Na podlagi četrtega odstavka 156. in četrtega odstavka 160. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), petega odstavka 23. člena in četrtega odstavka 24. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 - ZUreP-1, 45/04 - ZdZPKG in 90/12 - ZdZPVHVVR) ter petega odstavka 12. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 - ZdZPVHVVR in 23/13 - ZZZiv-C) izdaja minister za kmetijstvo in okolje

(1) Ta pravilnik določa način identifikacije in registracije prašičev, spremljanje premikov prašičev, način vodenja centralnega registra prašičev, vodenje registra prašičev na gospodarstvu, registracijo imetnikov prašičev v evidenci imetnikov rejnih živali in način vodenja zbirk podatkov s področja živinoreje.
(2) Ta pravilnik določa tudi:
- pristojni organ, oblike in način dobavljanja ušesnih znamk, identifikacijsko številko živali, roke za označitev prašičev in način poročanja o izvoru, oznakah in namembnem gospodarstvu ter staležu prašičev v skladu z Direktivo Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L št. 213 z dne 8. 8. 2008, str. 31; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/71/ES);
- način registracije gospodarstev ter identifikacijsko številko gospodarstva za izvajanje Odločbe Komisije z dne 23. oktobra 2000 o določitvi podrobnih pravil za registracijo gospodarstev v nacionalnih podatkovnih zbirkah o prašičih, predvidenih z Direktivo Sveta 64/432/EGS (UL L št. 281 z dne 7. 11. 2000, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2000/678/ES) ter
- način uporabe odstopanja glede kmetijskih gospodarstev z enim samim prašičem v skladu z Odločbo Komisije z dne 1. februarja 2006 o odobritvi nekaterim državam članicam odstopanja v skladu s členom 3(2) Direktive Sveta 92/102/EGS o identifikaciji in registraciji živali (UL L št. 036 z dne 8. 2. 2006, str. 50), zadnjič spremenjene z Odločbo Komisije z dne 5. decembra 2006 o spremembi Odločbe 2006/80/ES glede Slovenije (UL L št. 341 z dne 7. 12. 2006, str. 37).

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
- pristojni organ v skladu s točko (d) 2. člena Direktive 2008/71/ES je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava);
- Sektor za identifikacijo in registracijo ter informacijske sisteme (v nadaljnjem besedilu: SIRIS) je sektor v okviru uprave, ki izvaja sistem identifikacije in registracije živali za namen opravljanja veterinarskih kontrol in izvajanja ukrepov kmetijske politike ter za namen izvajanja rejskih programov in druge namene v skladu s predpisi;
- evidenca imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: EIRŽ) je seznam gospodarstev v katerem so opredeljeni imetniki živali v skladu s točko (a) prvega odstavka 3. člena Direktive 2008/71/ES;
- centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) je register o gospodarstvih v skladu s 1. členom Odločbe 2000/678/ES;
- register prašičev na gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: RPG) je register v skladu s 4. členom Direktive 2008/71/ES;
- gospodarstvo je kmetijsko ali drugo gospodarstvo oziroma objekt, razen prevoznega sredstva, kjer se, četudi samo začasno, redijo oziroma zadržujejo živali v skladu s točko (b) 2. člena Direktive 2008/71/ES;
- G-MID je identifikacijska številka gospodarstva v skladu s točko (a) 1. člena Odločbe Komisije 2000/678/ES in je sestav­ljena iz dvočrkovne oznake za Slovenijo »SI« in do devetmestne neponovljive številke;
- imetnik je lahko lastnik živali oziroma se po pooblastilu lastnika živali ukvarja z rejo, varstvom, klanjem, nakupom in prodajo, prevozom, razstavljanjem ali drugo vrsto rabe živali v skladu s točko c 2. člena Direktive 2008/71/ES;
- pooblaščena organizacija je veterinarska organizacija, ki v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, opravlja dejavnost označevanja živali in vodenje registra kot javno veterinarsko službo, ali organizacija, ki v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in predpisi, ki urejajo živinorejo, opravlja identifikacijo in registracijo živali kot javno službo strokovnih nalog v živinoreji;
- druga priznana organizacija v prašičereji je organizacija, priznana v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo, ki vodi zbirko podatkov s področja živinoreje v okviru izvajanja potrjenih rejskih programov za prašiče;
- žival je vsaka žival iz družine Suidae, razen divjih prašičev, ki se ne vzrejajo ali gojijo na gospodarstvih;
- skupinska identifikacijska številka (v nadaljnjem besedilu: SIŠ) je identifikacijska številka, s katero se označuje živali v skladu z drugim odstavkom 5. člena Direktive 2008/71/ES;
- premik prašičev je vsak premik med gospodarstvi oziroma lokacijami;
- spremni list je dokument o premiku za izpolnjevanje določb 7. člena Direktive 2008/71/ES.

(1) Živali označuje imetnik sam, lahko pa to zanj opravi pooblaščena organizacija. Če opravi označitev živali pooblaščena organizacija, mora pooblaščena organizacija voditi evidence o priglasitvah označitve in podatke na zahtevo SIRIS posredovati v elektronski obliki.
(2) Živali je treba označiti čim prej po rojstvu, vendar najpozneje pred premikom z rojstnega gospodarstva na drugo gospodarstvo.
(3) Živali se označuje z namestitvijo ušesne znamke iz 4. člena tega pravilnika v desno uho. Na ušesni znamki je odtisnjena kratica pristojnega organa in SIŠ. SIŠ je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Republiko Slovenijo »SI« in zadnjih šestih številk G-MID gospodarstva, na katerem se živali označujejo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko živali označuje tudi s tetoviranjem v desno uho ali na desno stran hrbta tik za plečem. Gospodarstva, ki želijo za namen označevanja živali s tetoviranjem pridobiti krajšo SIŠ, morajo vložiti zahtevek za dodelitev krajše SIŠ na SIRIS.
(5) V desnem ušesu in na desni strani hrbta se ne sme uporabljati drugih oznak razen tistih, ki so predpisane s tem pravilnikom.
(6) Če se oznaka pri živalih, ki morajo po tem pravilniku biti označene izgubi ali postane nečitljiva, se žival nemudoma označi z novo oznako. Uporabi se SIŠ, ki se uporablja na gospodarstvu, na katerem se žival označuje. Ponovna označitev živali mora biti vpisana v RPG na način, ki je določen v 5. točki drugega odstavka 7. člena tega pravilnika, tako da se vzpostavi zveza s prejšnjo oznako, ki jo je imela žival.

(1) Ušesna znamka za označevanje prašičev mora biti okrogla, premera najmanj 28 mm, rumene barve in sestavljena iz moškega in ženskega dela, ki se ob uporabi spojita in ju ni več mogoče ponovno uporabiti.
(2) Na moškem delu ušesne znamke mora biti v črni barvi odtisnjeno:
- oznaka pristojnega organa, ki izdaja identifikacijske številke, v velikosti črk najmanj 5 mm in
- SIŠ iz četrtega odstavka prejšnjega člena v velikosti črk najmanj 6 mm.
(3) Na ženskem delu ušesne znamke je lahko tudi druga vsebina, na primer dodatna individualna identifikacijska številka živali.
(4) Ušesna znamka mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
- biti mora plastična, brez ostrih robov in grobih površin, ki bi povzročale draženje kože, in iz neškodljivega materiala, odpornega na staranje, vremenska nihanja in hlevske pogoje, pri čemer morajo obstojnost barve, prožnost materiala in trdnost spoja trajati celo življenjsko dobo živali;
- konica mora biti ostra in primerne trdote, da zlahka prebode uho, material ne sme biti koroziven in ne sme povzročati vnetij na mestu vboda;
- tisk mora biti laserski oziroma tak, da je dobro čitljiv in obstojen celo življenjsko dobo živali ter ga ni mogoče odstraniti;
- vstavitev znamke v uho mora biti enostavna, za spojitev obeh delov mora biti potrebna običajna sila, ki zagotavlja, da sta oba dela spojena, po aplikaciji se mora ušesna znamka tekoče sprostiti iz klešč;
- izpad ušesnih znamk ne sme presegati 5 odstotkov letno, kar predstavlja pogoj za pozitivno referenco znamke.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za živali z izrazito majhnimi uhlji, za pritlikave pasme živali ali za živali s poškodovanim uhljem kot oznaka uporabi manjša ušesna znamka, na katero je mogoče natisniti oznako pristojnega organa v skladu s prvo alinejo drugega odstavka tega člena in napis iz druge alineje drugega odstavka tega člena v velikosti črk najmanj 5 mm.

(1) Naročniki ušesnih znamk za označevanje živali po tem pravilniku so imetniki prašičev, ki so vpisani v EIRŽ iz 9. člena tega pravilnika in imajo dodeljen G-MID gospodarstva, ali v njihovem imenu pooblaščene organizacije.
(2) Dobavitelji ušesnih znamk za označevanje živali (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) po tem pravilniku so pravne ali fizične osebe, ki imajo status uradnega dobavitelja ušesnih znamk po tem pravilniku.

(1) Ponudnik, ki želi dobavljati ušesne znamke po tem pravilniku, mora na upravo vložiti vlogo za pridobitev statusa dobavitelja ušesnih znamk. Vloga mora vsebovati:
1. osebno ime oziroma firmo ter naslov oziroma sedež ponudnika in kontaktne podatke;
2. izjavo, da ponujena ušesna znamka izpolnjuje vse pogoje iz tega pravilnika;
3. izjavo o zagotavljanju dobav za vsako naročilo, ne glede na količino, v rokih, ki jih navaja v ponudbi, pri čemer dobavni roki ne smejo biti daljši od 30 dni;
4. izjavo, da je ponudnik opremljen za elektronsko povezovanje s CRPš;
5. opis sistema kontrole nad postopki, ki zagotavljajo točnost izpisovanja SIŠ, stalno kvaliteto tiska in kvaliteto distribucije do naročnikov;
6. vzorec ušesnih znamk in klešč ob prvi vlogi;
7. ponudbo, iz katere morajo biti razvidni:
- tip ušesne znamke,
- cena ušesne znamke,
- cena klešč za aplikacijo ušesnih znamk,
- dobavni roki.
(2) Ponudba mora veljati za obdobje najmanj dveh let. Dobavitelj mora dobavljati vrsto blaga, ki ga je ponudil v vlogi. Navedene cene iz ponudbe veljajo za najvišje.
(3) V odločbi o podelitvi statusa dobavitelja se dodeli uporabniško ime in geslo za dostop do elektronskega sistema naročanja ušesnih znamk. Uprava in dobavitelj ušesnih znamk skleneta pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, s katero določita zlasti trajanje statusa dobavitelja za dobo najmanj dveh let, odzivnost in dobavne roke, tip ušesnih znamk, najvišje cene ušesnih znamk in klešč in razloge za odpoved pogodbe.
(4) Dobavitelj mora SIRIS sproti sporočati podatke o znamkah, ki jih je dobavil, o naročniku in o odposlanih SIŠ.
(5) Med razlogi za odpoved pogodbe iz tretjega odstavka tega člena so ugotovitve uprave, da dobavitelj dobavlja neprimerno blago oziroma posluje v nasprotju z določbami tega pravilnika. Dobavitelj, ki mu je pogodba odpovedana zaradi razlogov iz tega odstavka, dve leti od odpovedi pogodbe ne more pridobiti statusa dobavitelja ušesnih znamk.
(6) Uprava vodi seznam dobaviteljev ušesnih znamk.
(7) SIRIS v publikacijah in na spletnih straneh iz 20. člena tega pravilnika objavi podatke o dobaviteljih ušesnih znamk. Objavijo se naslednji podatki:
- osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež dobavitelja in kontaktni podatki;
- tip ušesne znamke;
- cene in dobavni roki iz ponudbe.

(1) Vsak imetnik prašičev, z izjemo prevoznikov, mora voditi ažuren RPG. Iz RPG morajo biti razvidni trenutni stalež živali in kronološko vodeni zapisi o prihodih živali na gospodarstvo, odhodih živali z gospodarstva ter o ponovnih označitvah živali.
(2) Vse spremembe morajo biti vpisane redno, najpozneje v sedmih dneh od dogodka. V RPG morajo biti vpisani naslednji podatki:
1. splošno:
- G-MID gospodarstva in naslov gospodarstva,
- ime in priimek oziroma naziv imetnika prašičev in naslov oziroma sedež imetnika prašičev, če je drugačen od naslova gospodarstva,
- zapisi o opravljenem nadzoru gospodarstva glede izvajanja določb tega pravilnika (ime, priimek in podpis inšpektorja ter datum opravljenega pregleda);
2. stalež živali:
- skupno število živali po vsaki spremembi v staležu;
3. prihodi živali na gospodarstvo z drugega gospodarstva:
- datum prihoda živali na gospodarstvo,
- število prejetih živali in identifikacijske številke živali; če je skupina prejetih živali označena z različnimi SIŠ, mora biti razvidno število živali za vsako SIŠ,
- G-MID oziroma naslov prejšnjega gospodarstva, v primeru uvoza ali trgovanja pa država izvora;
4. odhodi živali z gospodarstva na drugo gospodarstvo:
- datum odhoda živali,
- število oddanih živali in identifikacijske številke živali; če je skupina oddanih živali označena z različnimi SIŠ, mora biti razvidno število živali za vsako SIŠ,
- v primeru oddaje na registrirano gospodarstvo G-MID oziroma naslov namembnega gospodarstva ali v primeru izvoza ali trgovanja namembno državo,
- v primeru oddaje ene živali na gospodarstvo iz desetega odstavka 9. člena tega pravilnika, če G-MID tega gospodarstva še ne obstaja: ime, priimek in naslov novega imetnika;
5. ponovne označitve živali:
- prejšnja identifikacijska številka,
- nova identifikacijska številka,
- število označenih živali,
- datum ponovne označitve.
(3) RPG se vodi v pisni ali elektronski obliki, tako da je zagotovljena preglednost podatkov v skladu z navodili, objavljenimi na spletnih straneh iz 20. člena tega pravilnika. Če se RPG vodi v elektronski obliki, mora biti na zahtevo inšpektorja oziroma kontrolorja ob izvajanju nadzora predložen izpis v ustrezni obliki. RPG mora biti ob vsakem času dosegljiv na lokaciji gospodarstva in na razpolago še najmanj tri leta po zadnji vpisani spremembi.
(4) V primeru individualnega označevanja čistopasemskih in hibridnih prašičev, ki so vpisani v rodovniško knjigo, se lahko uporablja drugačen način vodenja RPG, če je zagotovljena preglednost podatkov v smislu drugega odstavka tega člena.

(1) Spremni list izda imetnik, ki živali odda, za skupino živali, ki se na določen dan premika na določeno namembno gospodarstvo. Iz spremnega lista morajo biti razvidni najmanj naslednji podatki: naslov in G-MID gospodarstva, s katerega se živali oddajajo, naslov in G-MID namembnega gospodarstva, število oddanih živali in identifikacijske številke živali, datum oddaje živali in podpis oddajatelja.
(2) V primeru premika živali na gospodarstvo iz desetega odstavka 9. člena tega pravilnika, če G-MID gospodarstva ne obstaja, se na spremni list vpiše ime, priimek in naslov novega imetnika ter registrska številka vozila, s katerim so bile živali odpeljane. Točnost danih podatkov novi imetnik potrdi s podpisom na dokumentu.
(3) V primeru premika živali ob posredovanju trgovca z živalmi se v spremni list namesto G-MID novega gospodarstva vpiše registracijska številka trgovca z živalmi oziroma ime, priimek in naslov trgovca z živalmi in registrska številka vozila, s katerim so bile živali odpeljane.
(4) Spremni list se izdaja na osnovnem, oštevilčenem obrazcu, katerega vzorec je objavljen na spletnih straneh iz 20. člena tega pravilnika. Spremni list v osnovni obliki založi uprava. Če je skupina oddanih živali označena z različnimi SIŠ, mora biti razvidno število živali za vsako SIŠ.
(5) Imetniki, ki imajo lastni informacijski sistem, s katerim lahko avtomatizirano izdajajo spremne liste, lahko uporabljajo prilagojeno obliko spremnega lista, ki jo predhodno potrdi uprava, in jo objavi na spletnih straneh iz 20. člena tega pravilnika.
(6) Spremni list se hrani na namembnem gospodarstvu vsaj tri leta.

(1) EIRŽ vodi SIRIS. Za vpis v EIRŽ je dolžan poskrbeti imetnik prašičev. V EIRŽ se imetnik vpiše na podlagi zahtevka, iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki:
- ime in priimek oziroma firma ter naslov oziroma sedež imetnika prašičev;
- enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) oziroma matična številka poslovnega subjekta imetnika prašičev ali davčna številka;
- lokacija gospodarstva (poštni naslov, če ta ne obstaja, pa podatki iz katastra ali geografske koordinate lokacije);
- identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID), če že obstaja, oziroma G-MID gospodarstva, če že obstaja;
- podpis imetnika;
- s soglasjem imetnika tudi kontaktni podatki, zlasti elektronski naslov in telefonske številke.
(2) Če G-MID gospodarstva še ne obstaja, ga dodeli SIRIS. Če zaradi prostorske odmaknjenosti ali iz drugih razlogov obstaja več samostojnih lokacij, ki so sestavni del kmetijskega gospodarstva, je treba za vsako lokacijo pridobiti G-MID gospodarstva.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se gospodarstva oziroma kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v uradne evidence, ki se vodijo v okviru uprave ali ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in iz katerih je razvidno, da imetnik na gospodarstvu redi prašiče, v EIRŽ vpišejo po uradni dolžnosti najpozneje v 30 dneh od datuma vpisa podatka v omenjeno uradno evidenco. Kot imetnik prašičev se vpiše nosilec kmetijskega gospodarstva.
(4) Če se imetnik prašičev na gospodarstvu spremeni, mora novi imetnik najpozneje v 30 dneh po spremembi v EIRŽ sporočiti spremembo. Vloga mora vsebovati:
- ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež dosedanjega imetnika prašičev;
- KMG-MID in naslov kmetijskega gospodarstva oziroma G-MID in naslov gospodarstva;
- ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež novega imetnika prašičev;
- EMŠO oziroma matično številko poslovnega subjekta novega imetnika prašičev ali davčno številko;
- s soglasjem novega imetnika kontaktne podatke, zlasti elektronski naslov, telefonske številke;
- podpis dosedanjega imetnika prašičev, razen v primeru smrti, in novega imetnika prašičev.
(5) Če v primeru smrti imetnika, ki je fizična oseba, novi imetnik v 30 dneh po smrti ne odda vloge za spremembo imetnika, se kot imetnik po uradni dolžnosti v EIRŽ vpiše nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma njegov namestnik.
(6) Če je gospodarstvo del kmetijskega gospodarstva in je imetnik prašičev nosilec kmetijskega gospodarstva, se ob spremembi nosilca kmetijskega gospodarstva v registru kmetijskih gospodarstev sprememba imetnika prašičev v EIRŽ izvede po uradni dolžnosti.
(7) Imetnik, ki je na gospodarstvu opustil rejo prašičev, mora v 30 dneh po opustitvi v EIRŽ sporočiti datum opustitve reje.
(8) Če imetnik v CRPš v zadnjih treh letih ne sporoča staleža prašičev in drugih sprememb in administrativno ni ugotovljenih drugih relevantnih dogodkov na gospodarstvu, se gospodarstvu po uradni dolžnosti dodeli status opustitve reje prašičev.
(9) Na podlagi vloge iz prvega odstavka tega člena in po ugotovitvi, da gospodarstvo izpolnjuje pogoje za vpis v EIRŽ po tem pravilniku, se gospodarstvo vpiše v EIRŽ ter imetniku izda izpis, ki šteje kot potrdilo o vpisu v EIRŽ.
(10) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za gospodarstva, kjer se naenkrat redi en prašič za lastno domačo uporabo in kjer se žival ne premika z gospodarstva. Tako gospodarstvo se v CRPš evidentira na podlagi priglasitve odhoda živali na to gospodarstvo.

Sejem, razstava ali zbirni center se za potrebe tega pravilnika štejejo za gospodarstva in jih je treba registrirati v skladu s prejšnjim členom. Organizator sejma, razstave ali zbirnega centra se šteje za imetnika prašičev ter mora voditi register iz 7. člena tega pravilnika in sporočati podatke o premikih živali v skladu s 14. členom tega pravilnika.

(1) Uvozijo se lahko le označene živali.
(2) Uvožene živali za nadaljnjo rejo, ki so uspešno prestale predpisane veterinarske preglede, se najpozneje v 30 dneh po opravljenih pregledih oziroma še pred premikom na drugo gospodarstvo označijo v skladu s 3. členom tega pravilnika.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek živali ni treba ponovno označiti, če je namembno gospodarstvo klavnica in bo žival zaklana najpozneje v 30 dneh po opravljenih predpisanih veterinarskih pregledih.
(4) Za uvožene živali je treba v RPG vpisati državo izvoznico, identifikacijsko številko gospodarstva, od koder živali prihajajo, če je znana, datum uvoza in identifikacijske številke živali, v primeru preoznačitve pa še povezavo med oznako tretje države in novo oznako.
(5) Za uvožene živali mora imetnik prašičev na gospodarstvu, na katerega so živali uvožene, najpozneje v sedmih dneh od prihoda živali na gospodarstvo sporočiti podatke v CRPš. Sporočiti mora število uvoženih živali, državo izvoznico, identifikacijsko številko gospodarstva, od koder živali prihajajo, če je znana, datum prihoda živali na gospodarstvo in G-MID gospodarstva.

(1) Za živali, prispele iz države članice Evropske unije, je treba v RPG vpisati državo izvora, datum prispetja živali na gospodarstvo, identifikacijsko številko gospodarstva, od koder živali prihajajo, če je znana, in identifikacijske številke živali.
(2) Za vsako pošiljko živali, ki prispe na območje Republike Slovenije iz države članice EU, mora imetnik prašičev na gospodarstvu, na katerega so živali prispele, najpozneje v sedmih dneh od prihoda živali na gospodarstvo sporočiti podatke v CRPš. Sporočiti mora število živali, državo izvora, identifikacijsko številko gospodarstva, od koder živali prihajajo, če je znana, datum prihoda živali na gospodarstvo in G-MID gospodarstva.

(1) SIRIS vodi CRPš v elektronski obliki. V CRPš se vodijo naslednji podatki:
- o staležu živali na gospodarstvu, ki jih imetniki prašičev priglašajo v skladu s 15. in 16. členom tega pravilnika;
- o premikih živali med gospodarstvi, ki jih imetniki prašičev priglašajo v skladu s 14. in 16. členom tega pravilnika;
- operativni podatki o označevanju živali;
- o nadzoru nad izvajanjem določb tega pravilnika;
- o izvajalcih nalog javne službe na področju označevanja in registracije prašičev;
- o osebah, ki imajo dostop do podatkov iz CRPš.
(2) Morebitna neskladja med dejanskim stanjem in podatki v CRPš usklajuje SIRIS po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.
(3) SIRIS za vsako gospodarstvo vsaj enkrat letno izda izpis iz CRPš.

(1) Vsak imetnik prašičev iz 9. člena tega pravilnika, razen imetnikov iz desetega odstavka 9. člena tega pravilnika, mora priglasiti premik živali v CRPš najpozneje v sedmih dneh po premiku. Priglasiti je treba podatke o odhodih z gospodarstva in prihodih na gospodarstvo. Podatke se priglasi na način iz 16. člena tega pravilnika ter na obrazcih, objavljenih v skladu z 20. členom tega pravilnika. Za vsak premik živali se priglasijo naslednji podatki:
1. število živali, ki se premikajo;
2. datum odhoda oziroma prihoda živali;
3. G-MID gospodarstva, s katerega se živali premikajo;
4. namembno gospodarstvo:
- v primeru oddaje na registrirano gospodarstvo: G-MID namembnega gospodarstva,
- v primeru oddaje ene živali na gospodarstvo iz desetega odstavka 9. člena tega pravilnika, če G-MID tega gospodarstva še ne obstaja: ime, priimek in naslov novega imetnika,
- v primeru izvoza ali trgovanja: namembno državo.
(2) Za živali, ki so bile sprejete v klavnico za zakol, mora klavnica najpozneje v sedmih dneh po zakolu v CRPš javiti: število zaklanih živali, G-MID gospodarstva, s katerega so živali prišle, in datum zakola.

(1) Vsak imetnik prašičev iz 9. člena tega pravilnika, razen imetnikov iz desetega odstavka 9. člena tega pravilnika, mora enkrat letno v CRPš sporočiti podatke o staležu živali na svojem gospodarstvu oziroma gospodarstvih.
(2) Datum popisa staleža je dan, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(3) Popis se izvede po naslednjih kategorijah:
- število pujskov do 20 kg;
- število prašičev pitancev od 20 do 110 kg;
- število plemenskih merjascev;
- število plemenskih mladic;
- število plemenskih svinj.
(4) Če je imetnik prašičev podatke iz prejšnjega odstavka sporočil v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, se podatki po uradni dolžnosti prepišejo v CRPš in se šteje, da so podatki o staležu prašičev sporočeni.
(5) Rok za priglasitev popisa je 31. avgust tekočega leta.

(1) Imetnik prašičev priglaša podatke v CRPš na enega od naslednjih načinov:
- neposredno v CRPš v elektronski obliki;
- prek pooblaščenih organizacij, ki podatke najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu vpišejo v CRPš.
(2) Za vključitev v sistem elektronskega poslovanja mora SIRIS imetniku na podlagi njegovega zahtevka omogočiti elektronski dostop do CRPš. Ob dodelitvi elektronskega dostopa se imetnika vpiše na seznam elektronskega poslovanja.
(3) Pooblaščena organizacija mora voditi podatke o prejemu obrazcev oziroma podatkov, potrebnih za priglasitev v CRPš s strani imetnika, in na zahtevo imetnika izdati potrdilo o prejemu. Taka zahteva se lahko izpolni s potrditvijo v RPG ali na imetnikovem izvodu obrazca.
(4) Podatke o premikih priglasi imetnik prašičev neposredno v CRPš v elektronski obliki, prek veterinarskih pooblaščenih organizacij ali preko javno dostopne spletne aplikacije.
(5) Imetnik prašičev je odgovoren za točnost sporočenih podatkov CRPš in podatkov, vpisanih v RPG. Imetnik mora hraniti dokumente, ki potrjujejo točnost podatkov. V primeru, ko imetnik prašičev na podlagi izpisa iz CRPš ugotovi, da podatki niso točni, mora zahtevati popravek. Na zahtevo pristojnih služb mora resničnost danih podatkov dokazati.

Pooblaščene organizacije morajo poleg nalog iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika in iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika:
- hraniti dokumente v zvezi z opravljanjem dejavnosti identifikacije in registracije živali in podatke o prejemu obrazcev oziroma podatke, potrebne za priglasitev v CRPš, najmanj tri leta;
- opozarjati imetnike na neskladja v podatkih in nuditi pomoč pri njihovi odpravi;
- posredovati pri odpravi napak in vzdrževanju integritete CRPš;
- izpisati stanja iz CRPš na zahtevo imetnika.

(1) Zbirke podatkov s področja živinoreje v okviru izvajanja potrjenih rejskih programov za prašiče vodi druga priznana organizacija v prašičereji, upravlja pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(2) V zbirkah podatkov iz prejšnjega odstavka se poleg podatkov iz zakona, ki ureja kmetijstvo, vodijo:
- seznam živali s poreklom in osnovnimi podatki o živali;
- podatki o vstopu živali v čredo (odbira ali nakup);
- podatki o plodnosti, in sicer: o pripustih, abortusih, prasitvah z velikostjo gnezda in odstavitvah;
- podatki o prodajah ali izločitvah z vzroki izločitev;
- podatki o meritvah z linije klanja.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za analizo starostne strukture in gospodarnosti prireje, izračun plemenskih vrednosti in analizo zakola v Sloveniji.
(4) Podatke iz tega člena sporočajo rejci živali, ki so vključeni v rejski program, najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.

(1) Ne glede na drugi odstavek 15. člena tega pravilnika morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo ukrep kmetijske politike v skladu s predpisom, ki ureja ukrep dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu: ukrep DŽ), v tekočem letu uveljavljanja ukrepa podatke o staležu na gospodarstvu za potrebe ukrepa DŽ sporočati za vsak prvi dan v mesecu, in sicer najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru, da je sedmi dan sobota, nedelja ali praznik, se zadnji dan za poročanje prenese na prvi naslednji delovni dan. Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka 16. člena tega pravilnika mora pooblaščena organizacija podatke iz tega člena sporočiti v rokih, določenih v tem odstavku.
(2) Ne glede na tretji odstavek 15. člena tega pravilnika morajo nosilci iz prejšnjega odstavka sporočati podatke o staležu za ukrep DŽ po naslednjih kategorijah:
- število prašičev tekačev,
- število prašičev pitancev,
- število plemenskih svinj,
- število plemenskih mladic.
(3) Nosilci iz prvega odstavka tega člena morajo v RPG iz 7. člena tega pravilnika poleg podatkov iz 3. in 4. točke drugega odstavka 7. člena tega pravilnika navesti tudi kategorijo prašičev. Za ta namen se uporabljajo kategorije iz prejšnjega odstavka.
(4) Nosilci iz prvega odstavka tega člena morajo na spremni list iz 8. člena tega pravilnika poleg podatkov iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika navesti tudi kategorijo prašičev, ki se premika. Za ta namen se uporabljajo kategorije iz drugega odstavka tega člena.
(5) Izvajalec svetovanja, določen s predpisom, ki ureja ukrep DŽ (v nadaljnjem besedilu: izvajalec svetovanja), mora za vsako gospodarstvo v okviru kmetijskega gospodarstva, ki je vključeno v ukrep DŽ, v CRPš vnesti podatke o izvajanju zahtev iz ukrepa DŽ na zadevnem gospodarstvu za naslednje zahteve:
1. za kategorije prašičev iz 2. do 5. točke tega odstavka:
- zahteva za intenzivnost osvetlitve,
- zahteva za preprečevanje vročinskega stresa;
2. za plemenske svinje in plemenske mladice:
- zahteva za skupinsko rejo z izpustom,
- zahteva za 10 odstotkov večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
- zahteva za napajanje,
- zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme pri restriktivnem krmljenju;
3. za plemenske svinje:
- zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov,
- zahteva za preprečevanje izčrpanosti plemenskih svinj v laktaciji;
4. za tekače:
- zahteva za 10 odstotkov večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
5. za pitance:
- zahteva za 10 odstotkov večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
- zahteva za napajanje,
- zahteva za skupinsko rejo z izpustom.
(6) Če je zahteva iz druge alineje 2. točke prejšnjega odstavka, 4. točke prejšnjega odstavka in prve alineje 5. točke prejšnjega odstavka na gospodarstvu izpolnjena, mora izvajalec svetovanja vpisati tudi največje dovoljeno število živali na gospodarstvu, izračunano v skladu s predpisom, ki ureja ukrep DŽ.
(7) Izvajalec svetovanja mora v CRPš potrditi izdelavo programa dobrobit živali v skladu s predpisom, ki ureja ukrep DŽ, in vnesti datum izdelave programa ter potrditi izpolnjevanje vstopnega pogoja glede števila živali za ukrep DŽ.
(8) Pristojni organ za upravljanje zbirk podatkov s področja živinoreje in za izvajanje posebnih določb za kmetijska gospodarstva, ki vstopajo v ukrep DŽ, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Uprava vzpostavi spletne strani, na katerih objavlja zlasti naslednje informacije:
- navodila za izvajanje sistema identifikacije in registracije prašičev po tem pravilniku;
- obliko obrazcev za izvajanje sistema identifikacije in registracije prašičev po tem pravilniku;
- dostop do CRPš prek sistema Volos v skladu s tem pravilnikom;
- najvišje cene storitev javnih služb na področju identifikacije in registracije živali po tem pravilniku.

(1) Ušesne znamke s podatki iz drugega odstavka 4. člena Pravilnika o identifikaciji in registraciji prašičev (Uradni list RS, št. 4/11) se lahko uporabljajo do porabe zalog, vendar najpozneje do 1. januarja 2018.
(2) Ne glede na prvi odstavek 19. člena tega pravilnika se podatki o staležu za potrebe ukrepa DŽ za obdobje od januarja do marca 2014 sporočijo od 1. do 7. marca 2014.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev (Uradni list RS, št. 4/11).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.