Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa ukrepe osi 2, ki se v letih 2010-2014 izvajajo kot ukrepi razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2) v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR; v nadaljnjem besedilu: zakon) in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 za izvajanje:
- Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1312/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L št. 339 z dne 21. 12. 2011, str. 1),
- Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6),
- Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 335/2013 z dne 12. aprila 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 105 z dne 13. 4. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES),
- Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. oktobra 2012 o spremembi uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne mere za neupravičena plačila, ki se izterjajo od upravičencev sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in podpore za vinski sektor iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13. 10. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU),
- Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487) in
- Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865).
(2) Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, potrjen z Odločbo Komisije z dne 10. septembra 2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007-2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001, zadnjič spremenjen s potrditvijo Komisije št. Ares(2013)2087409 z dne 13. 6. 2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007-2013), je dostopen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in izpostavah kmetijske svetovalne službe.

Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednji ukrepi osi 2:
- izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
- kmetijsko okoljska plačila, ki vključujejo 24 kmetijsko okoljskih podukrepov (v nadaljnjem besedilu: podukrepi KOP-a).

(1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določena z zakonom in to uredbo ter izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.
(2) Nosilci KMG-jev, določeni z zakonom, so nosilci pravic in obveznosti upravičencev po tej uredbi.

(1) V letih 2010-2013 se skladno s PRP-jem 2007-2013 ukrepi osi 2 financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov.
(2) V letu 2014 se skladno s Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014-2020) ukrepi osi 2 financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 75 odstotkov.
(3) Za obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007-2013 v letih 2007-2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2007-2013), obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007-2013 v letih 2009-2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2009-2013), obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letih 2010-2013 v skladu s to uredbo, obveznosti za kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2007-2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007-2010), kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2009-2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2009-2010), ukrepe iz predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za programsko obdobje 2004-2006, za katere so bile odločbe izdane do 31. decembra 2006 (v nadaljnjem besedilu: predpisi za ukrepe v letih 2004-2006), in za pritožbe za ukrepe iz tega odstavka, ki jim je bilo ugodeno, je za programsko obdobje 2007-2013 skladno s PRP-jem 2007-2013 skupno namenjenih do 574.440.943 eurov, od katerih se namenja do:
a) 302.327.970 eurov za:
- obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007-2013,
- obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2009-2013,
- obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letih 2010-2013 v skladu s to uredbo,
- ukrep izravnalnih plačil iz predpisov za ukrepe v letih 2004-2006 in
- pritožbe za ukrepe iz prve do četrte alineje te točke, ki jim je bilo ugodeno;
b) 272.112.973 eurov za:
- obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP-ja 2007-2013, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007-2013,
- obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP-ja 2007-2013, prevzete v letu 2009 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2009-2013,
- obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP-ja 2007-2013, prevzete v letih 2010-2013 v skladu s to uredbo,
- kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007-2010,
- kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2009-2010,
- kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisov za ukrepe v letih 2004-2006 in
- pritožbe za ukrepe iz prve do šeste alineje te točke, ki jim je bilo ugodeno.
(4) Za ukrepe iz prve do četrte alineje točke a) prejšnjega odstavka se namenja do:
- 47 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010,
- 46.358.046 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2011,
- 42.516.337 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2012, in
- 45.006.059 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2013.
(5) Za ukrepe iz prve do šeste alineje točke b) tretjega odstavka tega člena se namenja do:
- 44 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010,
- 39.181.446 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2011,
- 40.874.819 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2012, in
- 34.078.738 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2013.
(6) Za ukrepe iz 11. in 15. člena te uredbe se sredstva za obveznosti, prevzete v letu 2014, namenjajo v skladu s PRP-jem 2014-2020.
(7) V tekočem letu se v primeru pritožb, ki jim je bilo ugodeno, za obveznosti iz prve do četrte alineje točke a) in prve do šeste alineje točke b) tretjega odstavka tega člena višina sredstev iz četrtega in petega odstavka tega člena zniža za znesek pritožb za te ukrepe, ki jim je bilo ugodeno.
(8) Če v tekočem letu vsota zahtevkov za ukrepe iz tretjega odstavka tega člena in pritožbe za te ukrepe, ki jim je bilo ugodeno, preseže višino sredstev iz četrtega in petega odstavka tega člena, se ciljna vrednost plačila v okviru posameznega ukrepa za tekoče leto sorazmerno zniža.
(9) Plačila za izvajanje ukrepov iz četrtega in petega odstavka tega člena se za posamezno leto izplačajo najpozneje v obdobju tekočega leta in dveh naslednjih let (obdobje n + 2).
(10) V skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena se višina plačil za ukrepe iz tretje alineje točke b) tretjega odstavka tega člena v tekočem letu lahko zviša do višine najvišjega mogočega plačila iz preglednice 3 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(11) Sredstva iz tretjega odstavka tega člena ne smejo biti presežena, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzete obveznosti iz točke a) in točke b) tretjega odstavka tega člena.
(12) Če sredstva, namenjena za posamezne ukrepe osi 2, v tekočem letu niso v celoti porabljena, se lahko v skladu s tretjim, devetim, desetim in enajstim odstavkom tega člena sredstva med temi ukrepi za tekoče leto prerazporedijo.
(13) Sredstva iz četrtega in petega odstavka tega člena vključujejo tudi neporabljena sredstva za ukrepe osi 2 iz preteklih let, določena s PRP-jem 2007-2013.
(14) Neporabljena sredstva iz četrtega in petega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdobja do skupne višine sredstev, namenjenih ukrepom osi 2 za programsko obdobje 2007-2013.

Samoupravne lokalne skupnosti ne morejo izvajati ukrepov iz te uredbe.

Namen ukrepa izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: ukrep OMD-ja) je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

(1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se delijo na hribovska in gorska območja, druga območja in območja s posebnimi omejitvami.
(2) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
(3) Natančnejši vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

(1) V skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev KMG-jev na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, se točkovanje KMG-jev na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost opravi za vse KMG-je, ki imajo na teh območjih kmetijska zemljišča v uporabi.
(2) Število točk se za vsak KMG vodi v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).
(3) Razvrstitev KMG-jev na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1) Do izravnalnih plačil so za kmetijska zemljišča v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, opredeljenih na seznamu območij iz priloge 2 te uredbe, v skladu s to uredbo upravičeni:
- KMG-ji,
- kmetijska gospodarstva planine (v nadaljnjem besedilu: KMG planina) za kmetijska zemljišča v uporabi, na katerih se izvaja planinska paša, in
- kmetijska gospodarstva skupni pašniki (v nadaljnjem besedilu: KMG skupni pašnik).
(2) Nosilci KMG-jev lahko uveljavljajo izravnalna plačila le za zemljišča na območju Republike Slovenije.

(1) Upravičenci lahko pridobijo plačilo za ukrep OMD-ja za kmetijska zemljišča v uporabi, za katera vlagajo zahtevek, pod naslednjimi pogoji:
- velikost grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD-ja, je lahko manjša od 0,1 hektarja (v nadaljnjem besedilu: ha), najmanjša skupna površina na KMG-ju, za katero je mogoče pridobiti plačilo za ukrep OMD-ja, pa je 1 ha in
- upravičenec se mora zavezati, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen, razen če prvo izravnalno plačilo prejme za leto 2014.
(2) Na GERK-ih s šifro »1430 - ekstenzivni kraški pašnik« izravnalnih plačil za ukrep OMD-ja ni mogoče uveljavljati.
(3) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep OMD-ja, je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem.

(1) Višina izravnalnega plačila na območjih iz prvega odstavka 7. člena te uredbe se določi tako, da se sešteje fiksni in variabilni del izravnalnega plačila.
(2) Skupni fiksni del izravnalnega plačila pomeni 55 odstotkov vseh izravnalnih plačil.
(3) Fiksni del izravnalnega plačila se določi glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar 2003, tako da vrednost fiksnega dela izravnalnega plačila na ha površin kmetijskih zemljišč v uporabi v letih 2010-2014 znaša za:
- gorsko višinske KMG-je: 114,45 eura/ha,
- KMG-je planine: 114,45 eura/ha,
- strme KMG-je: 85,69 eura/ha,
- kraške KMG-je: 99,18 eura/ha,
- gričevnato hribovite KMG-je: 70,49 eura/ha,
- različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 34,43 eura/ha,
- osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 2 te uredbe): 13,66 eura/ha.
(4) Variabilni del izravnalnega plačila se izračuna po naslednji formuli:
variabilni del plačila izravnalnega plačila = število točk KMG-ja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost x vrednost točke.
(5) Skupni variabilni del izravnalnega plačila pomeni 45 odstotkov vseh izravnalnih plačil.
(6) Izravnalno plačilo se določi po naslednji formuli:
izravnalno plačilo v eurih/ha na leto = fiksni del + (število točk KMG-ja x vrednost točke x odstotek variabilnega dela).
(7) Vrednost točke v skladu s PRP-jem 2007-2013 znaša 0,43 eura.
(8) V tekočem letu se višina izravnalnega plačila za travinje na planinah pri obtežbi vsaj ene glave velike živine na hektar (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) travinja obračuna tako, da se upošteva dejanska površina travinja, prijavljenega na obrazcu prijave površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Če obtežba ne dosega 1 GVŽ-ja/ha, se višina izravnalnega plačila obračuna le za površine, za katere je zagotovljena obtežba 1 GVŽ-ja/ha.
(9) Obtežba iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se pri dejanskem izračunu števila glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) za posamezno vrsto živali upoštevajo koeficienti, navedeni na obrazcu zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Če je na KMG-ju planini oziroma KMG-ju skupnem pašniku med pašo izvedena tudi kontrola na kraju samem, se pri izračunu obtežbe upošteva tudi število živali, ki jih na dan kontrole na kraju samem ugotovi kontrolor.
(10) Če na KMG-ju obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, vključenih v ukrep OMD-ja, presega 100 ha, se znesek izravnalnih plačil zniža za 50 odstotkov za tiste površine, ki presegajo 100 ha.

Namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil, ki vključuje 24 podukrepov KOP-a, je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.

(1) Upravičenci lahko za tekoče leto pridobijo plačila za podukrepe KOP-a na način, kot ga določata predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in ta uredba, ter pod pogoji, določenimi v prilogi 1 te uredbe.
(2) Upravičenci ne morejo prevzemati novih obveznosti za izvajanje podukrepov KOP-a, razen za podukrepe 214-I/7, 214-I/8, 214-II/2, 214-II/4, 214-II/5, 214-II/6, 214-II/10, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4 in 214-III/5 iz 15. člena te uredbe.
(3) Za izvajanje podukrepa 214-II/2 iz 15. člena te uredbe upravičenci lahko prevzamejo novo obveznost le v letu 2012.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko upravičenci na območjih vodnih teles podzemnih voda Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevnih območjih zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, prevzemajo nove obveznosti tudi za podukrepa 214-I/1 in 214-I/2 iz 15. člena te uredbe.
(5) Na območjih, na katerih se območja iz prejšnjega odstavka prekrivajo z območji iz šestega odstavka 14. člena te uredbe, upravičenci ne morejo prevzemati novih obveznosti za podukrep 214-I/2 iz 15. člena te uredbe.

(1) Zaključena petletna obveznost za izvajanje posameznih podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe in za dve leti podaljšana obveznost iz tretjega odstavka tega člena se lahko v letih 2012-2014 podaljšata ali končata, pri čemer je mogoče podaljšati le celotno obveznost, sicer se podaljšanje obveznosti zavrne.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zaključena petletna obveznost za izvajanje podukrepa 214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali iz 15. člena te uredbe lahko podaljša, če število v ta podukrep vključenih živali ni manjše od 1 GVŽ-ja.
(3) Obveznost izvajanja podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe je mogoče v letu 2012 podaljšati za dve leti in v letu 2014 še za eno leto, če se petletna obveznost konča z letom 2011.
(4) Nosilci KMG-jev, ki so v letih 2011, 2012 in 2013 na določenih površinah KMG-ja izvajali podukrepe KOP-a iz 15. člena te uredbe in se petletna obveznost za izvajanje teh podukrepov z leti 2011, 2012 in 2013 konča, lahko te površine v letih 2012, 2013 in 2014 vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druge KMG-je na podlagi obrazca prodaje ali odstopa zemljišč, vključenih v podukrepe KOP v predhodnem letu, drugemu KMG-ju iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(5) Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena zaradi spremenjenega načina ugotavljanja nagiba strmih travnikov zaključene petletne obveznosti za izvajanje podukrepa 214-II/2 iz 15. člena te uredbe v letu 2012 ni mogoče podaljšati, ampak je v ta podukrep mogoče vstopiti na novo, kot je določeno v tretjem odstavku prejšnjega člena.
(6) Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena na najožjih vodovarstvenih območjih za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-Ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane ter vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, Jezersko in Jesenice, upravičenci zaključene petletne obveznosti za izvajanje podukrepov KOP-a 214-I/2 in 214-III/6 iz 15. člena te uredbe ne morejo podaljšati. Natančnejši vpogled v evidenco teh vodovarstvenih območij je mogoč na spletnih straneh ministrstva.
(7) Pri podaljšanju obveznosti izvajanja podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe je plačilo mogoče uveljavljati za vključeno površino podukrepa KOP-a, ki se lahko poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca. Ne glede na določbo prejšnjega stavka v letu 2014 povečanje površine podukrepa KOP-a ni mogoče.
(8) Pri podaljšanju obveznosti izvajanja podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe je površine mogoče zmanjšati za največ deset odstotkov.
(9) Upravičenci zaključeno petletno obveznost za izvajanje podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe podaljšajo tako, da podajo izjavo na obrazcu izjav nosilca kmetijskega gospodarstva iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, zahtevek pa vložijo v skladu s prvim odstavkom 23. člena te uredbe.

(1) Ciljne vrednosti plačil za izvajanje podukrepov KOP-a znašajo:
I. skupina - zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:
214-I/1 ohranjanje kolobarja: 91,84 eura/hektar (v nadaljnjem besedilu: eura/ha) letno;
214-I/2 ozelenitev njivskih površin: 172,2 eura/ha letno;
214-I/3 integrirano poljedelstvo: 197,21 eura/ha letno;
214-I/4 integrirano sadjarstvo: 336,61 eura/ha letno;
214-I/5 integrirano vinogradništvo: 381,71 eura/ha letno;
214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 184,91 eura/ha letno;
214-I/7 ekološko kmetovanje:
1. izvajanje:
- njive-poljščine: 298,07 eura/ha letno,
- vrtnine na prostem: 551,45 eura/ha letno,
- vrtnine v zavarovanih prostorih: 487,90 eura/ha letno,
- oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 554,73 eura/ha letno,
- travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 237,80 eura/ha letno,
- vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 578,92 eura/ha letno,
- travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje):
a) obtežba 0,2-0,5 GVŽ-ja/ha: 213,20 eura/ha letno,
b) obtežba 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha: 227,55 eura/ha letno;
2. preusmerjanje:
- njive-poljščine: 357,52 eura/ha letno,
- vrtnine na prostem: 600 eurov/ha letno,
- vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 eurov/ha letno,
- oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 753,58 eura/ha letno,
- travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 411,23 eura/ha letno,
- vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 635,91 eura/ha letno,
- travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje):
a) obtežba 0,2-0,5 GVŽ-ja/ha: 197,21 eura/ha letno,
b) obtežba 0,5-1,9 GVŽ-ja/ha: 450 eurov/ha letno;
214-I/8 neprezimni posevki: 61,09 eura/ha;
II. skupina - ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:
214-II/1 planinska paša:
- brez pastirja: 61,09 eura/ha letno,
- s pastirjem: 72,57 eura/ha letno;
214-II/2 košnja strmih travnikov:
- nagib 35-50 odstotkov: 90,20 eura/ha letno,
- nagib nad 50 odstotkov: 142,27 eura/ha letno;
214-II/3 košnja grbinastih travnikov: 132,84 eura/ha letno;
214-II/4 travniški sadovnjaki: 93,89 eura/ha letno;
214-II/5 strmi vinogradi:
- nagib 30-40 odstotkov: 326,77 eura/ha letno,
- nagib nad 40 odstotkov: 900 eurov/ha letno;
214-II/6 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali: 89,38 eura/GVŽ letno;
214-II/7 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 102,91 eura/ha letno;
214-II/8 sonaravna reja domačih živali: 84,46 eura/ha letno;
214-II/9 ohranjanje ekstenzivnega travinja: 48,38 eura/ha letno;
214-II/10 ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov: 191,40 eura/ha letno;
III. skupina - varovanje zavarovanih območij:
214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 29,11 eura/ha letno;
214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 121,36 eura/ha letno;
214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev: 121,36 eura/ha letno;
214-III/4 ohranjanje steljnikov: 198,44 eura/ha letno;
214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000: 83,23 eura/ha letno;
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju:
- njive: 83,64 eura/ha letno,
- trajni nasadi: 184,50 eura/ha letno,
- travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 31,57 eura/ha letno.
(2) Za površino GERK-a, ki je delno v ekološki pridelavi in delno v preusmerjanju v ekološko kmetovanje, se za celotno površino GERK-a dodeli plačilo za ekološko kmetovanje - izvajanje.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena na najožjih vodovarstvenih območjih, na katerih zaradi prekrivanja zahtev z zahtevami iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja, prihaja do prekrivanja zahteve po prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev, plačila za podukrep KOP-a 214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju znašajo za:
- njive: 55,76 eura/ha letno,
- trajne nasade: 140,63 eura/ha letno,
- travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 31,57 eura/ha letno.
(4) Vodovarstvena območja iz prejšnjega odstavka so določena v prilogi 1 te uredbe.

(1) Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/2 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih, do izteka obveznosti, uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1 iz prejšnjega člena. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 oziroma 214-I/2 iz prejšnjega člena, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.
(2) Pri podukrepu 214-I/2 iz prejšnjega člena se šteje, da je zahteva glede pokritosti tal s prezimnimi poljščinami izpolnjena, če pokrovnost ozelenjene površine s temi poljščinami dosega vsaj 70 odstotkov.
(3) Za površine, ki so jih upravičenci v tekočem letu vključili v podukrep 214-I/3 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.
(4) Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem letu pridelovali jagode in so jih vključili v podukrep 214-I/4 iz prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/3 ali 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.
(5) Za pridobitev plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5, 214-I/6 in 214-I/7 iz prejšnjega člena v tekočem letu se morajo upravičenci vključiti v kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave najpozneje do 31. decembra preteklega leta za tekoče leto.
(6) Upravičenci iz prejšnjega odstavka ne morejo zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v tekočem letu, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(7) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te podukrepe pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za te podukrepe ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe.
(8) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepa 214-I/7 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave, morajo za pridobitev plačil za ta podukrep pridobiti certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za ta podukrep ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe.
(9) Pri podukrepu 214-I/8 iz prejšnjega člena se šteje, da je zahteva glede pokritosti tal z neprezimnimi posevki izpolnjena, če pokrovnost površine s temi posevki dosega vsaj 70 odstotkov.
(10) Pri podukrepu 214-II/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek mogoče uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem poslati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(11) Plačila za podukrep 214-II/2 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a ali pa za del GERK-a z vrsto dejanske rabe »1300 - trajni travnik« z nagibom 35-50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Upošteva se podatek o nagibu GERK-a ali dela GERK-a, ki se povzame iz grafične evidence strmin iz 20. člena te uredbe. Izven območij, določenih v grafični evidenci strmin, plačil ni mogoče uveljavljati.
(12) Plačila za podukrep 214-II/3 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na območjih, ki so določena v prilogi 1 te uredbe.
(13) Plačila za podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a z vrsto dejanske rabe »1211 - vinograd« z nagibom 30-40 odstotkov ali nad 40 odstotkov. Upošteva se podatek o povprečnem nagibu GERK-a, ki se povzame iz RKG-ja.
(14) Plačila za podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za najmanj en GVŽ za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz priloge 1 te uredbe. Število živali posamezne vrste domačih živali, ki so vključene v navedeni podukrep v letu vstopa v ta podukrep, mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. Število živali se lahko poveča do obtežbe 1,9 GVŽ-ja/ha. Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je KMG vključil v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, se lahko število v ta podukrep vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od enega GVŽ-ja oziroma na način, kot je določen v prilogi 1 te uredbe. V obdobju, ko so živali določene vrste domačih živali, ki jih je KMG vključil v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena, na paši na KMG-ju planini ali KMG-ju skupnem pašniku, se za te živali šteje, da ne zmanjšujejo števila živali te vrste na osnovnem KMG-ju. Če ena žival posamezne vrste pomeni več kot deset odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu glede na leto vstopa v ta podukrep lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena, se šteje število živali, ki je na KMG-ju za tekoče leto ugotovljeno z administrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo števila živali te vrste na kraju samem.
(15) Za izračun plačil za podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena se za preračun števila živali v GVŽ-je v skladu s Prilogo V Uredbe 1974/2006/ES, upoštevajo naslednji koeficienti:
- biki, krave in drugo govedo, starejše od dveh let, konji, starejši od šestih mesecev: 1,0,
- govedo, staro od šestih mesecev do dveh let: 0,6,
- govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4,
- konji, mlajši od šestih mesecev: 0,4,
- ovce: 0,15,
- koze: 0,15,
- plemenske svinje nad 50 kg: 0,5,
- ostali prašiči: 0,3,
- kokoši nesnice: 0,014,
- ostala perutnina: 0,003.
(16) Plačila za podukrep 214-II/7 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 1 te uredbe. Na isti površini GERK-a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.
(17) Če zaradi sprememb tržnih razmer ni na razpolago semenskega oziroma sadilnega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, morajo upravičenci pri podukrepu 214-II/7 iz prejšnjega člena izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine. V tem primeru se plačilo v zadevnem letu zniža za 60 odstotkov.
(18) Plačila za podukrep 214-II/10 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za GERK s šifro »1430 - ekstenzivni kraški pašnik«, ki lahko vključuje naslednje vrste dejanske rabe: »1300 - trajni travnik«, »1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju«, »1500 - drevesa in grmičevje«, »1600 - neobdelano kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah na območju ekstenzivnih kraških pašnikov iz priloge 1 te uredbe. Delež površin z vrsto dejanske rabe »1300 - trajni travnik« oziroma »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« mora ob vstopu v podukrep znašati vsaj 20 odstotkov.
(19) Če v katastrski občini na območju ekstenzivnih kraških pašnikov iz priloge 1 te uredbe leži del GERK-a s šifro »1430 - ekstenzivni kraški pašnik«, se plačila za podukrep 214-II/10 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo za celoten GERK.
(20) KMG planina in KMG skupni pašnik ne moreta uveljavljati plačil za podukrep 214-II/10 iz prejšnjega člena.
(21) Plačila za podukrep 214-III/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah iz priloge 1 te uredbe.
(22) Plačila za podukrepe 214-III/2, 214-III/3 in 214-III/4 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 1 te uredbe.
(23) Plačila za podukrep 214-III/5 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 iz priloge 1 te uredbe.
(24) Plačila za podukrep 214-III/6 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na najožjih vodovarstvenih območjih po tej uredbi. Natančnejši vpogled v ta območja je mogoč na spletnih straneh ministrstva.
(25) Upravičenci lahko plačila za travniški sadovnjak uveljavljajo, če je v travniškem sadovnjaku vsaj ena od naslednjih sadnih vrst: jablana, hruška, češnja, višnja, breskev, nektarina, sliva, češplja, ringlo, kaki, kutina, marelica, citrusi, oreh, mandelj, leska, kostanj, bezeg, smokva, oljka, nešplja, skorš, žižula, murva. V travniškem sadovnjaku so lahko tudi posamična drevesa in grmičevje drugih vrst, mejice ter drevesa in grmovje, ki pomenijo obvodno vegetacijo. Visokodebelna sadna drevesa oziroma druge plodonosne sadne vrste morajo biti zasajene na ustreznih podlagah. Seznam podlag je objavljen na spletnih straneh ministrstva.
(26) Upravičenci lahko za travinje na zemljiščih z vrsto dejanske rabe »1222 - ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak« uveljavljajo naslednje podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena: 214-I/7, 214-II/2, 214-II/8, 214-II/9, 214-III/1, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4, 214-III/5 in 214-III/6.
(27) Pri podukrepih KOP-a iz prejšnjega člena se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o staležu živali in zemljiščih iz zbirne vloge za posamezno leto v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(28) Če pri izvajanju podukrepov KOP-a iz prejšnjega člena upravičenci ne uporabljajo:
- mineralnih gnojil, izdelava letnega gnojilnega načrta ter izvajanje kontrole rodovitnosti tal in gnojenja nista potrebna;
- živinskih gnojil, evidence uporabe teh gnojil ni treba voditi.
(29) Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj GERK-a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP-a, je določena v prilogi 1 te uredbe.
(30) Upravičenci se lahko v podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena vključijo s povečanim obsegom površin, kot je določeno v prilogi 1 te uredbe v skladu s 45. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(31) Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP-a v prvem letu obveznosti (v nadaljnjem besedilu: vstopna površina podukrepa), lahko upravičenec v prvih štirih letih izvajanja podukrepa KOP-a v okviru obstoječe petletne obveznosti skupno poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost iz prvega leta petletne obveznosti pa se nadaljuje. Ne glede na določbo prejšnjega stavka upravičenec, ki v obdobju obveznosti vstopno površino podukrepov KOP-a iz drugega in četrtega odstavka 13. člena te uredbe za tekoče leto poveča za več kot 2 ha oziroma 20 odstotkov, s tem letom prevzame novo petletno obveznost za izvajanje teh podukrepov za celoten obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine.
(32) Vstopne površine podukrepa KOP-a iz prejšnjega člena lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov na način, kot je določen v prilogi 1 te uredbe.
(33) Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, glede na lokacijo površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, in hkratno povečanje površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, razen v primerih, določenih v prilogi 1 te uredbe. Zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 20. člena te uredbe in drugih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča.
(34) V primeru pojava koruznega hrošča podukrepa 214-II/8 iz prejšnjega člena ni treba izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti.
(35) Če agencija na določenem kmetijskem zemljišču, ki je vključeno v podukrep 214-II/8 iz prejšnjega člena, prizna pojav koruznega hrošča, se ne glede na določbo enaintridesetega odstavka tega člena sprememba lokacije te površine zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površine zemljišča, ki je vključena v ta podukrep.
(36) Če v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, ki se nanašajo na razlastitev velikega dela KMG-ja, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče KMG-ja, napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu, zaradi katerih je treba ta trajni nasad uničiti, komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilno dražbo ali dedovanje, upravičenci nadaljujejo z izvajanjem podukrepov KOP-a iz prejšnjega člena na drugih površinah kmetijskih zemljišč, kot je to določeno v prilogi 1 te uredbe, se ne glede na določbo triintridesetega odstavka tega člena sprememba lokacije površin tega zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površin zemljišča, ki so vključene v te podukrepe.
(37) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v podukrep KOP-a iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: vključena površina podukrepa), je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Upravičenec prevzame petletno obveznost za izvajanje podukrepa KOP-a iz prejšnjega člena na vstopni površini tega podukrepa.
(38) Upravičenci do plačil za podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena morajo med trajanjem obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno. Kot izpolnitev obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje opravil upravičenec do plačil za podukrepe KOP-a, katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG-ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja). Prisotnost na izobraževalnem programu za tekoče leto se za posamezen KMG prizna le enkrat.
(39) V primeru KMG-ja planine se kot opravljena obveznost izobraževanja iz prejšnjega odstavka upošteva tudi izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo na osnovnem KMG-ju in KMG-ju planini.

(1) Za namene izvajanja te uredbe je treba za podukrepe KOP-a, navedene v tem odstavku, posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen podukrep KOP-a vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za:
- podukrep 214-I/3 iz 15. člena te uredbe - organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo poljščine v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo poljščin za tekoče leto;
- podukrep 214-I/4 iz 15. člena te uredbe - organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto;
- podukrep 214-I/5 iz 15. člena te uredbe - organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave grozdja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo grozdja za tekoče leto;
- podukrep 214-I/6 iz 15. člena te uredbe - organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zelenjave, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo zelenjave za tekoče leto;
- podukrep 214-I/7 iz 15. člena te uredbe - organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati: najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 10. novembra tekočega leta.
(3) Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za podukrepe KOP-a 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz 15. člena te uredbe upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(4) Certifikat ali potrdilo, ki je izdano v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za podukrep KOP-a 214-I/7 iz 15. člena te uredbe upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(5) Izvajalci izobraževalnih programov morajo za udeležence izobraževanja, ki od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta opravijo izobraževalne tečaje za potrebe podukrepov KOP-a, najpozneje do 30. septembra tekočega leta v evidenco izobraževanj vpisati podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih potrdilih.
(6) Agencija za udeležence izobraževalnih programov iz osemintridesetega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanj 1. oktobra tekočega leta prevzame naslednja podatka o opravljenem izobraževanju za zadevni KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur izobraževanja.

(1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe, na način in pod pogoji, kot jih za posamezen podukrep določa ta uredba.
(2) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je mogoče pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP-a, znašajo:
- njivske površine: 600 eurov/ha letno,
- trajni nasadi: 900 eurov/ha letno,
- travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 450 eurov/ha letno.

(1) Med trajanjem obveznosti se en podukrep KOP-a lahko zamenja z drugim podukrepom KOP-a, kot je določeno v prilogi 1 te uredbe.
(2) Mogoče zamenjave podukrepov KOP-a so navedene v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Med trajanjem obveznosti se pri podukrepu 214-II/6 iz 15. člena te uredbe pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz štirinajstega odstavka 15. člena te uredbe in pri podukrepu 214-II/7 iz 15. člena te uredbe vrste in sorte kmetijskih rastlin iz šestnajstega odstavka 15. člena te uredbe lahko zamenjajo.

(1) Za namene izvajanja podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo:
- grafična evidenca strmin, ki jo agenciji za posamezno leto pošlje ministrstvo,
- uradne evidence območij grbinastih travnikov, ekološko pomembnih območij, osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000, najožjih vodovarstvenih območij in območij vodnih teles podzemnih voda Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevnih območij zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero, ki jih ministrstvu za posamezno leto pošlje ministrstvo, pristojno za okolje, in
- uradna evidenca osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ki jo ministrstvu za posamezno leto pošlje Zavod za gozdove Slovenije.
(2) Grafična evidenca strmin vsebuje podatke o površinah z nagibom 35-50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Nagibi se izračunajo na podlagi digitalnega modela višin 5 x 5 m, ki ga ministrstvu pošlje Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3) Natančnejši vpogled v evidence iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

(1) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukrepov osi 2 in ministrstvu poroča v skladu z obveznim navodilom za delo, ki ga sprejme minister.
(2) Agencija podatke za poročilo o izvajanju ukrepov osi 2 za preteklo leto pošlje ministrstvu najpozneje do 15. maja tekočega leta.
(3) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prejšnjega odstavka določi ministrstvo najpozneje do 15. marca tekočega leta.
(4) Organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin, sadja, grozdja oziroma zelenjave, ter organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za upravičence, ki uveljavljajo plačila za podukrepe 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5, 214-I/6 in 214-I/7 iz 15. člena te uredbe, do 25. oktobra tekočega leta ministrstvu poslati podatke o ugotovljenih nepravilnostih.
(5) Podatke iz prejšnjega odstavka v strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. oktobra tekočega leta.

(1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz 11. in 15. člena te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ter Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka upravičencem, ki uveljavljajo plačila za podukrep 214-II/10 iz 15. člena te uredbe, ni treba izpolnjevati zahtev standardov iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in sicer v okviru standarda za:
- ohranjanje habitatov, zahteve, ki določa, da morajo biti travniške površine vzdrževane vsaj enkrat na leto,
- dobre kmetijske in okoljske pogoje, zahteve, ki določa, da morajo biti kmetijska zemljišča obdelana vsako leto.

(1) Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za dodelitev plačil za ukrepe osi 2 iz te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(2) Ne glede na roke iz prejšnjega odstavka morajo za leto 2013 upravičenci do plačil za določene podukrepe KOP-a iz 15. člena te uredbe oziroma če pri izvajanju podukrepov KOP-a uporabljajo mineralna gnojila, do vključno 10. januarja 2014 vložiti izjavo o izpolnjevanju splošnih zahtev pri izvajanju posameznih podukrepov KOP-a (v nadaljnjem besedilu: izjava) tako, da po postopku iz prejšnjega odstavka dajo izjavo, da:
- imajo za izvajanje podukrepov KOP-a 214-I/1, 214-I/2, 214-I/3, 214-I/6, 214-I/8, 214-II/7 in 214-III/6 iz 15. člena te uredbe izdelane zasnove petletnih kolobarjev,
- uporabljajo mineralna gnojila v skladu z gnojilnimi načrti, ki so pripravljeni na podlagi analiz tal.
(3) Če upravičenci do plačil iz prejšnjega odstavka ne vložijo izjave v skladu s prvim odstavkom tega člena, ob upoštevanju roka iz prejšnjega odstavka, se to šteje za kršitev pri izvajanju podukrepa KOP-a, ki se sankcionira v skladu s katalogom kršitev in sankcij, ki je kot priloga 5 sestavni del te uredbe.
(4) Če upravičenci do plačil iz drugega odstavka tega člena za leto 2014 ne vložijo izjave v skladu s prvim odstavkom tega člena, se to šteje za kršitev pri izvajanju podukrepa KOP-a, ki se sankcionira v skladu s prilogo 5 te uredbe.
(5) Upravičenci, ki v času trajanja petletne obveznosti ali v času podaljšane obveznosti za tekoče leto za podukrepe KOP-a iz 15. člena te uredbe ne uveljavljajo plačil, morajo izpolnjevati vse zahteve za izvajanje podukrepov KOP-a in na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(6) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s prilogo 5 te uredbe.
(7) Če zaradi primerov višje sile ali izrednih okoliščin iz šestintridesetega odstavka 16. člena te uredbe upravičenci v tekočem letu začnejo izvajati posamezen podukrep KOP-a iz 15. člena te uredbe na površini, ki je manjša od površine v zahtevku za plačilo tega podukrepa, morajo ta zahtevek za tekoče leto ustrezno znižati ali o zahtevi za znižanje zahtevka agencijo pisno obvestiti v desetih delovnih dneh od dneva, ko to lahko storijo.
(8) Upravičenec mora vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, če spremenjena kmetijska rastlina ne izpolnjuje pogojev v zvezi z izvajanjem zahtevanega kolobarja pri podukrepih KOP-a iz 15. člena te uredbe.
(9) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo vloge za spremembo kmetijske rastline, sankcionira v skladu s prilogo 5 te uredbe.

(1) Pri izračunu povprečnega števila GVŽ-jev se upoštevajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. Povprečno število GVŽ-jev posameznega KMG-ja je seštevek povprečnega števila GVŽ-jev goveda in števila GVŽ-jev drugih rejnih živali. Podatke o govedu agencija prevzame iz centralnega registra govedi po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor dva tedna po njihovi določitvi. Podatki o drugih rejnih živalih se upoštevajo na dan 1. februar tekočega leta, ki jih na obrazcu staleža rejnih živali na KMG-ju iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: obrazec staleža rejnih živali), predloži upravičenec.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravičenec, ki redi prašiče in perutnino v turnusih, na obrazcu staleža rejnih živali navede tudi povprečno število teh živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu, ki jih agencija upošteva pri izračunu povprečnega števila GVŽ-jev.
(3) Pri izračunu GVŽ-jev se upoštevajo koeficienti GVŽ-jev iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se za KMG planino oziroma KMG skupni pašnik število GVŽ-jev za izračun obtežbe za podukrepe KOP-a iz 15. člena te uredbe izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali in koeficientov GVŽ-jev iz obrazca zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(5) Ne glede na določbo prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se za KMG, KMG planino oziroma KMG skupni pašnik, za katere je izvedena kontrola na kraju samem, za izpolnjevanje pogojev za obtežbo za podukrepe KOP-a iz 15. člena te uredbe upošteva tudi število vseh rejnih živali, ki ga ugotovi kontrolor.
(6) Kot izpolnjevanje pogojev za obtežbo za podukrepe KOP-a iz 15. člena te uredbe se upošteva povprečna letna obtežba, ki se izračuna na način, določen v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(7) Če se živali KMG-ja pasejo na KMG-ju planini ali KMG-ju skupnem pašniku, se povprečna letna obtežba pri podukrepu KOP-a 214-I/7 iz 15. člena te uredbe izračuna na način, določen v prilogi 6 te uredbe brez upoštevanja datumov, ko se živali KMG-ja pasejo na KMG-ju planini ali KMG-ju skupnem pašniku.

Upravičenci za tekoče leto uveljavljajo spremembo zaradi pojava koruznega hrošča iz petintridesetega odstavka 16. člena te uredbe v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(1) Sistem kontrol in sankcij je opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 65/2011/EU in prilogi 1 te uredbe.
(2) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za ukrep OMD-ja iz te uredbe, razen nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in zahtev navzkrižne skladnosti, se za zahtevek oziroma del zahtevka, ki ne izpolnjuje pogojev upravičenosti, plačilo za ta ukrep za tekoče leto ne dodeli, razen v primeru, navedenem v prilogi 5 te uredbe.
(3) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje pogojev upravičenosti za posamezen podukrep KOP-a, razen pogojev upravičenosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine, številom prijavljenih živali, zahtev navzkrižne skladnosti, minimalnih zahtev za uporabo gnojil in zahtev pri gnojenju s fosforjem iz živinskih gnojil iz te uredbe, se za zahtevek oziroma za del zahtevka, ki ne izpolnjuje pogojev upravičenosti, plačilo za ta podukrep KOP-a za tekoče leto ne dodeli, razen v primerih, navedenih v prilogi 5 te uredbe.

(1) Primeri višje sile ali izrednih okoliščin, ki vplivajo na pogoje upravičenosti do plačil za ukrepe osi 2, se obravnavajo v skladu s prilogo 1 te uredbe in prilogo 7, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Primere višje sile ali izrednih okoliščin iz prejšnjega odstavka upravičenci lahko sporočijo agenciji na obrazcu iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Upravičenci lahko uveljavljajo primer višje sile zaradi smrti člana kmetije ali njegove dolgotrajne nezmožnosti za delo, če je obseg dela tega člana kmetije na zadevnem KMG-ju znašal vsaj 0,5 polnovrednih delovnih moči (v nadaljnjem besedilu: PDM), član kmetije pa je ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisan v RKG-ju. Za obseg dela 0,5 PDM-ja se upošteva, da ga dosega vsaka oseba, ki je starejša od 15 let in je vpisana v RKG-ju.
(4) Če zaradi priznanega primera višje sile pri izvajanju podukrepa KOP-a 214-I/7 iz 15. člena te uredbe ni mogoče izračunati povprečne letne obtežbe v skladu s prilogo 6 te uredbe, upravičenec obdrži pravico do pomoči, ki se izračuna na podlagi povprečne letne obtežbe, ki je enaka ali večja od 0,2 in manjša od 0,5 GVŽ-ja/ha travinja.
(5) Upravičenci, ki uveljavljajo primere višje sile ali izrednih okoliščin in v skladu s prilogo 1 te uredbe začasno prekinejo izvajanje podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe, morajo na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(6) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s prilogo 5 te uredbe.

(1) Znižanja in izključitve za ukrepe osi 2 se obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 65/2011/EU.
(2) Znižanja in izključitve v primeru čezmernih prijav, ki se nanašajo na živali in niso opredeljene v prvem pododstavku prvega odstavka 17. člena Uredbe 65/2011/EU, se smiselno obravnavajo tako, kot je določeno v 17. členu Uredbe 65/2011/EU za govedo.

(1) V primeru pogina živali zaradi bolezni, ki vpliva na pogoje upravičenosti do plačil za določene ukrepe osi 2 iz te uredbe, je treba žival nadomestiti v 20 dneh od dneva njenega pogina.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je treba poginulo žival avtohtone ali tradicionalne pasme domačih živali, ki je bila vključena v podukrep 214-II/6 iz 15. člena te uredbe, nadomestiti v 60 dneh od dneva njenega pogina.
(3) V primeru prodaje živali avtohtone ali tradicionalne pasme domačih živali, ki je bila vključena v podukrep 214-II/6 iz 15. člena te uredbe, je treba to žival nadomestiti v 30 dneh po izločitvi.
(4) O izločitvi živali iz tega člena mora upravičenec agencijo pisno obvestiti in priložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva pogina živali oziroma izločitve zaradi prodaje živali in o nadomestitvi živali v desetih delovnih dneh po nadomestitvi. Obvestilo o izločitvi in nadomestitvi živali se pošlje na obrazcu obvestila o izločitvi ali nadomestitvi živali iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija pošlje ministrstvu najpozneje do 31. avgusta tekočega leta.
(2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija pošlje ministrstvu najpozneje do 1. decembra tekočega leta.
(3) Poročilo o številu pritožb za posamezne ukrepe osi 2, ki jim je bilo ugodeno, in o potrebnih sredstvih za plačila teh pritožb agencija pošlje ministrstvu najpozneje do 1. decembra tekočega leta.

Če zaradi sprememb seznama iz priloge 2 te uredbe in uradnih evidenc iz prvega odstavka 20. člena te uredbe upravičenci iz 3. člena te uredbe niso več upravičeni do plačil za ukrepe osi 2, nimajo nikakršnih dolžnosti glede prevzetih obveznosti in tudi ne dolžnosti vračila že prejetih sredstev.

(1) Površine, ki so od 1. januarja 2012 do uveljavitve te uredbe pridobile plačilo za ekološko kmetovanje - izvajanje, ne morejo več pridobiti plačila za ekološko kmetovanje - preusmerjanje iz 15. člena te uredbe, razen na območjih, določenih s predpisom, ki ureja degradirana območja.
(2) Površine, na katerih je bila od 1. januarja 2013 ugotovljena kršitev pravil za ekološko kmetovanje in so označena s statusom »K« v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne morejo več pridobiti plačila za ekološko kmetovanje - preusmerjanje iz 15. člena te uredbe.
(3) KMG-ji, ki so od 1. januarja 2007 v celoti kadar koli izgubili certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve predpisov, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne morejo več pridobiti plačila za ekološko kmetovanje - preusmerjanje iz 15. člena te uredbe.

(1) Če je zaradi odprave mostičkov - ozkih povezovalnih pasov med dvema površinama z isto vrsto dejanske rabe (v nadaljnjem besedilu: mostički) - v postopku uskladitve GERK-ov z evidenco dejanske rabe na dan 17. januarja 2010 v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ali odprave mostičkov po tem datumu in do oddaje zbirne vloge za leto 2011 prišlo do zmanjšanja vključene površine, na kateri se izvajajo podukrepi KOP-a iz 15. člena te uredbe, se to zmanjšanje ne šteje:
- kot zmanjšanje prevzete obveznosti,
- v dovoljen obseg zmanjšanja vstopne površine iz dvaintridesetega odstavka 16. člena te uredbe.
(2) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka obveznost izvajanja podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe na površinah, ki ne izpolnjujejo več pogojev glede velikosti iz devetindvajsetega odstavka 16. člena te uredbe, preneha, razen za podukrepe KOP-a 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz 15. člena te uredbe.
(3) Če je GERK razpadel na dva ali več manjših delov zaradi odprave mostičkov na podlagi ugotovitve kontrole na kraju samem za ukrepe leta 2010 in 2011 in je površina posameznega tako nastalega dela GERK-a manjša od površine iz tridesetega odstavka 16. člena te uredbe, obveznost izvajanja podukrepov KOP-a iz 15. člena te uredbe na teh GERK-ih preneha, razen za podukrepe KOP-a 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz 15. člena te uredbe.

Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na PRP 2014-2020, se začnejo uporabljati, ko je PRP 2014-2020 potrjen s strani Evropske komisije.
(2) Minister objavi potrditev iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Za ukrepe iz 11. in 15. člena te uredbe se plačila za obveznosti, prevzete v letu 2014, izplačajo v skladu s PRP-jem 2014-2020, potrjenim v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(4) Plačila za obveznosti iz prejšnjega odstavka se izplačajo v skladu z razpoložljivimi pravicami porabe za te ukrepe v posameznem proračunskem letu.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (Uradni list RS, št. 14/10, 60/10, 12/11, 30/11, 98/11, 8/12, 30/12, 64/12, 87/12 in 1/13).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.