Št. 3331-13-0007 Ob-1521/13

Na podlagi 10. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10; v nadaljevanju: ZJIMS) in 25. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 47/11), objavlja Urad Republike Slovenije za mladino

1. Predmet in namen razpisa Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela. Državna priznanja se podeljujejo z namenom javnega priznavanja in zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Cilji podeljevanja državnega priznanja v mladinskem sektorju so: – pospeševati zavedanje o pomenu mladinske politike za mlade in še posebej zavedanja o prispevku, ki ga ima mladinski sektor za ekonomski in družbeni razvoj; – pospeševati družbeno priznanje mladinskega dela za ekonomski in družbeni razvoj, še posebej številnih neformalnih in priložnostnih učnih aktivnostih; – priznati organizacijam in posameznikom dosežke na področju mladinske politike in mladinskega dela; – promovirati primere dobrih praks in strategije ter programe za kakovostno delo v mladinskem polju. Pri tem med področja mladinskega sektorja štejejo vsa področja, ki jih opredeljuje ZJIMS: – avtonomija mladih; – neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih; – dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih; – skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi; – prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih; – mobilnost mladih in mednarodno povezovanje; – zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih; – dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in – sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi. 2. Predlagatelji državnih priznanj Kandidate za podelitev državnega priznanja lahko predlagajo fizične ali pravne osebe. Te lahko posredujejo tudi predloge posameznikov ali neformalnih skupin mladih, ki se ukvarjajo z mladinskim delom. K predlogu za pridobitev državnega priznanja je treba pridobiti predhodno soglasje kandidata oziroma zakonitega zastopnika pravne osebe. 3. Vrste državnih priznanj Vrste državnih priznanj za katere se lahko poda predlog so: – Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja; – Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju; – Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja in državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju se lahko podeli fizičnim ali pravnim osebam. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja in državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju se lahko podeli eni ali več fizičnim ali pravnim osebam, kolikor izkažejo skupno delovanje pri projektu. Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju se podeljujejo samo fizičnim osebam. Za daljše časovno obdobje šteje 5 (pet) ali več letno delovanje na področju mladinskega dela. 4. Prejemniki državnih priznanj: 1. Prejemniki državnih priznanj so lahko fizične osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče ali dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji in pravne osebe, ki imajo registriran sedež oziroma registrirano poslovanje poslovne enote oziroma podružnice v Republiki Sloveniji. Državno priznanje se lahko podeli tudi mladinski organizaciji, ki je organizirana kot sestavni del pravne osebe iz prejšnjega stavka, če deluje avtonomno v mladinskem sektorju v skladu z ZJIMS. 2. Državna priznanja se lahko podelijo fizični osebi, ki živi oziroma pravni osebi, ki obstaja in dejansko posluje v času izbire prejemnika. 5. Merila za podelitev državnih priznanj Predlagani kandidati za državna priznanja morajo delovati skladno z načeli demokratičnosti, pluralnosti, integralnosti, medgeneracijske solidarnosti, enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja nevladnih organizacij pri upravljanju z javnimi zadevami. Predlagani kandidati morajo delovati v mladinskem sektorju na področjih in v skladu z načeli kot jih opredeljuje ZJIMS. Prejemniki državnih priznanj morajo izpolnjevati vsaj dva od navedenih kriterijev. Presoja po posameznem kriteriju bo potekala na podlagi: – vsebinske primernosti; – aktualnosti; – ustreznega obsega vsebin in aktivnosti ter prispevka. Predlogi za podelitev državnega priznanja za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju morajo izkazati delo in dosežke predlaganega kandidata/kandidatke v daljšem časovnem obdobju. V opredelitvi predlogov in pri upoštevanju kriterijev za izbor nagrajenca/nagrajenke morajo posamezne aktivnosti zajemati najmanj 5 letno obdobje dejavnosti predlaganega kandidata/kandidatke, predlog pa mora izkazati neposredno vlogo in povezanost med kandidatom/kandidatko in rezultati oziroma učinki. Kriteriji za presojo so: 1. Delovanje oziroma vpliv na osveščanje javnosti o pomenu mladinskega dela: Prispevek k večji prepoznavnosti mladinske politike, mladinskega dela ali poznavanja potreb in interesov mladih, še posebej mladih z manj priložnostmi, se izkazuje z objavami v medijih, izvajanju kampanj, izdaji brošur ali strokovnega gradiva (ki pa ni zgolj gradivo za promocijo delovanja posamezne organizacije v mladinskem sektorju). Prispevek se izkazuje tudi s pretvorbo osveščenosti v prispevek, ki je dejansko privedel do sprememb v delovanju na mladinskem polju in/ali izboljšal pogoje za delo v mladinskem sektorju, politično relevantnost, ki privede do izboljšanih pogojev za delo v mladinskem sektorju. 2. Pomemben vpliv na socialno-družbeno povezanost (kohezijo): Vpliv na socialno-družbeno povezanost se izkazuje skozi aktivnosti, ki pomagajo in zagotavljajo dejansko vključevanje mladih v družbo, še posebej mladih z manj priložnostmi. Aktivnosti morajo spodbujati solidarnost, razumevanje in sodelovanje med mladimi in na sploh med generacijami. Prispevek se lahko izkazuje tudi z aktivnim zastopanjem interesov mladih in delujočih v mladinskem sektorju v lokalnem in širšem okolju ter zavzemanjem za njihovo profesionalno integriteto Prispevek se lahko izkazuje tudi skozi aktivnosti, ki povezujejo organizacije, skupine ali posameznike v mladinskem sektorju. Sem šteje organizacija, izvedba in promocija projektov, programov, seminarjev, strokovnih srečanj, ki vključujejo različne deležnike iz vladnega in nevladnega sektorja. 3. Znatna razsežnost delovanja (multiplikativni učinek dela) projekta: Skozi mladinsko delo se uresničujejo cilji mladinske politike, zato se multiplikativni učinek mladinskega dela izkazuje predvsem preko učinkov tako na mladega posameznika kot tudi na družbo (zaposlovanje, kompetence mladih, medkulturno učenje, zdravje in dobrobit mladih, kulturno udejstvovanje). Sem štejejo predvsem aktivnosti, katerih cilj je povečanje participacije mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi (neformalno in priložnostno učenje ter druge aktivnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva in kompetenc mladih). 4. Razvijanje mladinskega dela in prispevek k dvigu kakovosti: Prispevek se izkazuje skozi aktivnosti za večjo usposobljenost mladinskih delavcev oziroma vseh nosilcev mladinskega dela. Prispevek se lahko izkazuje tudi kot razvijanje in uvajanje novih in inovativnih oblik mladinskega dela in načinov dela z mladimi ter zagotavljanjem pogojev za njihovo uporabo. Oblike in načini dela z mladimi morajo biti preizkušeni in uvedeni v prakso. Sem štejejo tudi aktivnosti za vzpostavitev ali nadgradnjo mladinske infrastrukture na nacionalni ali lokalni ravni. 5. Trajnostni oziroma dolgoročni učinek za soudeležbo mladih v družbeni skupnosti: prispevek, ki se izkazuje z vključevanjem mladih v sistem reprezentativne demokracije in ustvarjanjem orodij za spodbujanje in vključevanje mladih v lokalne skupnosti, z razvijanjem sistemov za dialog z mladimi na lokalni ali nacionalni ravni ali s spodbujanjem vključevanja mladih iz različnih socialnih skupin v procese sodelovanja, načrtovanja, izvajanja ali ovrednotenja projektov na različnih področjih (varovanje okolja, možnosti izobraževanja, zaposlovanja, ohranjanja kulturne ali naravne dediščine, ipd.) 6. Inovativnost: prispevek se izkazuje skozi aktivnosti za ustvarjanje spodbudnih okolij za mladinsko delo, ki izhajajo iz potreb in interesov mladih ter njim lastnega načina izživljanja inovativnosti in družbene odgovornosti. 6. Razpisna dokumentacija: razpisna dokumentacija z obrazci je dosegljiva na spletni strani Urada RS za mladino http://www.ursm.gov.si in na podlagi zaprosila v tajništvu URSM osebno ali po elektronski pošti: gp-ursm.mss@gov.si. Tajništvo razpisovalca je na naslovu: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Urad RS za mladino, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana. 7. Rok za predložitev vlog in način predložitve: vloge morajo prispeti na naslov Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Urad RS za mladino, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana, do dne 4. 4. 2013. Kot pravočasne se štejejo vloge, ki so do polnoči tega dne oddane s priporočeno poštno pošiljko. 8. Opremljenost vloge Vlogo na ta javni poziv je potrebno poslati v zaprtem ovitku, na katerem mora biti vidna ustrezna označba: “Ne odpiraj – Predlog za podelitev državnega priznanja”. Zaradi evidentiranja priporočamo na hrbtni strani ovitka napisan naslov vlagatelja. Veljavna bo vloga, ki bo pravilno opremljena in pravočasno predložena razpisovalcu. Neveljavne vloge (nepravilno opremljene in nepravočasno prispele) bodo vrnjene vlagateljem. 9. Odpiranje in pregled vlog: odpiranje vlog bo potekalo 12. 4. 2013, v prostorih Urada RS za mladino. Odpiranje vlog ne bo javno. 10. Evalvacija: postopek ugotavljanja upravičenosti bo izvedla strokovna komisija za podelitev državnih priznanj, imenovana s strani ministra, pristojnega za mladino. Strokovna komisija bo pregledala prispele predloge, ugotovila pravilnost, pravočasnost in popolnost vloženih predlogov ter če je potrebno, pozvala predlagatelje, da v osmih dneh dopolnijo prijave. Strokovna komisija bo glasovala o predlaganih kandidatih na podlagi temeljite analize predlogov in razprave o njih. Sprejeti bodo predlogi, za katere je glasovala večina članov strokovne komisije. 11. Dodatne informacije: zainteresirani vlagatelji se lahko vsak delovni dan, med 10. in 12. uro, obrnejo na tajništvo Urada RS za mladino za morebitna telefonska pojasnila, tel. 01/478-46-76 ali na kontaktno osebo razpisovalca: Barbara Zupan, tel. 01/478-46-38 ali e-pošto: barbarazupan@gov.si.