso plačani. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.
(4) Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in graditi ničesar brez soglasja izvajalca.

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

(1) Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
- če je vodovodni priključek izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe,
- če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali obračunskega vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,
- če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo vodovodnega priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
- če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati vodovodni priključek na javni vodovod,
- če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda interne napeljave, odčitavanje in pregled obračunskega vodomera, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
- če uporabnik ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe,
- če krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju in omejitvi odvzema vode iz javnega vodovoda (redukcija),
- če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave obračunskega vodomera,
- če uporabnik plačuje pavšalno vodarino in na zahtevo izvajalca javne službe ne vgradi ustreznega obračunskega vodomera v skladu z veljavnimi predpisi,
- če uporabnik nima ustrezno urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode v skladu s predpisi,
- če uporabnik ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden, in
- na podlagi odločbe inšpektorja.
(2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavni tarifi izvajalca javne službe.
(3) Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode zaradi:
- rednega ali izrednega vzdrževanja,
- pregledov ali remontov,
- preizkusov ali kontrolnih meritev,
- razširitev omrežja.
(4) Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izrabiti čas, ki čim manj prizadene uporabnike. Izvajalec javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti odjemalce vsaj en dan pred prekinitvijo na krajevno običajen način ali preko sredstev javnega obveščanja.
(5) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode brez predhodnega obvestila iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. V primeru začasnih prekinitev mora izvajalec javne službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode in uporabnikom zagotoviti nadomestno oskrbo, kolikor je prekinitev daljša od 24 ur.
(6) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika ali najemnika stavbe, ki je priključena na javni vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot sto dvajset dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavni tarifi izvajalca javne službe.
(7) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu z izdelanim programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu zaradi onesnaženja in naravnih in drugih nesreč.
(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

(1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javne službe o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje.
(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor dolžan po končani gradnji le-te s pogodbo predati v lasti občini.
(2) Za prevzem javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega člena v upravljanje izvajalcu javne službe mora biti predložena naslednja dokumentacija:
- gradbeno dovoljenje,
- projekt izvedenih del,
- elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
- zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov,
- meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja,
- poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode,
- zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
- uporabno dovoljenje,
- garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak v garancijski dobi),
- vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi računovodskimi standardi,
- notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.

(1) Obstoječi vodovod (zasebni ali vaški vodovod), ki ni v lasti občine, se lahko prenese v lastništvo občine na podlagi pogodbe. Za prenos vodovoda v last občine in v upravljanje izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- vodovod, ki se predaja, mora imeti naslednjo dokumentacijo: projekt izvedenih del (če je izdelan), elaborat geodetskega posnetka, načrt omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje in predlog odloka o zaščiti vodnega vira, če se iz vodnega vira oskrbuje več kot 50 prebivalcev s pitno vodo,
- vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom tehničnega pravilnika izvajalca javne službe,
- izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
- pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova za pripravo programa sanacije,
- sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
- na vseh odjemnih mestih morajo biti v roku 3 mesecev od prevzema vodovoda v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovju,
- zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s tehničnim pravilnikom;
- urejene morajo biti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave,
- urejena morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in občino, povezana z infrastrukturo, ki je predmet pogodbe,
- postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji.
(2) Občina prevzet vodovodni sistem v skladu s pogodbo preda izvajalcu gospodarske javne službe v upravljanje in najem.

(1) Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
(2) Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe uporabniku račun, mesečno na podlagi:
- odčitane količine porabljene vode,
- povprečne dnevne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali
- ocenjene količine porabljene vode v daljšem obračunskem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.
(3) Račun iz drugega odstavka tega člena se izstavi lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
(4) V večstanovanjski stavbi izda izvajalec javne službe račun iz drugega odstavka tega člena upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
(5) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, v kolikor se stroški porabljene vode delijo glede na število uporabnikov posamezne enote v večstanovanjski stavbi.
(6) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.

(1) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. Vodomeri v interni napeljavi se lahko namestijo za obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem termoizolacijskem vodomernem jašku.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali upravnik stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod, skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
(3) Interna delitev stroškov porabe vode posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.
(2) Izvajalec javne službe mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.
(3) Skladnost mora biti zagotovljena:
- na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
- v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,
- v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,
- v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(4) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.
(5) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti interna napeljava uporabnika ali njegovo vzdrževanje. Interna napeljava uporabnika zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene za odjemnim mestom.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek, mora izvajalec javne službe kadar obstaja sum, da zaradi interne napeljave uporabnika pitna voda ni skladna, zagotoviti priporočila uporabnikom ali lastnikom stavb o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja.
(7) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije, ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica interne napeljave uporabnika ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravnik stavbe.

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
- priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
- spremeniti dimenzijo vodovodnega priključka na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
- izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku na javni vodovod,
- povečati odjem pitne vode,
- odstranitve vodovodnega priključka iz javnega vodovoda.

(1) Uporabniki morajo:
- zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
- sporočati okvare na javnem vodovodu in vodovodnem priključku na javni vodovod,
- zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
- izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
- pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,
- plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
- urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,
- upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
- urediti odjemno mesto skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
- pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu pitne vode iz hidrantov,
- odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
- odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
- opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
(2) Uporabniki brez soglasja izvajalca javne službe ne smejo prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod.
(3) Uporabniki morajo vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenem inženirskem objektu prijaviti izvajalcu javne službe.

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega vodovoda, dovoliti prehod izvajalcu javne službe.
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe, v primeru prehoda na nepremičnini, vzpostaviti prvotno stanje.

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern samo na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odvzem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri izvajalcu javne službe.
(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec javne službe in uporabnik skleneta pogodbo, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

(1) Brez soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih dneh obvestiti izvajalca javne službe o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(2) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba obvestiti izvajalca javne službe.

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

(1) Uporabnik storitev javne službe mora kriti dejanske stroške:
- prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
- odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam.
(2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po veljavni tarifi izvajalca javne službe.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Izvajalec javne službe mora na zahtevo izvajalca del oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila. Če pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov izvajalca javne službe o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
- iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
- iz proračuna občine,
- iz dotacij, donacij in subvencij,
- iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
- iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
- iz proračuna občine,
- iz dotacij, donacij in subvencij,
- iz dolgoročnega kreditiranja,
- iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je v lasti občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjena izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) Javni vodovod lahko pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi, uporablja vsakdo.
(3) Uporaba javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, ki je opremljeno z javnim vodovodom.

(1) Vodovodni priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe in sodi med objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe.
(2) Vodovodni priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta vzdržuje izvajalec javne službe v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
- razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
- investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(5) Izvajalec javne službe ima v primeru, da ni izbran za izvajanje nadzora nad gradnjo ali rekonstrukcijo javnega vodovoda, pravico opravljati dodatni nadzor nad izvajanjem del.
(6) Dodatni nadzor s strani bodočega upravljavca obsega preverjanje izpolnjevanja pogojev oziroma določil tega odloka in tehničnega pravilnika. Če pri gradnji niso bili upoštevani vsi zahtevani pogoji, izvajalec javne službe ne prevzame objektov v upravljanje, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine.
(2) Pri izvajanju nadzora pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pri izvajanju nadzora ima inšpekcijski organ iz prejšnjega odstavka poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati priključevanje na javni vodovod in javno kanalizacijo,
2. pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javni vodovod in javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
3. nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
4. nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne vode,
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
6. nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalno odpadno vodo in kakovost te vode pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(4) Naloge inšpekcijskega nadzora po tem odloku opravljajo inšpektorji skladno s tem odlokom in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(5) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi.

(1) Tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za projektiranje, tehnično izvedbo in izvajanje storitev, pripravi izvajalec javne službe najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka.
(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve sprejme občinski svet, in se objavi v uradnem glasilu občine. Veljati začne petnajsti dan po objavi.

(1) Izvajalec javne službe pripravi program ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in v primeru onesnaženja, najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka.
(2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve sprejme občinski svet, in se objavi v uradnem glasilu občine. Veljati začne petnajsti dan po objavi.

(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
- ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 12. člena tega odloka;
- odstrani vodovodni priključek v nasprotju z določilom 13. člena tega odloka;
- ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (prva alineja 24. člena tega odloka);
- ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (tretja alineja 24. člena tega odloka);
- ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (četrta alineja 24. člena tega odloka);
- ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo (osma alineja 24. člena tega odloka);
- ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe (deveta alineja 24. člena tega odloka);
- ne dovoli prehoda izvajalcu javne službe za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili 25. člena tega odloka;
- odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 26. člena tega odloka,
- če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 27. člena tega odloka,
- če prestavi, zamenja ali popravi vodovodni priključek stavbe brez soglasja izvajalca javne službe (tretji odstavek 24. člena tega odloka).
(2) Z globo 600 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

(1) Občina zagotovi, da so zahteve v zvezi s standardi opremljenosti na obstoječih poselitvenih območjih z manj kot 15.000 prebivalci s stalnim prebivališčem izpolnjene najpozneje do 31. decembra 2015.
(2) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati javno službo, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je lastna oskrba s pitno vodo obstoječih stavb dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na javni vodovod.
(3) Lastniki zasebnih oziroma vaških vodovodov: Gračič-­Bezina, Zgornja Pristava-Preloge, Polene in Konjiška vas-Blato morajo občino obvestiti o izbranem upravljavcu vodovoda, ki izpolnjuje vse zakonsko predpisane zahteve najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
(4) Posamezni objekti in naprave vodovoda, ki niso v lasti občine, se lahko uporabljajo za opravljanje javne službe, če so kot gospodarska javna infrastruktura vpisani v zbirni kataster in z njimi upravlja izvajalec javne službe. Uporaba objektov in naprav vodovoda se mora izvajati skladno s predpisi, ki urejajo javno zasebno partnerstvo in uredbo o oskrbi s pitno vodo.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 55/97 in 16/08) in Sklep o prenosu javnih vodooskrbnih sistemov v Občini Slovenske Konjice v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 58/99).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.