Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sprememb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Kampala, 10. in 11. junij 2010 (MRSMKS-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2013.

Ratificirajo se Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejete na Pregledni konferenci statuta v Kampali (Uganda) 10. in 11. junija 2010.

Spremembe se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasijo(1):
Amendment to the Rome Statute of the International Criminal Court
Kampala, 10 June 2010
Amendment to article 8
Add to article 8, paragraph 2 (e), the following:
”(xiii) Employing poison or poisoned weapons;
(xiv) Employing asphyxiating, poisonous or other gases, and all analogous liquids, materials or devices;
(xv) Employing bullets which expand or flatten easily in the human body, such as bullets with a hard envelope which does not entirely cover the core or is pierced with incisions.”
Amendments to the Rome Statute of the International Criminal Court
Kampala, 11 June 2013
Amendments on the crime of aggression
1. Article 5, paragraph 2, of the Statute is deleted.
2. The following text is inserted after article 8 of the Statute:

1. For the purpose of this Statute, “crime of aggression” means the planning, preparation, initiation or execution, by a person in a position effectively to exercise control over or to direct the political or military action of a State, of an act of aggression which, by its character, gravity and scale, constitutes a manifest violation of the Charter of the United Nations.
2. For the purpose of paragraph 1, “act of aggression” means the use of armed force by a State against the sovereignty, territorial integrity or political independence of another State, or in any other manner inconsistent with the Charter of the United Nations. Any of the following acts, regardless of a declaration of war, shall, in accordance with United Nations General Assembly resolution 3314 (XXIX) of 14 December 1974, qualify as an act of aggression:
(a) The invasion or attack by the armed forces of a State of the territory of another State, or any military occupation, however temporary, resulting from such invasion or attack, or any annexation by the use of force of the territory of another State or part thereof;
(b) Bombardment by the armed forces of a State against the territory of another State or the use of any weapons by a State against the territory of another State;
(c) The blockade of the ports or coasts of a State by the armed forces of another State;
(d) An attack by the armed forces of a State on the land, sea or air forces, or marine and air fleets of another State;
(e) The use of armed forces of one State which are within the territory of another State with the agreement of the receiving State, in contravention of the conditions provided for in the agreement or any extension of their presence in such territory beyond the termination of the agreement;
(f) The action of a State in allowing its territory, which it has placed at the disposal of another State, to be used by that other State for perpetrating an act of aggression against a third State;
(g) The sending by or on behalf of a State of armed bands, groups, irregulars or mercenaries, which carry out acts of armed force against another State of such gravity as to amount to the acts listed above, or its substantial involvement therein.
3. The following text is inserted after article 15 of the Statute:

1. The Court may exercise jurisdiction over the crime of aggression in accordance with article 13, paragraphs (a) and (c), subject to the provisions of this article.
2. The Court may exercise jurisdiction only with respect to crimes of aggression committed one year after the ratification or acceptance of the amendments by thirty States Parties.
3. The Court shall exercise jurisdiction over the crime of aggression in accordance with this article, subject to a decision to be taken after 1 January 2017 by the same majority of States Parties as is required for the adoption of an amendment to the Statute.
4. The Court may, in accordance with article 12, exercise jurisdiction over a crime of aggression, arising from an act of aggression committed by a State Party, unless that State Party has previously declared that it does not accept such jurisdiction by lodging a declaration with the Registrar. The withdrawal of such a declaration may be effected at any time and shall be considered by the State Party within three years.
5. In respect of a State that is not a party to this Statute, the Court shall not exercise its jurisdiction over the crime of aggression when committed by that State’s nationals or on its territory.
6. Where the Prosecutor concludes that there is a reasonable basis to proceed with an investigation in respect of a crime of aggression, he or she shall first ascertain whether the Security Council has made a determination of an act of aggression committed by the State concerned. The Prosecutor shall notify the Secretary-General of the United Nations of the situation before the Court, including any relevant information and documents.
7. Where the Security Council has made such a determination, the Prosecutor may proceed with the investigation in respect of a crime of aggression.
8. Where no such determination is made within six months after the date of notification, the Prosecutor may proceed with the investigation in respect of a crime of aggression, provided that the Pre-Trial Division has authorized the commencement of the investigation in respect of a crime of aggression in accordance with the procedure contained in article 15, and the Security Council has not decided otherwise in accordance with article 16.
9. A determination of an act of aggression by an organ outside the Court shall be without prejudice to the Court’s own findings under this Statute.
10. This article is without prejudice to the provisions relating to the exercise of jurisdiction with respect to other crimes referred to in article 5.
4. The following text is inserted after article 15 bis of the Statute:

1. The Court may exercise jurisdiction over the crime of aggression in accordance with article 13, paragraph (b), subject to the provisions of this article.
2. The Court may exercise jurisdiction only with respect to crimes of aggression committed one year after the ratification or acceptance of the amendments by thirty States Parties.
3. The Court shall exercise jurisdiction over the crime of aggression in accordance with this article, subject to a decision to be taken after 1 January 2017 by the same majority of States Parties as is required for the adoption of an amendment to the Statute.
4. A determination of an act of aggression by an organ outside the Court shall be without prejudice to the Court’s own findings under this Statute.
5. This article is without prejudice to the provisions relating to the exercise of jurisdiction with respect to other crimes referred to in article 5.
5. The following text is inserted after article 25, paragraph 3, of the Statute:
3 bis. In respect of the crime of aggression, the provisions of this article shall apply only to persons in a position effectively to exercise control over or to direct the political or military action of a State.
6. The first sentence of article 9, paragraph 1, of the Statute is replaced by the following sentence:
1. Elements of Crimes shall assist the Court in the interpretation and application of articles 6, 7, 8 and 8 bis.
7. The chapeau of article 20, paragraph 3, of the Statute is replaced by the following paragraph; the rest of the paragraph remains unchanged:
3. No person who has been tried by another court for conduct also proscribed under article 6, 7, 8 or 8 bis shall be tried by the Court with respect to the same conduct unless the proceedings in the other court:
Sprememba Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča
Kampala, 10. junij 2010
Sprememba 8. člena
V točki (e) drugega odstavka 8. člena se doda:
»(xiii) uporaba strupa ali zastrupljenega orožja;
(xiv) uporaba dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh podobnih tekočin, sredstev ali naprav;
(xv) uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo, kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan«.
Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča
Kampala, 11. junij 2010
Spremembe v zvezi s kaznivim dejanjem agresije
1. Drugi odstavek 5. člena statuta se črta.
2. Na koncu 8. člena statuta se doda naslednje besedilo:

1. V tem statutu »kaznivo dejanje agresije« pomeni načrtovanje, pripravo, sprožitev ali izvršitev dejanja agresije, ki je po naravi, teži in obsegu očitna kršitev Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ki jo stori uradna ali druga oseba, ki dejansko vodi politično ali vojaško delovanje države ali ga usmerja.
2. »Dejanje agresije« iz prvega odstavka pomeni uporabo oborožene sile države proti suverenosti, ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti druge države ali oborožene sile države, ki je kakor koli drugače v neskladju z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov. Za dejanje agresije se v skladu z resolucijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov št. 3314 (XXIX) z dne 14. decembra 1974 šteje katero koli od teh dejanj ne glede na vojno napoved:
(a) invazija ali napad oboroženih sil države na ozemlje druge države ali vsaka vojaška zasedba kot posledica take invazije ali napada, ne glede na njeno trajanje, ali nasilna priključitev celotnega ali dela ozemlja druge države;
(b) bombardiranje ozemlja države z oboroženimi silami druge države ali uporaba katerega koli orožja države proti ozemlju druge države;
(c) blokada pristanišč ali obal ene države s pomočjo oboroženih sil druge države;
(d) napad oboroženih sil države na kopenske, pomorske ali zračne sile ali na ladjevje in letalstvo druge države;
(e) uporaba oboroženih sil države, ki so po dogovoru z državo sprejemnico na ozemlju druge države, v nasprotju z dogovorom ali vsakršno podaljšanje njihove navzočnosti na tem ozemlju po prenehanju veljavnosti dogovora;
(f) ravnanje države, ki na svojem ozemlju, ki ga je dala na voljo drugi državi, tej omogoči, da ga uporablja za dejanje agresije proti tretji državi;
(g) pošiljanje oboroženih tolp, skupin, paravojaških enot ali plačancev, ki proti drugi državi izvajajo vojaško silo, ki po teži ustreza prej naštetim dejanjem, po nalogu države ali v njenem imenu, ali znatna vpletenost države v taka dejanja.
3. Na koncu 15. člena statuta se doda naslednje besedilo:

1. Sodišče lahko izvaja svojo pristojnost za kaznivo dejanje agresije v skladu s točkama (a) in (c) 13. člena ob upoštevanju določb tega člena.
2. Sodišče lahko izvaja svojo pristojnost samo za kazniva dejanja agresije, storjena najmanj eno leto po tem, ko trideset držav pogodbenic ratificira ali sprejme te spremembe.
3. Sodišče izvaja svojo pristojnost za kazniva dejanja agresije v skladu s tem členom na podlagi sklepa, ki se sprejme po 1. januarju 2017 z enako večino držav pogodbenic, kot se zahteva za sprejetje spremembe statuta.
4. Sodišče lahko v skladu z 12. členom izvaja pristojnost za kaznivo dejanje agresije, ki je posledica dejanja agresije države pogodbenice, razen če ta država pogodbenica v izjavi, vloženi pri tajništvu Sodišča, pred tem ne izjavi, da te pristojnosti ne sprejema. Umik take izjave je mogoč kadar koli, vendar mora država pogodbenica to v treh letih znova obravnavati.
5. Sodišče za državo, ki ni pogodbenica tega statuta, ne izvaja pristojnosti za kaznivo dejanje agresije, če ga storijo državljani te države ali je storjeno na njenem ozemlju.
6. Če tožilec ugotovi, da obstaja utemeljena podlaga za začetek preiskave kaznivega dejanja agresije, se najprej prepriča o tem, ali je Varnostni svet sprejel odločitev, da je država storila dejanje agresije. Tožilec uradno obvesti generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov o situaciji, ki jo obravnava Sodišče, skupaj z vsemi pomembnimi podatki in dokumenti.
7. Če je Varnostni svet sprejel tako odločitev, tožilec lahko nadaljuje preiskavo kaznivega dejanja agresije.
8. Če taka odločitev ni sprejeta v šestih mesecih od dne uradnega obvestila, tožilec lahko nadaljuje preiskavo kaznivega dejanja agresije, če je predobravnavni senat v skladu s postopkom iz 15. člena odobril začetek preiskave kaznivega dejanja agresije in Varnostni svet v skladu s 16. členom ni sprejel drugačne odločitve.
9. Odločitev organa, ki ni del Sodišča, v zvezi z dejanjem agresije ne vpliva na ugotovitve Sodišča po tem statutu.
10. Ta člen ne vpliva na določbe o izvajanju pristojnosti za druga kazniva dejanja iz 5. člena.
4. Na koncu 15.a člena statuta se doda naslednje besedilo:

1. Sodišče lahko izvaja svojo pristojnost za kaznivo dejanje agresije v skladu s točko (b) 13. člena ob upoštevanju določb tega člena.
2. Sodišče lahko izvaja svojo pristojnost samo za kazniva dejanja agresije, ki so bila storjena najmanj eno leto po tem, ko trideset držav pogodbenic ratificira ali sprejme te spremembe.
3. Sodišče izvaja svojo pristojnost za kaznivo dejanje agresije v skladu s tem členom na podlagi odločitve, ki se sprejme po 1. januarju 2017 z enako večino držav pogodbenic, kot se zahteva za sprejetje spremembe statuta.
4. Odločitev organa, ki ni del Sodišča, v zvezi z dejanjem agresije ne vpliva na ugotovitve Sodišča po tem statutu.
5. Ta člen ne vpliva na določbe o izvajanju pristojnosti za druga kazniva dejanja iz 5. člena.
5. Na koncu tretjega odstavka 25. člena statuta se doda naslednje besedilo:
3.a V zvezi s kaznivim dejanjem agresije se določbe tega člena uporabljajo samo za uradne ali druge osebe, ki dejansko vodijo politično ali vojaško delovanje države ali ga usmerjajo.
6. Prvi stavek prvega odstavka 9. člena statuta se nadomesti s tem stavkom:
1. Znaki kaznivega dejanja so Sodišču v pomoč pri razlagi in uporabi 6., 7., 8. in 8.a člena.
7. Uvodni del tretjega odstavka 20. člena statuta se nadomesti s tem besedilom; preostali del odstavka ostane nespremenjen:
3. Nobeni osebi, ki ji je sodilo drugo sodišče za ravnanje, ki je prepovedano tudi po 6., 7., 8. ali 8.a členu, ne sodi Sodišče v zvezi z istim ravnanjem, razen če:
Priloga 1

Resolucija RC/Res.5
Spremembe 8. člena Rimskega statuta
Pregledna konferenca
ob upoštevanju prvega odstavka 123. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki od generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov sedem let po začetku veljavnosti statuta zahteva sklic pregledne konference za obravnavo njegovih sprememb,
ob upoštevanju petega odstavka 121. člena statuta, po katerem vsaka sprememba 5., 6., 7. in 8. člena statuta začne veljati za tiste države pogodbenice, ki so sprejele spremembo, eno leto po deponiranju listin o ratifikaciji ali sprejetju in za državo pogodbenico, ki ni sprejela spremembe, Sodišče ne izvaja jurisdikcije za kaznivo dejanje, ki ga zajema sprememba, če ga storijo državljani te države pogodbenice ali če je storjeno na njenem ozemlju, ter ob potrditvi dogovora, da se v zvezi s to spremembo za državo pogodbenico, ki ni sprejela spremembe, in za države, ki niso pogodbenice statuta, uporablja isto načelo,
ob potrditvi, da se lahko v skladu s petim odstavkom 40. člena Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb države, ki postanejo pogodbenice statuta po začetku njegove veljavnosti, odločijo, ali bodo ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi statuta ali pristopu k njemu spremembo iz tega sklepa sprejele,
ob upoštevanju 9. člena statuta o znakih kaznivih dejanj, ki določa, da so taki znaki v pomoč Sodišču pri razlagi in uporabi določb o kaznivih dejanjih, ki so v njegovi pristojnosti,
ob ustreznem upoštevanju dejstva, da kazniva dejanja uporabe strupa ali zastrupljenega orožja, uporabe dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh podobnih tekočin, sredstev ali naprav ter uporabe krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo, kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan, v skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena tudi sodijo v pristojnost Sodišča kot hude kršitve zakonov in običajev, ki se uporabljajo v mednarodnih oboroženih spopadih,
ob upoštevanju ustreznih znakov kaznivih dejanj med znaki kaznivih dejanj, ki jih je sprejela Skupščina držav pogodbenic 9. septembra 2000,
glede na to da so zgoraj navedeni ustrezni znaki kaznivih dejanj lahko v pomoč pri njihovi razlagi in uporabi tudi v nemednarodnih oboroženih spopadih, saj med drugim opredeljujejo, da je do ravnanja prišlo v oboroženem spopadu in v povezavi z njim, kar posledično potrjuje izločitev primerov odkrivanja in kazenskega pregona iz pristojnosti Sodišča,
glede na to da so kazniva dejanja iz podtočke (xiii) točke (e) drugega odstavka 8. člena (uporaba strupa ali zastrupljenega orožja) in podtočke (xiv) točke (e) drugega odstavka 8. člena (dušljivi, strupeni ali drugi plini in vse podobne tekočine, sredstva ali naprave) huda kršitev zakonov in običajev, ki se uporabljajo v nemednarodnih oboroženih spopadih, kakor izhaja iz običajnega mednarodnega prava,
glede na to da je tudi kaznivo dejanje iz podtočke (xv) točke (e) drugega odstavka 8. člena (uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo) huda kršitev zakonov in običajev, ki se uporabljajo v nemednarodnih oboroženih spopadih, ter ob razumevanju, da je kaznivo dejanje storjeno le, če storilec uporablja krogle, da bi po nepotrebnem še povečal trpljenje ali posledice zadanih ran pri ustreljenih, kakor izhaja iz običajnega mednarodnega prava,
1. sprejme spremembo točke (e) drugega odstavka 8. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz priloge I* te resolucije, ki se ratificira ali sprejme in začne veljati v skladu s petim odstavkom 121. člena statuta;
2. sprejme ustrezne znake, ki se dodajo k znakom kaznivih dejanj in so v prilogi II te resolucije.

Resolucija RC/Res.6
Kaznivo dejanje agresije
Pregledna konferenca
ob sklicevanju na prvi odstavek 12. člena Rimskega statuta,
ob sklicevanju na drugi odstavek 5. člena Rimskega statuta,
ob sklicevanju tudi na sedmi odstavek resolucije F, ki so jo sprejeli pooblaščeni predstavniki na diplomatski konferenci Organizacije združenih narodov za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča 17. julija 1998,
ob sklicevanju na resolucijo ICC-ASP/1/Res.1 o nadaljevanju dela v zvezi s kaznivim dejanjem agresije in ob priznanju Posebni delovni skupini za kaznivo dejanje agresije, ker je oblikovala predloge določbe o kaznivem dejanju agresije,
ob upoštevanju resolucije ICC-ASP/8/Res.6, s katero je Skupščina držav pogodbenic pregledni konferenci v obravnavo predložila predloge določb o kaznivem dejanju agresije,
odločena, da čim prej omogoči izvajanje pristojnosti Sodišča za kaznivo dejanje agresije,
1. sprejme v skladu z drugim odstavkom 5. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju: statut) spremembe statuta iz priloge I* te resolucije, ki se ratificirajo ali sprejmejo in začnejo veljati v skladu s petim odstavkom 121. člena, ter je seznanjena, da lahko vsaka država pogodbenica pred postopkom ratifikacije ali sprejetja vloži izjavo iz 15.a člena;
2. sprejme tudi spremembe znakov kaznivega dejanja iz priloge II te resolucije;
3. sprejme tudi dogovore o razlagi teh sprememb iz priloge III te resolucije;
4. sprejme odločitev o preučitvi sprememb kaznivega dejanja agresije sedem let po začetku izvajanja pristojnosti Sodišča;
5. poziva vse države pogodbenice k ratifikaciji ali sprejetju sprememb iz priloge I(*).
_____________________________
(*) Navedena priloga I je sprememba Rimskega statuta Mednarodna kazenskega sodišča, ki se ratificira s tem zakonom.
Priloga 2
Znaki kaznivih dejanj
K znakom kaznivih dejanj se dodajo:
Podtočka (xiii) točke (e) drugega odstavka 8. člena
Vojno hudodelstvo uporabe strupa ali zastrupljenega orožja
Znaki
2. Storilec je uporabil snov ali orožje, ki ob uporabi sprošča snov.
3. Taka snov v običajnih okoliščinah zaradi svoje strupenosti povzroči smrt ali hudo okvaro zdravja.
4. Do ravnanja je prišlo v nemednarodnem oboroženem spopadu in v povezavi z njim.
5. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, ki pomenijo obstoj oboroženega spopada.
Podtočka (xiv) točke (e) drugega odstavka 8. člena
Vojno hudodelstvo uporabe prepovedanih plinov, tekočin, sredstev ali naprav
Znaki
1. Storilec je uporabil plin ali drugo podobno snov ali napravo.
2. Tak plin, snov ali naprava v običajnih okoliščinah zaradi dušljivosti ali strupenosti povzroči smrt ali hudo okvaro zdravja. (Razlaga tega znaka nikakor ne omejuje ali prejudicira obstoječih ali nastajajočih pravil mednarodnega prava o razvoju, proizvodnji, kopičenju zalog ali uporabi kemičnega orožja.)
3. Do ravnanja je prišlo v nemednarodnem oboroženem spopadu in v povezavi z njim.
4. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, ki pomenijo obstoj oboroženega spopada.
Podtočka (xv) točke (e) drugega odstavka 8. člena
Vojno hudodelstvo uporabe prepovedanih krogel
Znaki
1. Storilec je uporabil določeno vrsto krogel.
2. Z uporabo takih krogel se krši mednarodno pravo oboroženih spopadov, ker se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo.
3. Storilec se je zavedal, da uporaba takih krogel po nepotrebnem še poveča trpljenje ali posledice zadanih ran.
4. Do ravnanja je prišlo v nemednarodnem oboroženem spopadu in v povezavi z njim.
5. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, ki pomenijo obstoj oboroženega spopada.
Spremembe znakov kaznivih dejanj
8.a člen
Kaznivo dejanje agresije
Uvod
1. Dejanja iz drugega odstavka 8.a člena veljajo za kazniva dejanja agresije.
2. Dokazovanje, da je storilec opravil pravno presojo o tem, ali je bila uporaba vojaške sile v neskladju z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov, ni potrebno.
3. Izraz »očiten« je objektiven kriterij.
4. Dokazovanje, da je storilec opravil pravno presojo v zvezi z »očitno« naravo kršitve Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ni potrebno.
Znaki
1. Storilec je načrtoval, pripravljal, začel ali storil dejanje agresije.
2. Storilec je uradna ali druga oseba (pri dejanju agresije ima lahko položaj, ki ustreza tem merilom, več oseb), ki je dejansko vodila ali usmerjala politično ali vojaško delovanje države, ki je storila dejanje agresije.
3. Dejanje agresije – uporaba oborožene sile države proti suverenosti, ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti druge države ali oborožene sile države, ki je kakor koli drugače neskladna z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov – je bilo storjeno.
4. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, zaradi katerih je taka uporaba oborožene sile neskladna z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
5. Dejanje agresije je bilo po svoji naravi, teži in obsegu očitna kršitev Ustanovne listine Organizacije združenih narodov.
6. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, zaradi katerih je šlo za očitno kršitev Ustanovne listine Organizacije združenih narodov.
Priloga 3
Dogovori o razlagi sprememb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem agresije
Napotitve Varnostnega sveta
1. Sodišče lahko izvaja pristojnost na podlagi napotitve Varnostnega sveta v skladu s točko (b) 13. člena statuta samo za kazniva dejanja agresije, storjena po sprejetju odločitve v skladu s tretjim odstavkom 15. ter člena in najmanj eno leto po tem, ko trideset držav pogodbenic ratificira ali sprejme spremembe, pri čemer se upošteva poznejši datum.
2. Sodišče izvaja pristojnost za kaznivo dejanje agresije na podlagi napotitve Varnostnega sveta v skladu s točko (b) 13. člena statuta ne glede na to, ali je država glede tega sprejela pristojnost Sodišča.
Pristojnost ratione temporis
3. Sodišče lahko glede točk (a) ali (c) 13. člena izvaja pristojnost samo za kazniva dejanja agresije, storjena po sprejetju odločitve v skladu s tretjim odstavkom 15. bis člena in najmanj eno leto po tem, ko trideset držav pogodbenic ratificira ali sprejme spremembe, pri čemer se upošteva poznejši datum.
Državna pristojnost za kaznivo dejanje agresije
4. Spremembe, ki se nanašajo na opredelitev dejanja agresije in kaznivega dejanja agresije, veljajo samo za namen tega statuta. V skladu z 10. členom Rimskega statuta se spremembe ne smejo razlagati tako, da omejujejo ali vplivajo na obstoječa ali nastajajoča pravila mednarodnega prava, ki imajo drugačne namene kot ta statut.
5. Spremembe se ne smejo razlagati tako, da se z njimi vzpostavlja pravica ali dolžnost izvajanja državne pristojnosti za dejanje agresije, ki ga stori druga država.
Drugi dogovori o razlagi
6. Agresija je najhujša in najnevarnejša oblika protipravne uporabe sile in pri ugotavljanju, ali je bilo dejanje agresije storjeno, je treba preučiti vse okoliščine posameznega primera, vključno s težo teh dejanj in njihovih posledic, v skladu z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
7. Pri ugotavljanju, ali dejanje agresije pomeni očitno kršitev Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, morajo narava, teža in obseg biti takšni, da upravičujejo »očitnost«. Nobeno od teh treh meril samo po sebi ni dovolj pomembno, da bi lahko zadostilo standardu očitnosti.

Ob sklenitvi sprememb so vse pogodbenice za njihovo razlago sprejele naslednje dogovore in listine:
– resoluciji številka 5 in 6 (Priloga 1),
– znake kaznivih dejanj (Priloga 2) in
– dogovore o razlagi sprememb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem agresije (Priloga 3).

Za izvajanje sprememb skrbi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

(1) Besedilo v francoskem, ruskem, španskem, kitajskem in arabskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.