Št. 8017-5/2013-4 Ob-3014/13

Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, skrajšan naziv Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju: sklad) na podlagi Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02), 10. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12, v nadaljevanju: ZSRR-2), Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območjih (Uradni list RS, št. 22/11 in 97/12), Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 24/11 in 16/13), Uredbe o metodologiji za določitev razvitosti občin (Uradni list RS, št. 102/12, v nadaljevanju: UMZDRO), Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L EU št. 214 z dne 9. 8. 2008) (v nadaljevanju: Uredba o splošnih skupinskih izjemah), Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08, 17/09, 20/11 – ZSRR-2, 8/12), Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja z dne 18. 6. 2013 (v nadaljevanju: Splošni pogoji sklada) ter s Poslovnim in finančnim načrtom Slovenskega regionalno razvojnega sklada za leti 2012 in 2013 (sklep Vlade RS št. 47602-2/2013/3 z dne 31. 1. 2012, št. 47602-25/2012/3 z dne 23. 10. 2012, in št. 47602-14/2013/3 z dne 18. 6. 2013, v nadaljevanju: PFN), Pogodbe št. C1536-12P96001 o izvedbi javnega razpisa za začetne investicije in subvencijo obrestne mere za bančne kredite v Pomurski regiji in subvencijo obrestne mere za kredite JSRR za projekte iz Pomurja objavlja

1. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil vlagateljem z začetnimi projekti podjetniškega značaja, ki so registrirani v Republiki Sloveniji. 2. Skupna višina razpisanih ugodnih posojil za podjetniške projekte je 6.000.000 EUR. 3. Posojila so namenjena projektom na območju celotne Republike Slovenije 4. Cilj razpisa je spodbujanje enakomernega regionalnega razvoja podeželja, enakomernejše poseljenosti, skladnejše razvitosti ter večje zaposljivosti v Republiki Sloveniji. 5. Skupna višina razpisanih subvencij za obresti pri posojilih za projekte v Pomurski regiji znaša 200.000 EUR, in sicer za leto 2013 v višini 100.000 EUR ter za leto 2014 v višini 100.000 EUR. 6. Razpis se izvaja v skladu s pravili državnih pomoči. 2. Razpisna dokumentacija 1. Razpisna dokumentacija javnega razpisa vsebuje: – Povabilo k oddaji vloge, ki povzema vsebino javnega razpisa. – Prijavni obrazec B. – Prilogo razpisne dokumentacije, ki vključuje podrobnejša merila za ocenjevanje, seznam pripadajoče višine obrestne mere glede na koeficient razvitosti občin ter vzorce, in sicer: – vzorec posojilne pogodbe, – vzorec zahtevka za nakazilo, – vzorec poročila o projektu, – vzorec ovojnice za prijavo na javni razpis. 2. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani sklada, http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo, prav tako se ju lahko v času od objave do zaprtja javnega razpisa osebno pridobi na sedežu sklada, vsak delovni dan, od 9. do 12. ure, razen prijavnega obrazca B, ki je izdelan v elektronski obliki. 3. Zainteresirani lahko informacije pridobijo v času uradnih ur, v Sektorju za izvajanje spodbud, na tel. 01/836-19-53. 3. Rok in način prijave 1. Roka za oddajo prijav sta: 1. rok 2. 8. 2013 in 2., zadnji rok 20. 9. 2013. 2. Način prijave: – Vlagatelj vloži vlogo na naslov Slovenski regionalno razvojni sklad, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica. – Vlagatelj lahko odda vlogo priporočeno po pošti ali osebno na sedežu sklada, pri čemer mora biti v primeru osebne oddaje vloge na sedežu sklada, vloga oddana do posameznega roka, do 14. ure. – Vlagatelj mora vlogo oddati v zaprti in ustrezno opremljeni ovojnici, z oznako »Ne odpiraj«, s pripisom »B«, iz katere mora biti jasno razviden naziv in naslov vlagatelja ter datum in čas (ura in minuta) oddaje vloge, označen s strani pošte, kolikor se vloga odda priporočeno po pošti, ali vložišča sklada, če je vloga oddana osebno na sedežu sklada. 4. Razpisni pogoji 1. Vlagatelji projekta in upravičenci do sredstev so lahko velika, srednje velika, mala in mikro podjetja (v nadaljevanju: vlagatelji), in sicer; – gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, registrirani z dejavnostjo po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB s spr. in dop.), – zadruge ter zadružne zveze po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – UPB2). 2. Za opredelitev velikosti vlagateljev se uporabljajo določbe iz Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L EU št. 214 z dne 9. 8. 2008), v nadaljevanju: Priloga I), in sicer so števila zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo velikost podjetja, sledeči: – V kategoriji MSP se srednje veliko podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 250 zaposlenih in letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR. – V kategoriji MSP se majhno podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. – V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR. Dodatna pojasnila vlagateljem glede opredelitve velikosti podjetja so v Povabilu k oddaji vloge. 3. Ob tem sklad opozarja na 6. člen Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, ki pravi, da se podatki za podjetje, ki ima partnerska ali povezana podjetja, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja ali na podlagi konsolidiranih zaključnih računov podjetja ali konsolidiranih zaključnih računov podjetja, v katerega je podjetje vključeno za namene konsolidacije, če ti obstajajo. Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb glede na določila Uredbe o splošnih skupinskih izjemah. 4. Velikemu podjetju je mogoče sredstva dodeliti le, če bo vlagatelj s prejetimi sredstvi izpolnil najmanj enega od naslednjih meril: – povečal stvarno velikost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, – povečal obseg projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, v stvarni ali finančni obliki, – zaradi prejete regionalne državne pomoči skrajšal čas, ki ga bo porabil za dokončanje projekta, – dejansko povečal finančno vrednost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, – projekta brez prejete državne pomoči ne bi mogel izpeljati na območju Republike Slovenije. 5. Do spodbud ni upravičen vlagatelj, ki: – prijavlja projekt, ki je že bil sofinanciran s strani sklada; – nima izpolnjenih pogodbenih obveznosti do sklada; – deluje na področjih pridelave kmetijskih pridelkov, navedenih v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, in proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, ter področjih ladjedelništva in plutastih izdelkov (CN kode 4502, 4503 in 4504); – posluje ali ima registrirano dejavnost na področju ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne, 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L št. 17, z dne 21. 1. 2000); – posluje ali ima registrirano dejavnost na področju premogovništva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne, 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (UL L št. 205, z dne 2. 8. 2002); – deluje na področju jeklarstva in železarstva in se ukvarja s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 29. točki 2. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah; – deluje na področju industrije sintetičnih vlaken in se ukvarja s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 30. točki 2. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah; – deluje v aktivnostih, povezanimi z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo; – je pridobil pomoč, ki daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega; – izvaja dejavnost, ki je izločena iz shem državnih pomoči v Evropski uniji; – ima neporavnane obveznosti do države oziroma pri Davčni upravi Republike Slovenije nima poravnanih obveznosti, ki jim je potekel rok plačila; – je v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na osnovi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti ali na osnovi prekinitve pogodbe s skladom in zahtevkom za vračilo denarja; – je insolventen glede na 2. točko tretjega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 s spr. in dop.); – je v težavah v skladu s Smernicami skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne, 1. 10. 2004) ter Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – UPB2, 51/11), in sicer je podjetje v težavah: 1. kadar tekoča izguba kapitalske družbe, skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih 12 mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja; 2. kadar tekoča izguba osebne družbe, skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih, in je tekoča izguba v zadnjih 12 mesecih dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih, pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja; 3. kadar je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije; 4. kadar je v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah oziroma je to pomoč prejel in še ni ali je neuspešno zaključil prestrukturiranje podjetja ali pa je v prestrukturiranju. Mala, mikro in srednja podjetja, ki delujejo manj kot 3 leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij. 5. Pogoji prijave 1. Projekt ne sme biti začet (npr. sklenitev pogodbe, avans, plačilo are, naročanje opreme itd.; pridobljeno gradbeno dovoljenje še ne predstavlja začetka del), pred vložitvijo vloge na javni razpis. Kolikor je bil projekt pred tem že začet, ne bo več upravičen do pomoči. Za začetek projekta se šteje trenutek, ko je bila sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek aktivnosti na projektu. Prvi možni datum, določen za začetek projekta, je datum oddaje vloge. 2. Vsa dokumentacija ter priloge se morajo glasiti na vlagatelja ter na prijavljen projekt. 3. Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku, finančni zahtevek pa izražen v skupni evropski valuti (EUR). 4. Vlagatelj mora predložiti vlogo za sredstva na predpisanem obrazcu s pripadajočimi prilogami, ki so navedene v 12. poglavju tega razpisa. 5. V primeru dokazil v tujem jeziku je vlagatelj dolžan predložiti krajši prevod predloženega dokazila. Iz dokazil mora biti razviden predmet nakupa, vrednost z in brez DDV-ja. 6. Vlagatelj lahko kandidira na javni razpis samo z enim projektom. Lokacija projekta je lahko samo v eni občini. 7. Vlagatelj mora biti registriran oziroma mora imeti vsa ustrezna dovoljenja za izvedbo projekta ter dejavnost, ki je predmet projekta ter (odvisno od narave del) po zaključku projekta pridobiti uporabno dovoljenje, kar bo sklad preverjal pri izvajanju rednih pregledov. 8. V primeru, da se projekt izvaja na nepremičnini, v lasti drugih pravnih ali fizičnih oseb, mora imeti vlagatelj za opravljanje dejavnosti v njej sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo (z veljavnostjo najmanj do dokončnega vračila posojila) in soglasje lastnika k izvedbi projekta. 9. Projekt mora izpolnjevati pričakovane cilje, pri čemer mora zasledovati najmanj enega izmed naslednjih ciljev; – vzpostavitev novega obrata, – širitev obstoječega obrata, – diverzifikacija izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in – bistvena sprememba proizvodnega procesa v obstoječem obratu. 6. Upravičeni in neupravičeni stroški 1. Upravičeni stroški projekta (brez DDV) Za dokazovanje upravičenih stroškov projekta mora vlagatelj predložiti nezavezujoče predračune, predpogodbe oziroma ponudbe za celoten prijavljen projekt. Dokazila se morajo glasiti na vlagatelja in morajo biti izdana po 1. 1. 2013. 1.1. Nakup nepremičnin – objekti s pridajajočimi zemljišči ter poslovni prostori, – nepremičnine morajo biti ob nakupu v celoti proste hipotekarnih bremen. 1.2. Gradnja in obnova objektov – pripravljalna dela na zemljiščih in objektih, rušitvena dela, zidarska dela, obrtniška dela, ipd., – stroški nadzora, ki so lahko do največ 1% vednosti upravičenih gradbenih del, – komunalno ter infrastrukturno urejanje zemljišč, – pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža. 1.3. Nakup strojev in opreme (z montažo in s prevozom) Nabavljena osnovna sredstva (stroji, oprema) so lahko tudi rabljena, vendar ne starejša kot 5 let pri mikro, malih ter srednje velikih podjetjih. Pri velikih podjetjih morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. V vlogi za javni razpis je potrebno opredeliti, ali gre za nakup rabljene ali nove opreme in predložiti dokazilo, iz katerega bo razvidna starost opreme, v kolikor to ni razvidno iz ponudb. Pri starosti se upošteva leto proizvodnje in datum objave javnega razpisa. V podjetju, ki posluje v sektorju transporta, se stroške nakupa transportne opreme (premično premoženje) ne uvršča med upravičene stroške. 1.4. Nakup nematerialnih naložb Nematerialne naložbe, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic ter licenc. Pri velikih podjetjih lahko upravičeni stroški nematerialnih naložb znašajo največ do 50% upravičenih stroškov celotnega projekta. Pri mikro, malih in srednje velikih podjetjih lahko upravičeni stroški nematerialnih naložb znašajo do 100% upravičenih stroškov celotnega projekta. 1. Financirani projekti oziroma upravičeni stroški se morajo: – vključiti v aktivo podjetja ter se obravnavati kot osnovna sredstva, ki se amortizirajo, – kupiti od tretje osebe po tržnih pogojih (tretja oseba ne sme biti 25% in več kapitalsko povezana z vlagateljem; lastniški deleži ali glasovalne pravice morajo biti manjše od 25%). Nakup investicijskih sredstev tudi ni dovoljen v primerih, ko gre za nakup med sorodniki prvega, drugega in tretjega dednega reda ali med fizično osebo, ki je ustanovitelj s.p.-ja in ali med lastnikom gospodarske družbe in gospodarsko družbo ali med povezanimi družbami po Uredbi o splošnih skupinskih izjemah. Omejitve zaradi sorodstvenih povezav se upoštevajo tudi med prodajalcem in vlagateljem, katerih lastniki so v sorodstvenem razmerju in imajo več kot 25% lastništvo v pravnih osebah, – ohraniti v regiji in v lasti vlagatelja vsaj 5 let po zaključku projekta za velika podjetja, oziroma vsaj 3 leta za mikro, majhna in srednja podjetja, – nematerialne naložbe se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejelo regionalno državno pomoč, in morajo ostati vsaj 5 let v velikem podjetju in 3 leta v mikro, malem ali srednjem podjetju. Osnovna sredstva, ki so predmet sofinanciranja, se lahko prodajo tretji osebi pred potekom roka, pod pogojem, da podjetje nabavi druga osnovna sredstva, ki predstavljajo sodobnejšo tehnologijo za enak namen. Vlagatelj mora o tem predhodno pridobiti soglasje sklada. 2. Neupravičeni stroški – stroški, katerih povračilo je bilo za isti namen že pridobljeno iz drugih javnih virov (s čimer bi skupna državna pomoč presegla dovoljeni delež projekta), – stroški davka na dodano vrednost ter drugih davkov ter dajatev, – stroški aktivnosti, povezanih z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo, – nakup transportne opreme (premično premoženje) ter transportnih sredstev v podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, – samostojen nakup zemljišč ter stanovanjska gradnja, – sofinanciranje sredstev za nadaljnjo prodajo, – stroški nakupa osebnih vozil, – stroški tekočega poslovanja, – stroški priprave razpisne dokumentacije, prijave na javni razpis oziroma investicijske dokumentacije za prijavo vloge na razpis, stroški pripravljalnih študij in svetovanj, – vlaganja za zasebno rabo, – sredstva namenjena za refinanciranje oziroma nadomeščanje starih posojil in zakupov. 7. Pravila državne pomoči 1. Posojila po tem razpisu se dodeljujejo po shemi državne pomoči: – regionalni shemi državnih pomoči s št. priglasitve: BE01-1783262-2007, BE01-1783262-2007/I. 2. Državna pomoč se pri posojilu izraža v obliki bruto ekvivalenta dotacije in se sešteva z drugimi prejetimi državnimi pomočmi pri projektu. 3. Državna pomoč za projekt se ne sme združevati z državno pomočjo, dodeljeno po pravilu »de minimis« glede na iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. 4. Znesek državne pomoči pri posojilu ne predstavlja celotnega posojila, temveč je to sedanja vrednost razlike med skupnim zneskom obresti, ki bi jih vlagatelj plačal v obdobju odplačilne dobe po amortizacijskem načrtu, če bi za posojilo veljala veljavna referenčna obrestna mera, in skupnim zneskom obresti, ki jih bo v enakem obdobju plačal skladu. 5. Vlagatelj mora podati izjavo, da za prijavljeni projekt ni pridobil drugih javnih sredstev, ni prejel sredstev državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah in da ni v fazi pridobivanja drugih javnih sredstev pri projektu oziroma pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, oziroma da je tako pomoč prejel ter uspešno zaključil prestrukturiranje. 6. Kolikor je vlagatelj v fazi pridobivanja ali je prejel sredstva državnih pomoči za isti projekt ali sredstva iz morebitnega drugega javnega vira, mora navesti vir, višino prejetih sredstev in številko sheme, po kateri bo oziroma je pridobil ta sredstva ter predložiti ustrezen sklep oziroma odločbo, iz katere je razviden prejem teh sredstev. Kolikor pa ta sredstva prejme kadarkoli kasneje v času trajanja projekta, pa je o tem nemudoma dolžan obvestiti sklad. 7. Kadar je podjetje prejelo pomoč v obliki tveganega kapitala, v treh letih pred objavo javnega razpisa, lahko znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči do 24 odstotkov upravičenih stroškov naložb za velika podjetja. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 8 odstotnih točk in za mala podjetja 16 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta. Za mikro, mala in srednja podjetja, ki so prejela pomoč v obliki tveganega kapitala ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala zaprosijo za pomoč po tem razpisu, znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči lahko do 40% upravičenih stroškov. 8. Finančni pogoji 1. Projekt je lahko sofinanciran s strani sklada do največ 75% upravičenih stroškov projekta (brez DDV) ter do najvišjega dovoljenega odstotka državne pomoči, ki znaša: – 50% vrednosti upravičenih stroškov za mala in mikro podjetja, – 40% vrednosti upravičenih stroškov za srednje velika podjetja – 30% vrednosti upravičenih stroškov za velika podjetja. 2. Posojilo se dodeli v skupni evropski valuti (EUR). 3. Vlagatelj mora zagotoviti razliko med dodeljenimi sredstvi in dejansko investicijsko vrednostjo projekta ter prispevati najmanj 25% lastnih sredstev v upravičeni vrednosti projekta, v katera niso vključena javna sredstva. 4. Kolikor ima vlagatelj v finančni konstrukciji poleg lastnih virov predvidene tudi druge posojilne vire, mora k vlogi priložiti ustrezna dokazila o zagotovitvi teh virov (npr. pismo o nameri banke). Kolikor slednji niso zagotovljeni, mora podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, kolikor ti viri dejansko ne bodo pridobljeni. 5. Vlagatelj mora pri projektu izkazati zaprto finančno konstrukcijo in za dodeljena sredstva izkazovati sposobnost izpolnjevanja obveznosti ves čas trajanja pogodbenega razmerja, kar dokazuje z ustrezno dokumentacijo o projektu. 6. Vlagatelji lahko zaprosi za največ 500.000 EUR posojila. 7. Najnižja upravičena višina projekta (brez DDV) ne sme biti nižja od 6.700 EUR, najnižja višina zaprošenih sredstev pa ne nižja od 5.000 EUR. Kot celotna upravičena vrednost projekta se šteje projekt v višini predloženih upravičenih predračunov, ponudb, predpogodb (brez DDV). 8. Skupna višina zadolženosti vlagatelja do sklada ne sme presegati 10% vrednosti namenskega premoženja sklada. Vrednost namenskega premoženja sklada na dan 31. 12. 2012 znaša 96.706.286,34 EUR. 9. V primerih velikih naložbenih projektov, pri katerih upravičeni stroški presegajo 50 mio EUR, ter pri projektih, pri katerih skupna višina državne pomoči iz vseh virov presega 22,5 mio EUR, je potrebno upoštevati še posebna pravila državnih pomoči. 10. Posojilni pogoji Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! – Višina obrestne mere: 3-mesečni Euribor +% letnega pribitka, ki je odvisen od koeficienta razvitosti občine, v kateri se projekt nahaja, za leto 2013 glede na UMZDRO. – Skupna doba vračanja posojila je do 12 let (z vključenim moratorijem). – Skupna doba vračanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta. – Znotraj skupne dobe vračanja posojila, ki je sestavljena iz moratorija na odplačevanje glavnice ter odplačilne dobe, lahko upravičenec pridobi oziroma koristi največ 36 mesecev moratorija, za kar se opredeli pred sklenitvijo pogodbe. – Pred podpisom pogodbe se lahko upravičenec moratoriju odpove in skrajša skupno dobo vračanja posojila, vendar le-ta ne more znašati manj kot 1/3 prvotne skupne dobe vračanja. – Obresti se v času moratorija plačujejo mesečno. – Skupna doba vračanja in dolžina moratorija sta odvisni od višine dodeljenega posojila in ekonomske dobe projekta. 11. Projekti v Pomurju v letih 2013 ter 2014 prejmejo pri vračanju posojila subvencijo obresti v celotni višini obrestne mere, vendar le do porabe sredstev po posameznih letih. Sklad lahko v primeru večjega porasta referenčne obrestne mere EURIBOR vsem upravičencem v istem deležu sorazmerno zniža subvencioniranje obresti tako, da odhodki za subvencijo obresti ne presežejo za posamezno leto zagotovljenih sredstev. 9. Pogoji sklepanja pogodb in urejanje zavarovanja 1. Upravičenec, ki bo prejel odločbo o dodelitvi sredstev, bo sklenil posojilno pogodbo pri Factor Banki d.d. 2. Rok sklenitve pogodbe je do 75 dni od vročitve odločbe o dodelitvi sredstev vlagatelju. Ob utemeljenem razlogu lahko sklad na prošnjo upravičenca rok tudi podaljša. 3. Sklad ne zaračunava stroškov postopka dodelitve sredstev. Stroški sklepanja pogodbe pri pooblaščeni banki (Factor banki d.d.), zavarovanja posojila in vodenja posojila bremenijo upravičenca ter so opredeljeni v povabilu k oddaji vloge. 4. Posojilo se obvezno zavaruje s 5 bianco podpisanimi menicami skupaj s 5 meničnimi izjavami s pooblastili za izpolnitev (razen v primeru fizičnih oseb), izvršnico ter z enim ali več zavarovalnimi instrumenti v skladu z 51. členom Splošnih pogojev sklada. 5. Vlagatelj mora že ob oddaji vloge, predložiti verodostojna dokazila o zmožnosti zagotovitve predlaganih instrumentov zavarovanja sredstev (dodatna pojasnila glede zavarovanja sredstev so navedena v 16. točki 12. poglavja javnega razpisa). 6. Sklad pred podpisom pogodbe presodi ustreznost predlaganega zavarovanja sredstev, ki je izključno v pristojnosti sklada ter poda soglasje o ustreznosti le-tega. Posojilo sklada ne more biti zavarovano z jamstvom Republike Slovenije ali občine. 7. Če upravičenec, ki so mu bila sredstva dodeljena, ne bo pristopil k podpisu pogodbe v določenem roku, se bo upoštevalo, da je upravičenec enostransko odstopil od dodelitve posojila in od sklenitve pogodbe. 8. Kolikor upravičenec predčasno vrne posojilo, plača stroške za predčasno vračilo posojila v skladu s tedaj veljavnim cenikom. 10. Pogoji črpanja posojila 1. Črpanje posojila je dokumentarno. Upoštevajo se zneski brez DDV-ja, in sicer največ do 75% posameznega dokumenta za črpanje, z možnostjo nakazila sredstev izvajalcem oziroma dobaviteljem ob predložitvi dokazil o plačilu lastne udeležbe ali v obliki refundacije ob predložitvi potrdil o že opravljenih plačilih iz lastnih virov. 2. Možno je tudi fazno črpanje. 3. Upravičenec dokumentacijo za črpanje posojila pred izvedbo črpanja posreduje skladu. 3. Črpanje se izvede po podpisu pogodbe in ureditvi zavarovanja ter predložitvi; – pisnega zahtevka za nakazilo skupaj z izjavo, da so vsa dokazila in izvedena dela v skladu z določili javnega razpisa. Vzorec zahtevka za nakazilo z izjavo se nahaja na spletni strani sklada (http://www.regionalnisklad.si/razpisi/obrazci). – izvirnikov računov in situacij z datumom opravljene storitve oziroma odpreme blaga po datumu vložitve vloge na javni razpis; izvirnikov pogodb in predračunov (le v primeru, da natančno predstavljajo predmet nakupa in vsebujejo določilo o veljavnosti), izstavljenih po datumu vložitve vloge na javni razpis. Dela pri projektu, kar vključuje tudi naročila, ne smejo biti pričeta pred oddajo vloge na javni razpis. Dokumenti morajo biti podpisani s strani upravičenca. V primeru kopij dokumentov sklad na podlagi predloženih izvirnikov s pripisom in podpisom potrdi, da so kopije istovetne izvirnikom. Vsakemu dokumentu, ki se nanaša na pogodbena dela, je potrebno priložiti tudi kopijo pogodbe z izvajalcem. – potrdil o plačilu (npr: bančni izpiski, avansni računi, potrjene kompenzacije …), kot dokazila o zagotavljanju lastne udeležbe pri posameznem dokumentu za črpanje sredstev oziroma kot dokazila o že opravljenih plačilih računov, situacij, pogodb in predračunov, ki so podlaga za izvršitev refundacije. Upravičenec lahko izjemoma uveljavlja razširitev upravičenih stroškov, ki jih ob prijavi še ni bilo mogoče predvideti in so neposredno povezani s prijavljenim projektom, in sicer največ do 5% od dodeljenega posojila, s predhodnim soglasjem sklada. 4. Rok črpanja dodeljenega posojila je do 75 dni od dneva sklenitve pogodbe. Ob utemeljenem razlogu lahko sklad na prošnjo upravičenca rok tudi podaljša. 5. Kolikor upravičenec v določenem roku in na dogovorjen način ne bo dostavil ustrezne dokumentacije za črpanje, se upošteva, da je enostransko odstopil od dodeljenih sredstev. 6. Upravičencem bo sklad za projekte v Pomurju subvencioniral obresti na način refundacije že plačanih obresti s stani upravičenca. Upravičenec mora skladu za posamezno koledarsko trimesečje do 31. 12. 2014 dostavljati zahtevke za refundacijo obresti, in sicer najkasneje do 15-tega v tekočem mesecu za predhodno koledarsko trimesečje. Upravičenec mora zahtevku priložiti dokazila o obračunanih obrestih, potrdila o plačilu obresti ter potrdila o plačilu zapadlih obrokov za obračunsko obdobje, na katero se zahtevek nanaša. Obresti se subvencionirajo le do porabe razpoložljivih sredstev po posameznih letih. 11. Pogoji spremljanja in zaključka projekta 1. Projekt mora biti zaključen v skladu s podano prijavo na javni razpis, a ne kasneje kot 31. 12. 2015. Rok za zaključek projekta se opredeli v odločbi o dodelitvi sredstev in pogodbi. Za zaključek projekta se šteje končanje investicijskih del na projektu. 2. Vlagatelj mora zagotoviti opravljanje dejavnosti, ki je predmet projekta, še vsaj naslednjih 5 let po končanem projektu za velika podjetja oziroma še naslednja 3 leta v primeru mikro, malih in srednje velikih podjetij. Neizpolnjevanje te zahteve je mogoče le v izjemnih primerih s soglasjem sklada. 3. Upravičenec mora o poteku projekta skladu poročati najkasneje v roku 1 meseca po zaključku projekta ter enkrat letno, do 31.3. vsako leto, za ves čas spremljanja projekta (3 leta za mikro, mala in srednje velika podjetja oziroma 5 let za velika podjetja, po zaključku projekta), za kar se zaveže tudi v pogodbi o dodelitvi sredstev. 4. V poročilu o zaključku projekta mora upravičenec poročati o projektu na način, da bodo opredeljeni doseženi cilji, zastavljeni pri projektu iz vsebinskega in finančnega vidika. Poročilo vključuje tudi izjavo upravičenca, da je projekt dejansko zaključil. Sklad bo spremljal realizacijo ciljev (navedenih v naslednji točki tega poglavja) s kazalniki učinkov dodeljenega posojila. 5. Vlagatelj oziroma upravičenec mora z odobrenim projektom 2 leti po njegovem zaključku doseči pričakovane učinke: – za 5% povečati število zaposlenih oziroma za najmanj 1 zaposlenega ali ohraniti število zaposlenih ob bistvenem povečanju konkurenčnosti in izboljšanju tehnološkega procesa, – ter poskušati doseči 3% povečanje kosmatega donosa od poslovanja in 3% povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. 6. Povečanje števila zaposlenih se meri kot absolutna razlika med povprečnim številom zaposlenih v zadnjem obračunskem obdobju pred oddajo vloge (podatek AJPES na dan 31. 12. 2012) in številom zaposlenih na dan 31.12. najkasneje 2 leti po zaključku projekta (v skladu s prijavo) na račun povečanja števila zaposlenih pri vlagatelju zaradi izvedbe projekta. 7. Prezaposlitve delavcev med povezanimi podjetji ne štejejo kot novo ustvarjena delovna mesta. 8. Upravičenec se v pogodbi zaveže, da bo omogočil nadzor nad porabo posojil tako, da je vsak čas možna kontrola realizacije projekta ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na projekt. Upravičenec mora hraniti dokumentacijo najmanj do dokončnega vračila posojila. 9. Upravičenec bo omogočil skladu pregled projekta ali ogled predmeta zavarovanja. 10. Sklad lahko od vlagatelja oziroma upravičenca, na njegove stroške ali na stroške sklada, zahteva dodatno dokumentacijo (npr. dokumentacija za ugotovitev popolnosti vloge, izdelava strokovnega mnenja, preveritev zavarovanja …). 11. Kolikor bo sklad ugotovil, da sredstva ne bodo porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali ne bodo uresničeni zastavljeni cilji, da se je predmet projekta odtujil ali da so bila sredstva odobrena na podlagi neresničnih podatkov, ima sklad pravico odpovedati pogodbo in zahtevati takojšnje vračilo dodeljenih sredstev v enkratnem znesku, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila do dneva vračila po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07). 12. Upravičenec se v pogodbi zaveže, da bo zagotovil primeren prostor za namestitev oznake sklada, pri čemer lahko upravičenec, po predhodnem soglasju sklada, na svoje stroške namesti oznako ali označevalno tablo drugačnih dimenzij. Hkrati se zaveže, da bo sklad obvestil o otvoritvi projekta ter ob informiranju širše javnosti (npr. v člankih, na tiskovnih konferencah …) podal informacijo o sodelovanju sklada pri projektu. 12. Vsebina vloge Obvezna dokumentacija 1. Priloga OBR: Ustrezno izpolnjen in s strani odgovorne osebe podpisan in žigosan Prijavni obrazec B v elektronski (na CD-ju) in papirnati obliki. Prijavni obrazec mora biti skladen s predloženo investicijsko dokumentacijo o projektu. Elektronska različica izpolnjenih razpisnih obrazcev mora biti enaka papirnati različici. V primeru razlik se upošteva vloga v papirnati obliki. 2. Priloga POG: S strani odgovorne osebe parafiran vzorec pogodbe. 3. Priloga INV: Investicijska dokumentacija, tj. poslovni načrt oziroma v primeru projektov z upravičeno vrednostjo nad 500.000 EUR (brez DDV) investicijski program v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10). Investicijska dokumentacija mora biti skladna s prijavnim obrazcem ter ne sme biti starejša od 1 leta, pri njeni pripravi je potrebno izhajati iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za zadnje leto poslovanja in splošne diskontne stopnje, ki je 7%. Vsi finančni izračuni morajo biti izdelani za dobo vračila posojila. Vlagatelje opozarjamo, da mora poslovni načrt vsebovati osnovne podatke o vlagatelju, njegovi dejavnosti, finančni in predračunski konstrukciji projekta, opis ter lokacijo projekta, predstavitev poslovnega dela projekta (strategija trženja, analiza tveganj s SWOT analizo, ocena konkurence in trga, reference, analiza kadrov, terminski plan, vpliv projekta na okolje) ter oceno učinkov projekta z analizo njegove upravičenosti in izračuni v njegovi ekonomski dobi oziroma najmanj za obdobje vračila posojila (izračun finančnih in ekonomskih kazalcev (doba vračanja vloženih sredstev, neto sedanja vrednost projekta, interna stopnja donosnosti, analiza bilance uspeha in stanja, denarni tok projekta). 4. Priloga REG: – Kolikor sklad iz baze AJPESA za vlagatelja ne bo uspel pridobiti dokazil o njegovi registraciji ali bodo pridobljeni podatki nepopolni ali neustrezni, bo le te moral predložiti vlagatelj sam. Izpisek iz sodnega registra za gospodarske družbe ali izpis iz poslovnega registra za samostojne podjetnike, ne starejši od 1. 1. 2013, z označbo registrirane dejavnosti za prijavljeni projekt ter druga dokazila, iz katerih je razvidna registracija vlagatelja za prijavljeni projekt. – Obrtniki priložijo obrtno dovoljenje. 5. Priloga OBV: Originalno potrdilo o plačanih davkih in drugih obveznostih, ki jim je potekel rok plačil, ki ga izda krajevno pristojna Davčna uprava, ki ni starejše od meseca dni od dneva oddaje vloge na javni razpis. 6. Priloga ZKL: Zemljiško knjižni izpisek lokacije projekta, ki ne sme biti starejši od 1 meseca. V primeru, da vlagatelj ni lastnik lokacije projekta, pa še kopijo pogodbe o najemu (z veljavnostjo najmanj do dokončanja vračila posojila) in soglasje lastnika(ov) k predvidenemu projektu. 7. Priloga TNP: Kopija dokumenta, s katerim se dokazuje, da bo projekt na območju Triglavskega narodnega parka (9. člen Zakona o Triglavskem narodnem parku Uradni list RS, št. 52/10). V primeru, da priloga ne bo priložena, vlagatelj na ta račun ne dobi točk pri oceni projekta. 8. Priloga NAK: Nezavezujoči predračuni, predpogodbe oziroma ponudbe za celotni prijavljeni projekt. Dokazila se morajo glasiti na vlagatelja in morajo biti izdana po 1. 1. 2013. V primeru nakupa rabljenih strojev ali opreme je potrebno dokazilo, iz katerega bo razvidna starost opreme, kolikor to ni razvidno iz ponudb. Upošteva se datum proizvodnje strojev in opreme. 9. Priloga RAB: V primeru nakupa rabljenih strojev, opreme ali nepremičnin je potrebna tudi izjava prodajalca, da predmet nakupa, v preteklih 5. letih pred objavo javnega razpisa, ni bil kupljen s pomočjo nepovratnih sredstev ali drugih javnih virov oziroma izjava o že prejetih javnih sredstvih in državnih pomočeh pri projektu. 10. Priloga TEH: Tehnična skica objekta (lahko iz projektne mape za gradbeno dovoljenje) v primeru gradbenih del, prospekt opreme ali strojev oziroma dokumentacija o prikazu projekta. 11. Priloga GRA: V primeru graditve ali izvajanja del na objektih morajo biti gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja, za kar vlagatelj predloži pravnomočno gradbeno dovoljenje ali ustrezno upravno dovoljenje, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno, iz katerega je razvidna namembnost. Kolikor ni potrebno nobeno dovoljenje, je potrebno priložiti izjavo, iz katere je to razvidno. 12. Priloga AVP: Velika podjetja morajo predložiti tudi analizo možnosti izvedbe projekta s prejeto državno pomočjo in brez nje, iz katere mora biti razvidno izpolnjevanje pogoja iz 4. poglavja 4. točke tega razpisa. Vlagatelji v ta namen napravijo dva modela izračuna, in sicer enega, ki upošteva pridobljena sredstva po tem razpisu, in drugega, ki teh sredstev ne vključuje. 13. Priloga SKL: Kopija sklepa oziroma odločbe o prejemu drugih sredstev iz javnih virov pri projektu. 14. Priloga LAST: Izjava vlagatelja o zagotovitvi lastnih sredstev pri projektu z navedbo vira za ta sredstva. 15. Priloga POS: Kolikor ima vlagatelj v finančni konstrukciji poleg lastnih virov predvidene tudi druge posojilne vire, mora k vlogi priložiti ustrezna dokazila o zagotovitvi teh virov (npr. pismo o nameri banke). Kolikor slednji niso zagotovljeni, mora podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, kolikor ti viri dejansko ne bodo pridobljeni. 16. Priloga POL: Predlog ustreznega zavarovanja v skladu s Splošnimi pogoji sklada (bančna garancija, hipoteka, bančni depozit itd.), kar vlagatelj opredeli tudi v obrazu za prijavo. Predlagano zavarovanje posojila, mora biti veljavno še najmanj 2 meseca po zapadlosti zadnjega obroka. Ob oddaji vloge mora vlagatelj predložiti verodostojna dokazila o zmožnosti zagotovitve predlaganih instrumentov zavarovanja posojila, in sicer: – V primeru, da vlagatelj kot predlog za zavarovanje posojila poda bančno garancijo, mora predložiti skladu izjavo s strani banke. Garancija mora vključevati znesek glavnice posojila, povečan za pripadajoče obresti in druge stroške po posojilni pogodbi. – V primeru zavarovanja posojila pri zavarovalnici predloži pismo o nameri oziroma soglasje zavarovalnice k zavarovanju posojila ter splošne pogoje zavarovanja. Zavarovanje mora biti praviloma brez odbitne franšize. – V primeru hipoteke na nepremičnini je potrebno predložiti zemljiško knjižne izpiske za predlagano nepremičnino. Če vlagatelj ni lastnik, je potrebno še soglasje lastnika(ov) k predvidenemu zavarovanju. Kolikor so na nepremičnini hipoteke, mora vlagatelj predložiti tekoče stanje posojil za vpisane hipoteke. Vlagatelj lahko poda tudi sliko predmeta zavarovanja ter cenitev predmeta zavarovanja, ki ni starejša od leta dni. Cenitev s celovito tržno analizo nepremičnine mora biti izdelana s strani sodno zapriseženega cenilca ali pooblaščenega ocenjevalca Slovenskega inštituta za revizijo in mora biti izdelana v skladu s trenutno veljavnimi Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) in Slovenskimi poslovno finančnimi standardi (SPS2) (ob prijavi neobvezna priloga, ki pa je potrebna pri realizaciji zavarovanja posojila). V cenitvi morajo biti navedeni ID znaki ocenjenih nepremičnin. V primeru zavarovanja z nepremičnino, ki je predmet zastave in predmet nakupa, cenitev ni potrebna, upošteva se praviloma vrednost nepremičnine iz kupoprodajne pogodbe. Vlagatelj lahko predloži tudi obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) o poskusnem izračunu posplošene tržne vrednosti v zavarovanje ponujenih nepremičnin, vendar je za sklad nezavezujoče. Razmerje med posojilom in vrednostjo nepremičnin mora biti praviloma najmanj 1: 2,0. – V primeru zavarovanja s premičninami (predlagano zavarovanje mora biti v skladu s 5. točko 51. člena Splošnih pogojev sklada) mora vlagatelj predložiti dokazila o obstoju lastništva (potrebna je tudi izjava prodajalca, da je stroj kupcu prodal, dobavil in izročil v last) in o prostosti bremen oziroma obremenitev na v zastavo danih premičninah. Iz predloga zavarovanja mora biti razvidna tudi vrsta skupine premičnine in obvezni identifikatorji premičnine, na podlagi katerih bo mogoč vpis zastave v AJPES. Vlagatelj lahko predloži tudi cenitev sodno zapriseženega cenilca ali pooblaščenega ocenjevalca Slovenskega inštituta za revizijo, ki mora biti izdelana v skladu s trenutno veljavnimi MSOV in SPS2, ki ne sme biti starejša od leta dni (ob prijavi neobvezna priloga, ki pa je potrebna pri realizaciji zavarovanja posojila). Vrednost zavarovanja s premičninami mora biti najmanj 1:3,0. – V primeru bančne vloge je potrebno predložiti dokazilo o obstoju bančne vloge oziroma zmožnosti predložitve tega instrumenta. Razmerje med posojilom in bančno vlogo mora biti najmanj 1: 1,2. – V primeru vseh ostalih predlogov zavarovanja mora vlagatelj predložiti primerna dokazila o podanem predlogu zavarovanja. 17. Priloga OST: V primeru specifičnih projektov mora vlagatelj k vlogi predložiti tudi druga dovoljenja, ki mu omogočajo opravljanje dejavnosti (npr. koncesijska dovoljenja, soglasje TNP, najemna pogodba, ipd.). Sklad lahko od vlagatelja zahteva, da v določenem roku poda tudi dodatno dokumentacijo in pojasnila o projektu oziroma navedbah v vlogi z namenom preveritve resničnosti in verodostojnosti podatkov, navedenih v vlogi ter predloženi dokumentaciji. Vlagatelj pa lahko tudi sam predloži dokazila ter pojasnila o projektu (pisma o nameri …). Neobvezna dokumentacija 18. Priloga CEK: Certifikat kakovosti (kopija ISO oziroma drugega mednarodnega ali v Sloveniji uveljavljenega standarda kakovosti). 19. Priloga PRO: Pogodbe, predpogodbe, sporazumi, pisma o nameri glede zagotovljene prodaje oziroma poslovnem sodelovanju za prijavljeni projekt. 20. Priloga RRA: Mnenje lokalnega oziroma regionalnega okolja o projektu (mnenje občine, regionalne razvojne agencije, obrtne ali gospodarske zbornice). 13. Merila za ocenjevanje Projekt lahko skupaj prejme 100 točk, po naslednjih kriterijih in podkriterijih; 1. Regionalni vidik lokacije investiranja skupno največ 30 točk: – Stopnja razvitosti razvojnih regij – 10 točk, – Koeficient razvitosti občin projekta glede – 15 točk, – Projekti, ki so po uredbi o določitvi obmejnih problemskih območjih opredeljujejo kot obmejna problemska območja – 5 točk, – Uvrstitev projekta v območje znotraj Triglavskega narodnega parka, pogojno, kolikor sta izpolnjena kriterija za uvrstitev projekta v nadaljnjo obravnavo – dodatnih 10 točk. 2. Tržni in ekonomski elementi projekta skupno največ 50 točk: – Tržni elementi projekta – 25 točk, – Finančna uspešnost projekta – 25 točk. 3. Ocena vlagatelja skupno največ 20 točk: – Bonitetna ocena vlagatelja glede na razvrstitev po iBONu – 10 točk, – Velikost podjetja vlagatelja (glede na opredelitev po Prilogi I Uredba EU 800/2008) – 7 točk, – Zgodovina financiranja – 3 točke. Podrobnejša razdelitev meril je objavljena v Prilogi razpisne dokumentacije. Da se projekt uvrsti v nadaljnjo obravnavo, mora doseči najmanj 45 točk po kriterijih tržni in ekonomski elementi projekta in ocena vlagatelja ter najmanj 25 točk samo po kriteriju tržni in ekonomski elementi projekta. Vlagatelj lahko pridobi dodatnih 10 točk v primeru, da se projekt nahaja na območju Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju:TNP), kolikor sta predhodno izpolnjena kriterija, za uvrstitev projekta v nadaljnjo obravnavo. 14. Obravnava vlog 1. Obravnava vlog se izvaja v skladu s Splošnimi pogoji sklada. 2. Prispele vloge obravnava Komisija za pregled in obravnavo vlog (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje direktor. Komisija bo o odpiranju vlog in o izboru upravičencev vodila zapisnik. Podatki iz vloge, so poslovna tajnost. Komisija lahko k svojemu delu povabi tudi zunanje ocenjevalce in strokovnjake iz delovnih področij, glede na posamezno naravo razpisa, vendar s soglasjem direktorja sklada. 3. Vloge se odpirajo po vrstnem redu, kot so prispele. Vloge, ki bodo prispele po prvem roku oziroma naslednjih rokih, se prenesejo v naslednje odpiranje, razen po zaprtju oziroma izteku razpisa. Odpiranje je najkasneje tretji delovni dan po izteku rokov za oddajo vlog. Odpiranja niso javna. 4. Vloge, ki ob oddaji ne vsebujejo vsaj izpolnjenega obrazca (iz katerega bo razviden prijavljeni projekt) ali poslovnega načrta oziroma investicijskega programa, se zavržejo kot nepopolne in se vlagateljev ne poziva na dopolnjevanje. 5. Nepopolne vloge bo komisija v roku 8 dni od posameznega odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi. 6. Vloge, ki jih vlagatelj v roku 8 dni od dneva prejema poziva za dopolnitev ne dopolni ali jih neustrezno dopolni, se kot nepopolne zavržejo. 7. Prepozno prispele vloge, se uvrstijo v naslednji razpisni rok, kolikor tega ne bo več, se zavržejo. 8. Vloge, ki ne ustrezajo razpisnim pogojem, se kot neutemeljene zavrnejo. 9. V primeru, da je bonitetna ocena vlagatelja, določena na podlagi podatkov iz iBONA 1 ali 2, se vloga kot neutemeljena zavrne. Kolikor gre za novoustanovljeno podjetje, ki prejme po interni metodologiji sklada bonitetno oceno 1 ali 2, to ni izločitveni razlog. 10. Vloge, pri katerih vlagatelji nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do sklada in države oziroma državnih organov, se zavržejo. 11. Komisija bo enakovredno obravnavala vse popolne vloge, ki so prispele pravočasno oziroma bodo dopolnjene v predpisanem roku. Popolne vloge pridobijo najmanj 2 oceni na podlagi meril za ocenjevanje. Komisija bo na podlagi povprečnih ocen vloge razvrstila v prioritetno listo. Financirane bodo vloge z največjim številom točk do porabe razpisanih sredstev. 12. Prednost pri izboru za dodelitev razpisanih sredstev znotraj posameznega odpiranja bodo imeli investicijski projekti, ki bodo dobili višje število točk. Kolikor bodo projekti pri ocenjevanju znotraj posameznega roka odpiranja vlog dosegli enako število točk, bodo imeli prednost pri izbiri tisti projekti, ki bodo zbrali večje število točk po naslednjem vrstnem redu sledečih meril za izbor vlog, in sicer: 1. regionalni vidik lokacije investiranja, 2. tržni in ekonomski elementi projekta in 3. ocena investitorja. V primeru, da zadnje uvrščena vloga tudi po teh merilih dosežejo enako število točk, bo imela prednost vloga, ki je bil oddana prva (upošteva se datum in ura oddaje vloge priporočeno na pošto ali datum in ura oddaje vloge osebno v vložišče na sedežu sklada). 13. Vloge, ki po ocenitvi na podlagi meril za točkovanje ne dosežejo najmanj 45 točk po kriterijih tržni in ekonomski elementi projekta in ocena vlagatelja ter hkrati najmanj 25 točk samo po kriteriju tržni in ekonomski elementi projekta, se kot neutemeljene zavrnejo. Projekti bodo ocenjeni na osnovi navedenih meril v 13. poglavju. Na osnovi ocene bo strokovna komisija projekte razvrstila v prioritetno listo glede na število točk. 14. Vsi projekti z več kot dveletnim kumulativnim negativnim denarnim tokom, ekološko sporni projekti ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljeni zavrnejo. 15. V primeru, da je vlog za dodelitev sredstev, ki izpolnjujejo kriterije za dodelitev sredstev več, kot je na razpolago sredstev, komisija za pregled in obravnavo prispelih vlog na podlagi vrednotenja projektov oblikuje prednostni vrstni red vlagateljev za dodelitev sredstev. Ko pa gre za t. i. ostanke sredstev, lahko komisija v primeru iz prejšnjega stavka predlaga odobritev sredstev vlagateljem iz višjega prioritetnega razreda v omejeni višini upravičeno zaprošenega zneska ter v obsegu razpoložljivih sredstev (na primer: zaprošeno posojilo 50.000,00 EUR, razpoložljiv obseg posojil še 25.000,00 EUR, zato dodelitev v višini 25.000,00 EUR), če se vlagatelj strinja in zagotovi, da bo izvedel projekt v celoti, ter prilagodi finančno konstrukcijo projekta. Kolikor vlagatelj tega v postavljenem roku ne bo storil oziroma na to ne pristane, lahko sklad po istem postopku ponudi sredstva vlagatelju, katerega vloga se je po oceni uvrstila kot naslednja, vendar v okviru časovnih možnosti razpisa. Vloge vlagateljev, ki ne bodo uvrščene v prioritetni obseg dodelitve znotraj razpoložljivih sredstev, se kot neutemeljene zavrnejo. 15. Obvestilo o dodelitvi sredstev 1. Upravičenci bodo o obravnavi vlog pisno obveščeni z odločbo o dodelitvi sredstev, praviloma v roku do 45 dni od datuma odpiranja vlog. 2. Na podlagi predloga komisije o izdaji odločb o dodelitvi sredstev odloči direktor. 3. Sklad z odločbo o dodelitvi sredstev izda tudi navodilo o načinu sklenitve pogodbe, ki vsebuje kraj, rok in potrebno dokumentacijo za sklenitev pogodbe. 4. Zoper odločbo o dodelitvi sredstev je možna pritožba v roku 8 dni od prejema odločbe. O pritožbi odloča Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predmet pritožbe ne morejo biti merila za ocenjevanje vlog.