Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Pogodbe o trgovini z orožjem (MPTO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. novembra 2013.

Ratificira se Pogodba o trgovini z orožjem, sklenjena 2. aprila 2013 v New Yorku.

Sporazum se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:

Preamble
The States Parties to this Treaty,
Guided by the purposes and principles of the Charter of the United Nations,
Recalling Article 26 of the Charter of the United Nations which seeks to promote the establishment and maintenance of international peace and security with the least diversion for armaments of the world’s human and economic resources,
Underlining the need to prevent and eradicate the illicit trade in conventional arms and to prevent their diversion to the illicit market, or for unauthorized end use and end users, including in the commission of terrorist acts,
Recognizing the legitimate political, security, economic and commercial interests of States in the international trade in conventional arms,
Reaffirming the sovereign right of any State to regulate and control conventional arms exclusively within its territory, pursuant to its own legal or constitutional system,
Acknowledging that peace and security, development and human rights are pillars of the United Nations system and foundations for collective security and recognizing that development, peace and security and human rights are interlinked and mutually reinforcing,
Recalling the United Nations Disarmament Commission Guidelines for international arms transfers in the context of General Assembly resolution 46/36H of 6 December 1991,
Noting the contribution made by the United Nations Programme of Action to Prevent, Combat and Eradicate the Illicit Trade in Small Arms and Light Weapons in All Its Aspects, as well as the Protocol against the Illicit Manufacturing of and Trafficking in Firearms, Their Parts and Components and Ammunition, supplementing the United Nations Convention against Transnational Organized Crime, and the International Instrument to Enable States to Identify and Trace, in a Timely and Reliable Manner, Illicit Small Arms and Light Weapons,
Recognizing the security, social, economic and humanitarian consequences of the illicit and unregulated trade in conventional arms,
Bearing in mind that civilians, particularly women and children, account for the vast majority of those adversely affected by armed conflict and armed violence,
Recognizing also the challenges faced by victims of armed conflict and their need for adequate care, rehabilitation and social and economic inclusion,
Emphasizing that nothing in this Treaty prevents States from maintaining and adopting additional effective measures to further the object and purpose of this Treaty,
Mindful of the legitimate trade and lawful ownership, and use of certain conventional arms for recreational, cultural, historical, and sporting activities, where such trade, ownership and use are permitted or protected by law,
Mindful also of the role regional organizations can play in assisting States Parties, upon request, in implementing this Treaty,
Recognizing the voluntary and active role that civil society, including non-governmental organizations, and industry, can play in raising awareness of the object and purpose of this Treaty, and in supporting its implementation,
Acknowledging that regulation of the international trade in conventional arms and preventing their diversion should not hamper international cooperation and legitimate trade in materiel, equipment and technology for peaceful purposes,
Emphasizing the desirability of achieving universal adherence to this Treaty,
Determined to act in accordance with the following principles;
Principles
- The inherent right of all States to individual or collective self-defence as recognized in Article 51 of the Charter of the United Nations;
- The settlement of international disputes by peaceful means in such a manner that international peace and security, and justice, are not endangered in accordance with Article 2 (3) of the Charter of the United Nations;
- Refraining in their international relations from the threat or use of force against the territorial integrity or political independence of any State, or in any other manner inconsistent with the purposes of the United Nations in accordance with Article 2 (4) of the Charter of the United Nations;
- Non-intervention in matters which are essentially within the domestic jurisdiction of any State in accordance with Article 2 (7) of the Charter of the United Nations;
- Respecting and ensuring respect for international humanitarian law in accordance with, inter alia, the Geneva Conventions of 1949, and respecting and ensuring respect for human rights in accordance with, inter alia, the Charter of the United Nations and the Universal Declaration of Human Rights;
- The responsibility of all States, in accordance with their respective international obligations, to effectively regulate the international trade in conventional arms, and to prevent their diversion, as well as the primary responsibility of all States in establishing and implementing their respective national control systems;
- The respect for the legitimate interests of States to acquire conventional arms to exercise their right to self-defence and for peacekeeping operations; and to produce, export, import and transfer conventional arms;
- Implementing this Treaty in a consistent, objective and non-discriminatory manner,
Have agreed as follows:

The object of this Treaty is to:
- Establish the highest possible common international standards for regulating or improving the regulation of the international trade in conventional arms;
- Prevent and eradicate the illicit trade in conventional arms and prevent their diversion;
for the purpose of:
- Contributing to international and regional peace, security and stability;
- Reducing human suffering;
- Promoting cooperation, transparency and responsible action by States Parties in the international trade in conventional arms, thereby building confidence among States Parties.

1. This Treaty shall apply to all conventional arms within the following categories:
(a) Battle tanks;
(b) Armoured combat vehicles;
(c) Large-calibre artillery systems;
(d) Combat aircraft;
(e) Attack helicopters;
(f) Warships;
(g) Missiles and missile launchers; and
(h) Small arms and light weapons.
2. For the purposes of this Treaty, the activities of the international trade comprise export, import, transit, trans-shipment and brokering, hereafter referred to as “transfer”.
3. This Treaty shall not apply to the international movement of conventional arms by, or on behalf of, a State Party for its use provided that the conventional arms remain under that State Party’s ownership.

Each State Party shall establish and maintain a national control system to regulate the export of ammunition/munitions fired, launched or delivered by the conventional arms covered under Article 2 (1), and shall apply the provisions of Article 6 and Article 7 prior to authorizing the export of such ammunition/munitions.

Each State Party shall establish and maintain a national control system to regulate the export of parts and components where the export is in a form that provides the capability to assemble the conventional arms covered under Article 2 (1) and shall apply the provisions of Article 6 and Article 7 prior to authorizing the export of such parts and components.

1. Each State Party shall implement this Treaty in a consistent, objective and non-discriminatory manner, bearing in mind the principles referred to in this Treaty.
2. Each State Party shall establish and maintain a national control system, including a national control list, in order to implement the provisions of this Treaty.
3. Each State Party is encouraged to apply the provisions of this Treaty to the broadest range of conventional arms. National definitions of any of the categories covered under Article 2 (1) (a)-(g) shall not cover less than the descriptions used in the United Nations Register of Conventional Arms at the time of entry into force of this Treaty. For the category covered under Article 2 (1) (h), national definitions shall not cover less than the descriptions used in relevant United Nations instruments at the time of entry into force of this Treaty.
4. Each State Party, pursuant to its national laws, shall provide its national control list to the Secretariat, which shall make it available to other States Parties. States Parties are encouraged to make their control lists publicly available.
5. Each State Party shall take measures necessary to implement the provisions of this Treaty and shall designate competent national authorities in order to have an effective and transparent national control system regulating the transfer of conventional arms covered under Article 2 (1) and of items covered under Article 3 and Article 4.
6. Each State Party shall designate one or more national points of contact to exchange information on matters related to the implementation of this Treaty. Each State Party shall notify the Secretariat, established under Article 18, of its national point(s) of contact and keep the information updated.

1. A State Party shall not authorize any transfer of conventional arms covered under Article 2 (1) or of items covered under Article 3 or Article 4, if the transfer would violate its obligations under measures adopted by the United Nations Security Council acting under Chapter VII of the Charter of the United Nations, in particular arms embargoes.
2. A State Party shall not authorize any transfer of conventional arms covered under Article 2 (1) or of items covered under Article 3 or Article 4, if the transfer would violate its relevant international obligations under international agreements to which it is a Party, in particular those relating to the transfer of, or illicit trafficking in, conventional arms.
3. A State Party shall not authorize any transfer of conventional arms covered under Article 2 (1) or of items covered under Article 3 or Article 4, if it has knowledge at the time of authorization that the arms or items would be used in the commission of genocide, crimes against humanity, grave breaches of the Geneva Conventions of 1949, attacks directed against civilian objects or civilians protected as such, or other war crimes as defined by international agreements to which it is a Party.

1. If the export is not prohibited under Article 6, each exporting State Party, prior to authorization of the export of conventional arms covered under Article 2 (1) or of items covered under Article 3 or Article 4, under its jurisdiction and pursuant to its national control system, shall, in an objective and non-discriminatory manner, taking into account relevant factors, including information provided by the importing State in accordance with Article 8 (1), assess the potential that the conventional arms or items:
(a) would contribute to or undermine peace and security;
(b) could be used to:
(i) commit or facilitate a serious violation of international humanitarian law;
(ii) commit or facilitate a serious violation of international human rights law;
(iii) commit or facilitate an act constituting an offence under international conventions or protocols relating to terrorism to which the exporting State is a Party; or
(iv) commit or facilitate an act constituting an offence under international conventions or protocols relating to transnational organized crime to which the exporting State is a Party.
2. The exporting State Party shall also consider whether there are measures that could be undertaken to mitigate risks identified in (a) or (b) in paragraph 1, such as confidence-building measures or jointly developed and agreed programmes by the exporting and importing States.
3. If, after conducting this assessment and considering available mitigating measures, the exporting State Party determines that there is an overriding risk of any of the negative consequences in paragraph 1, the exporting State Party shall not authorize the export.
4. The exporting State Party, in making this assessment, shall take into account the risk of the conventional arms covered under Article 2 (1) or of the items covered under Article 3 or Article 4 being used to commit or facilitate serious acts of gender-based violence or serious acts of violence against women and children.
5. Each exporting State Party shall take measures to ensure that all authorizations for the export of conventional arms covered under Article 2 (1) or of items covered under Article 3 or Article 4 are detailed and issued prior to the export.
6. Each exporting State Party shall make available appropriate information about the authorization in question, upon request, to the importing State Party and to the transit or trans-shipment States Parties, subject to its national laws, practices or policies.
7. If, after an authorization has been granted, an exporting State Party becomes aware of new relevant information, it is encouraged to reassess the authorization after consultations, if appropriate, with the importing State.

1. Each importing State Party shall take measures to ensure that appropriate and relevant information is provided, upon request, pursuant to its national laws, to the exporting State Party, to assist the exporting State Party in conducting its national export assessment under Article 7. Such measures may include end use or end user documentation.
2. Each importing State Party shall take measures that will allow it to regulate, where necessary, imports under its jurisdiction of conventional arms covered under Article 2 (1). Such measures may include import systems.
3. Each importing State Party may request information from the exporting State Party concerning any pending or actual export authorizations where the importing State Party is the country of final destination.

Each State Party shall take appropriate measures to regulate, where necessary and feasible, the transit or trans-shipment under its jurisdiction of conventional arms covered under Article 2 (1) through its territory in accordance with relevant international law.

Each State Party shall take measures, pursuant to its national laws, to regulate brokering taking place under its jurisdiction for conventional arms covered under Article 2 (1). Such measures may include requiring brokers to register or obtain written authorization before engaging in brokering.

1. Each State Party involved in the transfer of conventional arms covered under Article 2 (1) shall take measures to prevent their diversion.
2. The exporting State Party shall seek to prevent the diversion of the transfer of conventional arms covered under Article 2 (1) through its national control system, established in accordance with Article 5 (2), by assessing the risk of diversion of the export and considering the establishment of mitigation measures such as confidence-building measures or jointly developed and agreed programmes by the exporting and importing States. Other prevention measures may include, where appropriate: examining parties involved in the export, requiring additional documentation, certificates, assurances, not authorizing the export or other appropriate measures.
3. Importing, transit, trans-shipment and exporting States Parties shall cooperate and exchange information, pursuant to their national laws, where appropriate and feasible, in order to mitigate the risk of diversion of the transfer of conventional arms covered under Article 2 (1).
4. If a State Party detects a diversion of transferred conventional arms covered under Article 2 (1), the State Party shall take appropriate measures, pursuant to its national laws and in accordance with international law, to address such diversion. Such measures may include alerting potentially affected States Parties, examining diverted shipments of such conventional arms covered under Article 2 (1), and taking follow-up measures through investigation and law enforcement.
5. In order to better comprehend and prevent the diversion of transferred conventional arms covered under Article 2 (1), States Parties are encouraged to share relevant information with one another on effective measures to address diversion. Such information may include information on illicit activities including corruption, international trafficking routes, illicit brokers, sources of illicit supply, methods of concealment, common points of dispatch, or destinations used by organized groups engaged in diversion.
6. States Parties are encouraged to report to other States Parties, through the Secretariat, on measures taken in addressing the diversion of transferred conventional arms covered under Article 2 (1).

1. Each State Party shall maintain national records, pursuant to its national laws and regulations, of its issuance of export authorizations or its actual exports of the conventional arms covered under Article 2 (1).
2. Each State Party is encouraged to maintain records of conventional arms covered under Article 2 (1) that are transferred to its territory as the final destination or that are authorized to transit or trans-ship territory under its jurisdiction.
3. Each State Party is encouraged to include in those records: the quantity, value, model/type, authorized international transfers of conventional arms covered under Article 2 (1), conventional arms actually transferred, details of exporting State(s), importing State(s), transit and trans-shipment State(s), and end users, as appropriate.
4. Records shall be kept for a minimum of ten years.

1. Each State Party shall, within the first year after entry into force of this Treaty for that State Party, in accordance with Article 22, provide an initial report to the Secretariat of measures undertaken in order to implement this Treaty, including national laws, national control lists and other regulations and administrative measures. Each State Party shall report to the Secretariat on any new measures undertaken in order to implement this Treaty, when appropriate. Reports shall be made available, and distributed to States Parties by the Secretariat.
2. States Parties are encouraged to report to other States Parties, through the Secretariat, information on measures taken that have been proven effective in addressing the diversion of transferred conventional arms covered under Article 2 (1).
3. Each State Party shall submit annually to the Secretariat by 31 May a report for the preceding calendar year concerning authorized or actual exports and imports of conventional arms covered under Article 2 (1). Reports shall be made available, and distributed to States Parties by the Secretariat. The report submitted to the Secretariat may contain the same information submitted by the State Party to relevant United Nations frameworks, including the United Nations Register of Conventional Arms. Reports may exclude commercially sensitive or national security information.

Each State Party shall take appropriate measures to enforce national laws and regulations that implement the provisions of this Treaty.

1. States Parties shall cooperate with each other, consistent with their respective security interests and national laws, to effectively implement this Treaty.
2. States Parties are encouraged to facilitate international cooperation, including exchanging information on matters of mutual interest regarding the implementation and application of this Treaty pursuant to their respective security interests and national laws.
3. States Parties are encouraged to consult on matters of mutual interest and to share information, as appropriate, to support the implementation of this Treaty.
4. States Parties are encouraged to cooperate, pursuant to their national laws, in order to assist national implementation of the provisions of this Treaty, including through sharing information regarding illicit activities and actors and in order to prevent and eradicate diversion of conventional arms covered under Article 2 (1).
5. States Parties shall, where jointly agreed and consistent with their national laws, afford one another the widest measure of assistance in investigations, prosecutions and judicial proceedings in relation to violations of national measures established pursuant to this Treaty.
6. States Parties are encouraged to take national measures and to cooperate with each other to prevent the transfer of conventional arms covered under Article 2 (1) becoming subject to corrupt practices.
7. States Parties are encouraged to exchange experience and information on lessons learned in relation to any aspect of this Treaty.

1. In implementing this Treaty, each State Party may seek assistance including legal or legislative assistance, institutional capacity-building, and technical, material or financial assistance. Such assistance may include stockpile management, disarmament, demobilization and reintegration programmes, model legislation, and effective practices for implementation. Each State Party in a position to do so shall provide such assistance, upon request.
2. Each State Party may request, offer or receive assistance through, inter alia, the United Nations, international, regional, subregional or national organizations, non-governmental organizations, or on a bilateral basis.
3. A voluntary trust fund shall be established by States Parties to assist requesting States Parties requiring international assistance to implement this Treaty. Each State Party is encouraged to contribute resources to the fund.

1. A Conference of States Parties shall be convened by the provisional Secretariat, established under Article 18, no later than one year following the entry into force of this Treaty and thereafter at such other times as may be decided by the Conference of States Parties.
2. The Conference of States Parties shall adopt by consensus its rules of procedure at its first session.
3. The Conference of States Parties shall adopt financial rules for itself as well as governing the funding of any subsidiary bodies it may establish as well as financial provisions governing the functioning of the Secretariat. At each ordinary session, it shall adopt a budget for the financial period until the next ordinary session.
4. The Conference of States Parties shall:
(a) Review the implementation of this Treaty, including developments in the field of conventional arms;
(b) Consider and adopt recommendations regarding the implementation and operation of this Treaty, in particular the promotion of its universality;
(c) Consider amendments to this Treaty in accordance with Article 20;
(d) Consider issues arising from the interpretation of this Treaty;
(e) Consider and decide the tasks and budget of the Secretariat;
(f) Consider the establishment of any subsidiary bodies as may be necessary to improve the functioning of this Treaty; and
(g) Perform any other function consistent with this Treaty.
5. Extraordinary meetings of the Conference of States Parties shall be held at such other times as may be deemed necessary by the Conference of States Parties, or at the written request of any State Party provided that this request is supported by at least two-thirds of the States Parties.

1. This Treaty hereby establishes a Secretariat to assist States Parties in the effective implementation of this Treaty. Pending the first meeting of the Conference of States Parties, a provisional Secretariat will be responsible for the administrative functions covered under this Treaty.
2. The Secretariat shall be adequately staffed. Staff shall have the necessary expertise to ensure that the Secretariat can effectively undertake the responsibilities described in paragraph 3.
3. The Secretariat shall be responsible to States Parties. Within a minimized structure, the Secretariat shall undertake the following responsibilities:
(a) Receive, make available and distribute the reports as mandated by this Treaty;
(b) Maintain and make available to States Parties the list of national points of contact;
(c) Facilitate the matching of offers of and requests for assistance for Treaty implementation and promote international cooperation as requested;
(d) Facilitate the work of the Conference of States Parties, including making arrangements and providing the necessary services for meetings under this Treaty; and
(e) Perform other duties as decided by the Conferences of States Parties.

1. States Parties shall consult and, by mutual consent, cooperate to pursue settlement of any dispute that may arise between them with regard to the interpretation or application of this Treaty including through negotiations, mediation, conciliation, judicial settlement or other peaceful means.
2. States Parties may pursue, by mutual consent, arbitration to settle any dispute between them, regarding issues concerning the interpretation or application of this Treaty.

1. Six years after the entry into force of this Treaty, any State Party may propose an amendment to this Treaty. Thereafter, proposed amendments may only be considered by the Conference of States Parties every three years.
2. Any proposal to amend this Treaty shall be submitted in writing to the Secretariat, which shall circulate the proposal to all States Parties, not less than 180 days before the next meeting of the Conference of States Parties at which amendments may be considered pursuant to paragraph 1. The amendment shall be considered at the next Conference of States Parties at which amendments may be considered pursuant to paragraph 1 if, no later than 120 days after its circulation by the Secretariat, a majority of States Parties notify the Secretariat that they support consideration of the proposal.
3. The States Parties shall make every effort to achieve consensus on each amendment. If all efforts at consensus have been exhausted, and no agreement reached, the amendment shall, as a last resort, be adopted by a three-quarters majority vote of the States Parties present and voting at the meeting of the Conference of States Parties. For the purposes of this Article, States Parties present and voting means States Parties present and casting an affirmative or negative vote. The Depositary shall communicate any adopted amendment to all States Parties.
4. An amendment adopted in accordance with paragraph 3 shall enter into force for each State Party that has deposited its instrument of acceptance for that amendment, ninety days following the date of deposit with the Depositary of the instruments of acceptance by a majority of the number of States Parties at the time of the adoption of the amendment. Thereafter, it shall enter into force for any remaining State Party ninety days following the date of deposit of its instrument of acceptance for that amendment.

1. This Treaty shall be open for signature at the United Nations Headquarters in New York by all States from 3 June 2013 until its entry into force.
2. This Treaty is subject to ratification, acceptance or approval by each signatory State.
3. Following its entry into force, this Treaty shall be open for accession by any State that has not signed the Treaty.
4. The instruments of ratification, acceptance, approval or accession shall be deposited with the Depositary.

1. This Treaty shall enter into force ninety days following the date of the deposit of the fiftieth instrument of ratification, acceptance or approval with the Depositary.
2. For any State that deposits its instrument of ratification, acceptance, approval or accession subsequent to the entry into force of this Treaty, this Treaty shall enter into force for that State ninety days following the date of deposit of its instrument of ratification, acceptance, approval or accession.

Any State may at the time of signature or the deposit of instrument of its of ratification, acceptance, approval or accession, declare that it will apply provisionally Article 6 and Article 7 pending the entry into force of this Treaty for that State.

1. This Treaty shall be of unlimited duration.
2. Each State Party shall, in exercising its national sovereignty, have the right to withdraw from this Treaty. It shall give notification of such withdrawal to the Depositary, which shall notify all other States Parties. The notification of withdrawal may include an explanation of the reasons for its withdrawal. The notice of withdrawal shall take effect ninety days after the receipt of the notification of withdrawal by the Depositary, unless the notification of withdrawal specifies a later date.
3. A State shall not be discharged, by reason of its withdrawal, from the obligations arising from this Treaty while it was a Party to this Treaty, including any financial obligations that it may have accrued.

1. At the time of signature, ratification, acceptance, approval or accession, each State may formulate reservations, unless the reservations are incompatible with the object and purpose of this Treaty.
2. A State Party may withdraw its reservation at any time by notification to this effect addressed to the Depositary.

1. The implementation of this Treaty shall not prejudice obligations undertaken by States Parties with regard to existing or future international agreements, to which they are parties, where those obligations are consistent with this Treaty.
2. This Treaty shall not be cited as grounds for voiding defence cooperation agreements concluded between States Parties to this Treaty.

The Secretary-General of the United Nations shall be the Depositary of this Treaty.

The original text of this Treaty, of which the Arabic, Chinese, English, French, Russian and Spanish texts are equally authentic, shall be deposited with the Secretary-General of the United Nations.
DONE AT NEW YORK, this second day of April, two thousand and thirteen.

Uvod
Države pogodbenice
so se v skladu s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov,
s sklicevanjem na 26. člen Ustanovne listine Združenih narodov, v kateri se omenja prizadevanje za podporo vzpostavljanju in vzdrževanju mednarodnega miru ter varnosti s kar najmanj preusmerjanja svetovnih človeških in gospodarskih virov za oboroževanje;
ob poudarjanju potrebe po preprečevanju in zatiranju nedovoljene trgovine s konvencionalnim orožjem ter preprečevanju njegovega preusmerjanja na črne trge ali neodobrene končne uporabe in končnih uporabnikov, vključno z izvajanjem terorističnih dejanj;
z zavedanjem se legitimnih političnih, varnostnih, gospodarskih in trgovinskih interesov držav v mednarodni trgovini s konvencionalnim orožjem;
ob zagotavljanju suverene pravice vsake države, da je konvencionalno orožje samo v njeni pristojnosti in ga nadzoruje v skladu s svojim lastnim pravnim ali ustavnim sistemom;
s priznavanjem, da so mir, varnost, razvoj in človekove pravice stebri sistema Združenih narodov ter temelji za skupno varnost, in ob zavedanju, da so razvoj, mir, varnost in človekove pravice med seboj povezani in se medsebojno krepijo;
s sklicevanjem na Smernice o mednarodnih prenosih orožja Komisije Združenih narodov za razoroževanje v povezavi z Resolucijo Generalne skupščine 46/36H z dne 6. decembra 1991;
ob upoštevanju prispevka Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje in zatiranje ter boj proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem v vseh njenih oblikah kot tudi Protokola o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, in Mednarodnega instrumenta, ki bi državam omogočil pravočasno in zanesljivo prepoznavanje in izsleditev nedovoljenega osebnega in lahkega orožja;
z zavedanjem se varnostnih, družbenih, gospodarskih in humanitarnih posledic nedovoljene in neurejene trgovine s konvencionalnim orožjem;
ob upoštevanju, da je civilno prebivalstvo, še posebej ženske in otroci, velika večina tistih, ki so prizadeti zaradi oboroženih spopadov in oboroženega nasilja;
tudi z zavedanjem se izzivov, s katerimi se spoprijemajo žrtve oboroženih spopadov, in njihove potrebe po ustrezni negi, rehabilitaciji in družbeni ter gospodarski vključitvi;
ob poudarku, da nič v tej pogodbi ne preprečuje državam, da ohranjajo in sprejemajo dodatne učinkovite ukrepe za podporo cilja in namena te pogodbe;
ob upoštevanju zakonitega trgovanja, lastništva in uporabe posameznega konvencionalnega orožja za rekreativne, kulturne, zgodovinske in športne dejavnosti, pri katerih so tako trgovanje, lastništvo in uporaba dovoljeni ali zakonsko zaščiteni;
tudi ob upoštevanju vloge, ki jo lahko odigrajo regionalne organizacije na prošnjo držav pogodbenic za pomoč pri izvajanju te pogodbe;
z zavedanjem prostovoljne in dejavne vloge, ki jo lahko civilna družba, vključno z nevladnimi organizacijami in industrijo, odigra pri večjem zavedanju o cilju in namenu te pogodbe ter pri podpori njenega izvajanja;
s priznavanjem, da urejanje mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem in preprečevanje njegove preusmeritve ne smeta ovirati mednarodnega sodelovanja in zakonitega trgovanja z materialom, opremo in tehnologijo za miroljubne namene;
ob poudarjeni želji po spoštovanju pogodbe ter
odločene, da delujejo v skladu s temi načeli:
načela
- naravna pravica vseh držav do posamezne ali skupne samoobrambe, kot se priznava v 51. členu Ustanovne listine Združenih narodov;
- reševanje mednarodnih sporov z miroljubnimi sredstvi, tako da mednarodni mir, varnost in zakonitost niso ogroženi v skladu s tretjim odstavkom 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov;
- izogibanje grožnjam ali uporabi sile v mednarodnih odnosih, ko gre za ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost katere koli države ali ko je to na kakršen koli drug način v neskladju s cilji Združenih narodov v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov;
- nevmešavanje v zadeve, ki po svojem bistvu spadajo v notranjo sodno pristojnost države v skladu s sedmim odstavkom 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov;
- upoštevanje in zagotavljanje upoštevanja mednarodnega humanitarnega prava v skladu z Ženevsko konvencijo iz leta 1949 ter spoštovanje in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah;
- odgovornost vseh držav, da v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi učinkovito uredijo mednarodno trgovino s konvencionalnim orožjem in preprečijo njegovo preusmerjanje, kot tudi njihova osnovna odgovornost pri oblikovanju in izvajanju njihovih notranjih sistemov kontrole;
- spoštovanje legitimnih interesov držav, da pridobijo konvencionalno orožje za uresničevanje pravice do samoobrambe, operacije ohranjanja miru in do proizvodnje, izvoza, uvoza in prenosa konvencionalnega orožja;
- dosledno, nepristransko in nediskriminatorno izvajanje te pogodbe,
dogovorile:

Namen pogodbe je:
- uvesti najvišje mogoče skupne mednarodne standarde za urejanje ali izboljšanje ureditve mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem;
- preprečiti in zatreti nedovoljeno trgovanje s konvencionalnim orožjem in preprečiti njegovo preusmerjanje,
s čimer bomo:
- prispevali k mednarodnemu in regionalnemu miru, varnosti in stabilnosti ter
- zmanjšali trpljenje ljudi;
- podprli sodelovanje, preglednost in odgovorno delovanje držav pogodbenic pri mednarodni trgovini s konvencionalnim orožjem, s tem pa gradili zaupanje med njimi.

1. Pogodba velja za vse konvencionalno orožje teh kategorij:
(a) bojni tanki;
(b) oklepna bojna vozila;
(c) artilerijski sistemi velikega kalibra;
(d) bojna letala;
(e) jurišni helikopterji;
(f) bojne ladje;
(g) izstrelki in lansirniki zanje ter
(h) osebno in lahko orožje.
2. V pogodbi dejavnosti mednarodne trgovine vključujejo izvoz, uvoz, tranzit, pretovarjanje in posredništvo, v nadaljevanju »prenos«.
3. Pogodba ne velja za mednarodne premike konvencionalnega orožja, ki jih opravi država pogodbenica za svojo uporabo ali se opravijo v njenem imenu, če konvencionalno orožje ostane v njeni lasti.

Države pogodbenice uvedejo in vzdržujejo svoj sistem nadzora izvoza streliva in minsko-eksplozivnih sredstev, ki se lansirajo ali izstreljujejo s konvencionalnim orožjem iz prvega odstavka 2. člena, ter morajo upoštevati določbe 6. in 7. člena pred odobritvijo izvoza takega streliva in minsko-eksplozivnih sredstev.

Države pogodbenice uvedejo in vzdržujejo svoj sistem kontrole za ureditev izvoza delov in sestavnih delov, ko je izvoz v obliki, ki zagotavlja možnost sestavljanja konvencionalnega orožja po prvem odstavku 2. člena, ter morajo upoštevati določbe 6. in 7. člena pred odobritvijo izvoza takih delov ali sestavnih delov.

1. Države pogodbenice morajo pogodbo izvajati dosledno, nepristransko in nediskriminatorno, upoštevajoč načela iz pogodbe.
2. Države pogodbenice uvedejo in vzdržujejo svoj sistem kontrole, vključno z notranjim kontrolnim seznamom, za izpolnjevanje določb pogodbe.
3. Države pogodbenice se spodbujajo, da določbe te pogodbe uveljavijo za kar največ vrst konvencionalnega orožja. Njihove opredelitve kategorij, navedenih v točkah a do g prvega odstavka 2. člena, ob začetku veljavnosti pogodbe ne smejo navajati manj kot opisi, uporabljeni v Registru Združenih narodov o konvencionalnem orožju. Za kategorijo iz točke h prvega odstavka 2. člena velja, da te opredelitve ob začetku veljavnosti pogodbe ne smejo navajati manj kot opisi, uporabljeni v ustreznih listinah Združenih narodov.
4. Države pogodbenice morajo v skladu s svojimi zakoni svoj kontrolni seznam poslati sekretariatu, ki bo z njim seznanil druge države pogodbenice. Države pogodbenice se spodbujajo, da javnost seznanjajo s svojimi kontrolnimi seznami.
5. Države sprejmejo ukrepe, potrebne za izvajanje določb pogodbe, in določijo pristojne organe, da bodo imele učinkovit in jasen sistem kontrole, ki bo urejal prenos konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena in predmetov iz 3. in 4. člena.
6. Države določijo eno ali več nacionalnih točk za stike za izmenjavo informacij o zadevah, povezanih z izvajanjem pogodbe. Države morajo uradno obvestiti sekretariat iz 18. člena o svojih nacionalnih točkah za stike in te podatke stalno posodabljati.

1. Država pogodbenica ne sme odobriti nobenega prenosa konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena ali predmetov iz 3. ali 4. člena, če bi se s prenosom kršile njene obveznosti v okviru ukrepov, ki jih je sprejel Varnostni svet Združenih narodov v skladu s VII. poglavjem Ustanovne listine Združenih narodov, še posebej pri embargu na orožje.
2. Država pogodbenica ne sme odobriti nobenega prenosa konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena ali predmetov iz 3. ali 4. člena, če bi se s prenosom kršile njene ustrezne mednarodne obveznosti po mednarodnih dogovorih, katerih podpisnica je, še posebej tistih, ki se nanašajo na prenos konvencionalnega orožja ali nedovoljeno trgovanje z njim.
3. Država pogodbenica ne sme odobriti nobenega prenosa konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena ali predmetov iz 3. in 4. člena, če pri potrditvi ve, da bo orožje ali bodo predmeti lahko uporabljeni pri izvajanju genocida, zločinih proti človeštvu, grobih kršitvah Ženevske konvencije iz leta 1949, napadih, usmerjenih na civilne objekte ali civiliste, ki so že kot taki zaščiteni, ali drugih vojnih zločinih, kot jih določajo mednarodni sporazumi, katerih podpisnica je.

1. Če izvoz ni prepovedan po 6. členu, morajo države izvoznice pred odobritvijo izvoza konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena ali predmetov iz 3. in 4. člena v okviru svoje sodne pristojnosti in skladno s svojim sistemom kontrole objektivno in nediskriminatorno ter upoštevajoč ustrezne dejavnike, vključno z informacijami, ki jih da država uvoznica, v skladu s prvim odstavkom 8. člena oceniti možnost, kako konvencionalno orožje ali predmeti:
(a) lahko prispevajo k miru in varnosti ali pa ju spodkopavajo;
(b) so lahko uporabljeni za:
(i) izvajanje ali omogočanje hujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava;
(ii) izvajanje ali omogočanje hujših kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah;
(iii) izvajanje ali omogočanje dejanj, ki so kaznivo dejanje po mednarodnih konvencijah ali protokolih v zvezi s terorizmom, katerih podpisnica je država izvoznica, ali
(iv) izvajanje ali omogočanje dejanj, ki so kaznivo dejanje po mednarodnih konvencijah ali protokolih v zvezi z mednarodnim organiziranim kriminalom, katerih podpisnica je država izvoznica.
2. Država izvoznica mora tudi proučiti, ali obstajajo ukrepi, ki bi jih lahko sprejela za zmanjšanje tveganj iz točke a ali b prvega odstavka, kot so na primer ukrepi za gradnjo zaupanja ali skupno oblikovani ter dogovorjeni programi držav izvoznic in uvoznic.
3. Če po izvedbi te ocene in presoji razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganj država izvoznica odloči, da obstaja veliko tveganje za kakršne koli negativne posledice iz prvega odstavka, potem izvoza ne sme odobriti.
4. Država izvoznica mora pri oceni upoštevati tveganje, da se konvencionalno orožje iz prvega odstavka 2. člena ali predmeti iz 3. in 4. člena lahko uporabijo za izvajanje ali omogočanje hujših oblik nasilja, povezanega s spolom, ali hujših oblik nasilja nad ženskami in otroki.
5. Države izvoznice morajo sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so odobritve izvoza konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena ali predmetov iz 3. in 4. člena podrobno razčlenjene in izdane pred izvozom.
6. Države izvoznice morajo na zahtevo dati na voljo ustrezne informacije o odobritvi državi uvoznici in tranzitnim državam ali državam, v katerih se pretovarja, odvisno od njihovih zakonov, praks ali politik.
7. Če se po dani odobritvi država izvoznica seznani z novimi ustreznimi informacijami, se spodbudi, da odobritev ponovno oceni po posvetovanjih z državo uvoznico, če je primerno.

1. Države uvoznice morajo sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se ustrezne in koristne informacije na zaprosilo in v skladu z njihovimi zakoni pošljejo državi izvoznici kot pomoč pri ocenjevanju njenega izvoza po 7. členu. Taki ukrepi lahko vključujejo dokumentacijo o končni uporabi ali končnem uporabniku.
2. Države uvoznice morajo po potrebi sprejeti ukrepe, ki jim omogočajo urejanje uvoza konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena na podlagi njihove sodne pristojnosti. Taki ukrepi lahko vključujejo uvozne sisteme.
3. Države uvoznice lahko od države izvoznice zahtevajo informacije o odobrenih izvozih ali izvozih v postopku odobritve, kadar je država uvoznica končni cilj.

Države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev tranzita ali pretovarjanja na svojem ozemlju po svoji sodni pristojnosti za konvencionalno orožje iz prvega odstavka 2. člena in v skladu z mednarodnim pravom, kadar je potrebno in izvedljivo.

Države sprejmejo ukrepe v skladu s svojimi zakoni za ureditev posredništva, ki se izvaja po njihovi sodni pristojnosti za konvencionalno orožje iz prvega odstavka 2. člena. Taki ukrepi lahko vključujejo zahtevo, da se posredniki registrirajo ali pridobijo pisno odobritev, preden se lotijo posredništva.

1. Države pogodbenice, vključene v prenos konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena, morajo sprejeti ukrepe za preprečevanje preusmerjanja tega orožja.
2. Država izvoznica si mora prizadevati za preprečevanje preusmerjanja prenosa konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena prek svojega sistema kontrole, uvedenega v skladu z drugim odstavkom 5. člena, s tem da oceni tveganje za preusmerjanje izvoza in razmisli o uvedbi ukrepov za njegovo zmanjšanje, kot so ukrepi za graditev zaupanja in skupno razviti ter dogovorjeni programi držav izvoznic in uvoznic. Drugi preprečevalni ukrepi lahko vključujejo: preverjanje pogodbenic, vključenih v izvoz, z zahtevo po dodatni dokumentaciji, potrdilih, zavarovanjih, neodobritev izvoza ali druge ustrezne ukrepe, kadar je potrebno.
3. Države pogodbenice, ki so vključene v uvoz, tranzit, pretovarjanje in izvoz, morajo sodelovati in izmenjavati informacije v skladu s svojimi zakoni, kadar je primerno in izvedljivo, da zmanjšajo tveganje za preusmerjanje prenosa konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena.
4. Če država pogodbenica odkrije preusmeritev konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena pri prenosu, sprejme ustrezne ukrepe v skladu s svojimi zakoni in mednarodnim pravom, da tako preusmeritev obravnava. Taki ukrepi lahko vključujejo opozarjanje morebitno prizadetih držav pogodbenic, preiskavo zavrnjenih pošiljk konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena in sprejetje nadaljnjih ukrepov s pomočjo preiskave in uveljavljanjem zakonov.
5. Da bi bolje prepoznale in preprečile preusmerjanje konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena pri prenosu, se države pogodbenice spodbujajo, da med seboj izmenjavajo ustrezne informacije o učinkovitih ukrepih za obravnavo preusmerjanja. Te lahko vključujejo informacije o nedovoljenih dejavnostih, vključno s korupcijo, nedovoljenimi mednarodnimi potmi trgovanja, nedovoljenimi posredniki, viri nedovoljene oskrbe, metodami skrivanja, običajnimi točkami razpečavanja ali s smermi, ki jih pri preusmerjanju uporabljajo sodelujoče organizirane skupine.
6. Države pogodbenice se spodbujajo, da se prek sekretariata medsebojno obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele glede obravnave preusmerjanja konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena pri prenosu.

1. Države pogodbenice v skladu s svojimi zakoni in predpisi vodijo evidence svojih izdanih izvoznih odobritev ali svojih dejanskih izvozov konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena.
2. Države pogodbenice se spodbujajo, da vodijo evidence konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena, ki je bilo preneseno na njihovo ozemlje kot končni cilj ali je bil zanj odobren tranzit ali pretovarjanje po njihovi sodni pristojnosti.
3. Države se spodbujajo, da v te evidence vključijo: količino, vrednost, model/vrsto, odobrene mednarodne prenose konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena, dejansko preneseno konvencionalno orožje, podrobnosti o državah izvoznicah in državah uvoznicah, državah tranzita in pretovarjanja ter končnega uporabnika, kot je primerno.
4. Evidence se morajo hraniti najmanj deset let.

1. Države pogodbenice morajo v prvem letu po začetku veljavnosti pogodbe v skladu z 22. členom sekretariatu poslati začetno poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele za njeno izvajanje, vključno s svojimi zakoni, kontrolnimi seznami in drugimi predpisi ter administrativnimi ukrepi. Države pogodbenice morajo sekretariatu poročati o kakršnih koli novih ukrepih, ki so jih sprejele za izvajanje pogodbe, če je primerno. Sekretariat da poročila na voljo in jih pošlje državam pogodbenicam.
2. Države pogodbenice se spodbujajo, da se prek sekretariata medsebojno obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele in so se pokazali kot učinkoviti pri obravnavi preusmerjanja konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena pri prenosu.
3. Države pogodbenice morajo letno do 31. maja sekretariatu poslati poročilo za predhodno koledarsko leto v zvezi z odobrenimi ali dejanskimi izvozi in uvozi konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena. Sekretariat poročila da na voljo in jih pošlje državam pogodbenicam. Poročila, poslana sekretariatu, lahko vsebujejo iste informacije, kot jih država pogodbenica pošlje Združenim narodom, vključujoč Register Združenih narodov o konvencionalnem orožju. Iz poročil so lahko izpuščeni poslovno občutljivi podatki ali podatki o nacionalni varnosti.

Države pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za uveljavitev svojih zakonov in predpisov, ki uresničujejo določbe te pogodbe.

1. Države pogodbenice v skladu s svojimi varnostnimi interesi in zakoni medsebojno sodelujejo, da lahko učinkovito izvajajo pogodbo.
2. Države pogodbenice se spodbujajo, da olajšajo mednarodno sodelovanje, vključno z izmenjavo informacij o zadevah, ki so skupnega pomena, pri izvajanju in uporabi pogodbe v skladu s svojimi varnostnimi interesi in notranjimi zakoni.
3. Države pogodbenice se spodbujajo, da se posvetujejo o zadevah skupnega pomena in si izmenjavajo informacije za podporo izvajanja pogodbe, kot je primerno.
4. Države pogodbenice se spodbujajo, da v skladu s svojimi zakoni sodelujejo in s tem pomagajo pri izvajanju pogodbe, vključno z izmenjavo informacij o nedovoljenih dejavnostih in njihovih izvajalcih, da bi preprečile ter zatrle preusmerjanje konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena.
5. Države pogodbenice si, kadar je skupno dogovorjeno in skladno z njihovimi zakoni, čim bolj pomagajo pri preiskavah, pregonih in sodnih postopkih v zvezi s kršitvami ukrepov, uvedenih v skladu s pogodbo.
6. Države pogodbenice se spodbujajo, da sprejmejo notranje ukrepe ter med seboj sodelujejo in preprečijo, da bi prenos konvencionalnega orožja iz prvega odstavka 2. člena postal nezakonit.
7. Države pogodbenice se spodbujajo, da izmenjavajo spoznanja in informacije o preteklih izkušnjah glede na vse vidike pogodbe.

1. Pri izvajanju pogodbe lahko države pogodbenice poiščejo pomoč, vključno s pravno in zakonodajno pomočjo, institucionalno gradnjo zmogljivosti in tehnično, materialno ali finančno pomočjo. Taka pomoč lahko vključuje upravljanje zalog, programe razoroževanja, demobilizacije in reintegracije, vzorčno zakonodajo in uspešno prakso za izvedbo. Država pogodbenica, ki tako pomoč lahko ponudi, jo zagotovi na zaprosilo.
2. Države pogodbenice lahko zaprosijo, zagotovijo ali prejmejo pomoč Združenih narodov, mednarodnih, regionalnih, podregionalnih ali nacionalnih organizacij, nevladnih organizacij ali dvostransko.
3. Države pogodbenice ustanovijo prostovoljni skrbniški sklad za pomoč državam pogodbenicam, ki zaprosijo za mednarodno pomoč za izvajanje te pogodbe. Države pogodbenice se spodbujajo, da prispevajo sredstva v ta sklad.

1. Konferenco držav pogodbenic skliče začasni sekretariat iz 18. člena, in sicer najpozneje eno leto po začetku veljavnosti pogodbe, potem pa se skliče vsakokrat, ko se tako odloči konferenca držav pogodbenic.
2. Konferenca držav pogodbenic na svojem prvem zasedanju soglasno sprejme svoj poslovnik.
3. Konferenca držav pogodbenic sprejme svoja finančna pravila in tudi način upravljanja sredstev za vsa delovna telesa, prav tako lahko oblikuje finančne določbe za delovanje sekretariata. Na vsakem rednem zasedanju konferenca sprejme proračun za finančno obdobje do naslednje redne seje.
4. Konferenca držav pogodbenic:
(a) pregleda izvajanje pogodbe, vključno z razvojem na področju konvencionalnega orožja;
(b) prouči in sprejme priporočila za izvajanje in delovanje pogodbe, še posebej napredek pri njeni vsestranskosti;
(c) prouči spremembe pogodbe v skladu z 20. členom;
(d) prouči zadeve, ki izhajajo iz razlage pogodbe;
(e) prouči in določi naloge ter proračun sekretariata;
(f) prouči oblikovanje vseh delovnih teles, ki bi bila lahko potrebna za izboljšanje izvajanja pogodbe; in
(g) opravlja vse druge naloge v skladu s pogodbo.
5. Izredna srečanja konference držav pogodbenic se organizirajo vsakokrat, ko se to zdi potrebno konferenci držav pogodbenic, ali na pisno zaprosilo katere koli države pogodbenice, če ga podpreta najmanj dve tretjini držav pogodbenic.

1. S pogodbo je ustanovljen sekretariat za pomoč državam pogodbenicam pri njenem učinkovitem izvajanju. Do prvega zasedanja konference držav pogodbenic je začasni sekretariat odgovoren za administrativne naloge po tej pogodbi.
2. Sekretariat mora imeti ustrezno kadrovsko sestavo. Osebje mora imeti potrebno strokovno znanje, s katerim zagotavlja, da sekretariat lahko učinkovito prevzame vse odgovornosti iz tretjega odstavka.
3. Sekretariat je odgovoren državam pogodbenicam. Z najmanjšo mogočo sestavo sekretariat prevzema te obveznosti:
(a) sprejema, daje na voljo in razpošilja poročila, kot je pooblaščen s to pogodbo;
(b) vzdržuje in državam pogodbenicam daje na voljo seznam nacionalnih točk za stike;
(c) spodbuja usklajevanje ponudb in zaprosil za pomoč pri izvajanju pogodbe ter spodbuja mednarodno sodelovanje, kot se zahteva;
(d) spodbuja delo konference držav pogodbenic, vključno s sklepanjem sporazumov in zagotavljanjem potrebnih storitev za zasedanja po pogodbi, in
(e) opravlja druga dela, ki jih določi konferenca držav pogodbenic.

1. Države pogodbenice se posvetujejo in si soglasno prizadevajo za reševanje sporov, ki bi lahko nastali med njimi zaradi razlage ali uporabe pogodbe, pri čemer so vključena tudi pogajanja, mediacija, sprava, sodno reševanje ali drugi miroljubni načini.
2. Države pogodbenice z arbitražo soglasno rešujejo spore zaradi razlage ali uporabe pogodbe.

1. Šest let po začetku veljavnosti pogodbe lahko države predlagajo spremembe k njej. Pozneje lahko konferenca držav pogodbenic o predlaganih spremembah razpravlja le vsaka tri leta.
2. Predlog spremembe pogodbe se pisno pošlje sekretariatu, ki ga razpošlje vsem državam pogodbenicam najmanj 180 dni pred naslednjim zasedanjem konference držav pogodbenic, na katerem bodo morda o spremembah razpravljali v skladu s prvim odstavkom. O spremembi bodo razpravljali na naslednji konferenci držav pogodbenic, na kateri se o spremembah lahko razpravlja v skladu s prvim odstavkom, če najpozneje v 120 dneh po tem, ko ga je sekretariat poslal, večina držav pogodbenic sekretariat uradno obvesti, da podpirajo razpravo o predlogu.
3. Države pogodbenice si morajo prizadevati, da bi dosegle soglasje o vsaki spremembi. Če so vsi poskusi za soglasje izčrpani in soglasje ni doseženo, se kot zadnja možnost sprememba sprejme s tričetrtinsko večino glasov držav pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo na zasedanju konference držav pogodbenic. Za ta člen besedna zveza »države pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo« pomeni države pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo »za« ali »proti«. Depozitar o vseh sprejetih spremembah obvesti države pogodbenice.
4. Sprememba, sprejeta v skladu s tretjim odstavkom, začne veljati za države pogodbenice, ki so deponirale svojo listino o sprejetju zanjo, devetdeset dni po dnevu deponiranja listin o sprejetju večine držav pogodbenic ob sprejetju spremembe pri depozitarju. Po tem za vse preostale države pogodbenice začne veljati devetdeset dni po dnevu deponiranja njihovih listin o sprejetju spremembe.

1. Pogodba je na voljo za podpis vsem državam na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 3. junija 2013 do začetka njene veljavnosti.
2. Pogodbo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo vse države podpisnice.
3. Po začetku njene veljavnosti je pogodba na voljo za pristop državam, ki je niso podpisale.
4. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu hrani depozitar.

1. Pogodba začne veljati devetdeset dni po dnevu deponiranja petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi pri depozitarju.
2. Za države, ki deponirajo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu po začetku veljavnosti, začne pogodba veljati devetdeset dni po dnevu deponiranja njihovih listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Države lahko ob podpisu ali deponiranju svojih listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavijo, da bodo do začetka veljavnosti pogodbe začasno uporabljale 6. in 7. člen.

1. Ta pogodba velja neomejeno.
2. Država pogodbenica ima pri izvajanju svoje suverenosti pravico, da pogodbo odpove. Uradno obvestilo o odpovedi pošlje depozitarju, ki o tem uradno obvesti druge države pogodbenice. Z uradnim obvestilom se lahko pojasnijo razlogi za odpoved. Odpoved začne veljati devetdeset dni po tem, ko depozitar prejme uradno obvestilo o odpovedi, razen če v uradnem obvestilu o odpovedi ni določen poznejši datum.
3. Zaradi svoje odpovedi država ni razrešena obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, vključno z vsemi finančnimi obveznostmi, ki so se morda povečale.

1. Ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka država izrazi pridržke, če niso združljivi s ciljem in namenom pogodbe.
2. Država pogodbenica lahko pridržek kadar koli umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na depozitarja.

1. Izvajanje pogodbe ne vpliva na obveznosti, ki so jih države pogodbenice sprejele z veljavnimi ali prihodnjimi mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnice so, če so obveznosti skladne s pogodbo.
2. Pogodba ne sme biti razlog za prekinitev sporazumov o obrambnem sodelovanju, sklenjenih med državami pogodbenicami.

Depozitar pogodbe je generalni sekretar Združenih narodov.

Izvirnik tega besedila, katerega besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, hrani generalni sekretar Združenih narodov.
SKLENJENO V NEW YORKU drugega aprila, dva tisoč trinajst.

Za izvajanje pogodbe skrbi ministrstvo, pristojno za obrambo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.