Št. 331-30/2007/62 Ob-3450/13
, Stran 2423
Št. 331-30/2007/62 Ob-3450/13
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKO), na podlagi:
– Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013 (Uradni list RS, št. 28/11, 37/11-popr., 103/11, 87/12 in 63/13) (v nadaljnjem besedilu: Uredba PRP),
– Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1312/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (ES) z dne 19. decembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L št. 339 z dne 21. 12. 2011, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 679/2011 z dne 14. julija 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 185 z dne 15. 7. 2011, str. 57), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES),
– Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. oktobra 2012 o spremembi Uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne mere za neupravičena izplačila, ki se izterjajo od upravičencev sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz uredbe Sveta (ES) št. 1698 in podpore za vinski sektor iz uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13.20.2012, str.1),(v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU),
– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (CCI 2007 SI 06 RPO 001), ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. K(2007) 4136 z dne 12. 9. 2007, zadnjič spremenjenega dne 14. 6. 2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013) objavlja
IV. javni razpis
za UKREP 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij
1. Osnovni podatki o javnem razpisu:
Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!
2. Predmet podpore
2.1 Skladno s prvim in drugim odstavkom 21. člena Uredbe PRP so predmet podpore v okviru tega javnega razpisa naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi(*1), in sicer:
(*1) Priloga I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane v Rimu 25. marca 1957 (11957E).
2.1.1 naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc ter rejo živali;
2.1.2 naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo;
2.1.3 naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo kmetijskih proizvodov, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin pri vrtninah (beluši, artičoke ipd.) ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
2.1.4 naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se podpira s tehnično pomočjo v sklopu podpor iz I. stebra skupne kmetijske politike, skladno z Uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2011–2013 (Uradni list RS, št. 4/11, 40/11 in 7/13);
2.1.5 naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo;
2.1.6 naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo;
2.1.7 nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo;
2.1.8 nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega deset odstotkov vrednosti celotne naložbe;
2.1.9 prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč;
2.1.10 nakup in postavitev mrež proti toči;
2.1.11 naložbe v postavitev pašnikov ter obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi;
2.1.12 naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih: odstranitev kamnitih osamelcev in krčenje grmičevja;
2.1.13 naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov;
2.1.14 naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva;
2.1.15 naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih.
2.2 Skladno z drugim odstavkom 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES v povezavi z drugim in četrtim odstavkom 21. člena Uredbe PRP se v okviru tega ukrepa dodeli 10 odstotkov višji delež podpore za naslednje aktivnosti:
2.2.1 naložbe, namenjene izboljšanju učinkovitosti uporabe dušikovega gnojila:
2.2.1.1 naložbe v samostojna skladišča za živinska gnojila ter nakup hlevske opreme namenjene izboljšanju skladiščenja živinskih gnojil,
2.2.1.2 nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi dušika ter minimalni obdelavi tal;
2.2.2 proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov;
2.2.3 naložbe v tehnologije za varčevanje z vodo in shranjevanje vode:
2.2.3.1 naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov,
2.2.3.2 naložbe v izgradnjo vodohranov in zajetij;
2.2.4. naložbe v preventivne mehanizme proti škodljivim učinkom podnebnih sprememb:
2.2.4.1 nakup in postavitev mrež proti toči,
2.2.4.2 naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo;
2.2.5. naložbe, povezane z mlečno proizvodnjo:
2.2.5.1 naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka,
2.2.5.2 naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo,
2.2.5.3 naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo,
2.2.5.4 nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega deset odstotkov vrednosti celotne naložbe,
2.2.5.5 naložbe v postavitev pašnikov ter obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi,
2.2.5.6 naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih: odstranitev kamnitih osamelcev in krčenje grmičevja,
2.2.5.7 naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva,
2.2.5.8 naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih.
2.3 Do višjega deleža podpore pri naložbah povezanih z mlečno proizvodnjo iz točke 2.2.5 so upravičeni le vlagatelji, ki imajo na svojih kmetijskih gospodarstvih ob predložitvi vloge v reji vsaj 8 krav molznic oziroma so imeli na dan 31. 3. 2013 dodeljeno letno kvoto za vsaj 50.000 kg mleka.
2.4 Naložbe iz točk 2.1 in 2.2 tega poglavja morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa točka c) prvega odstavka 22. člena Uredbe 1698/2005/ES in se nanaša na izvajanje ukrepa 112 Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, sicer niso upravičene do podpore po tem javnem razpisu.
2.5 Seznam kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi in so upravičeni do podpor v okviru tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh MKO in ARSKTRP.
3. Vlagatelji
3.1 Skladno s prvim odstavkom 23. člena Uredbe PRP so vlagatelji nosilci dejavnih kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na ozemlju Republike Slovenije, ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev.
3.2 Skladno z drugim odstavkom 23. člena Uredbe PRP se za namen izvajanja ukrepa 121 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev kot mladi prevzemnik šteje upravičenec, ki je prejel pozitivno odločbo o podpori za prevzem kmetije na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme- 1), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10) ali na podlagi Uredbe PRP (v nadaljnjem besedilu: mladi prevzemnik).
3.3 Skladno z enajstim odstavkom 120. člena Uredbe PRP, mora imeti vlagatelj, ki je fizična oseba, stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije.
4. Pogoji in obveznosti
Pogoji za dodelitev sredstev morajo biti izpolnjeni ob vložitvi vloge, razen v primerih, ko je v nadaljnjem besedilu drugače določeno. Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku. Vlagatelj lahko na ta javni razpis vloži samo eno vlogo.
4.1 Splošni vstopni pogoji za dodelitev sredstev
4.1.1 Vlagatelj mora predložiti popolno vlogo skladno z zahtevami iz tega javnega razpisa in na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni.
4.1.2 Skladno s 1. točko prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP mora biti kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).
4.1.3 Skladno s četrtim odstavkom 116. člena Uredbe PRP, je sprememba vloge na javni razpis dopustna do zaprtja javnega razpisa, vendar se pri tem glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga ponovno vložena.
4.1.4 Vlagatelj je moral v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (zbirno vlogo) po predpisu, ki določa izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2013.
4.1.5 Vlagatelj mora pri pripravi vloge uporabljati podatke iz uradnih evidenc.
4.1.6 Skladno s prvim odstavkom 120. člena Uredbe PRP, vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del; zbiranje ponudb se ne šteje kot prevzem obveznosti, pri čemer dobavitelj oziroma izvajalec ne sme biti izbran pred začetkom datuma upravičenosti). Kot začetek stroška se šteje prevzem katerekoli obveznosti vlagatelja na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
4.1.7 Za izvedbo naložbe, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja, mora vlagatelj skladno s tretjim odstavkom 120. člena Uredbe PRP, pridobiti gradbeno dovoljenje, iz katerega je razvidna namembnost objekta, ki mora biti v skladu z dejavnostjo prijavljene naložbe.
4.1.8 Če se vlagatelj skladno z drugim odstavkom 120 člena Uredbe PRP, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ne šteje za naročnika, mora za stroške vseh storitev, dobav, del in opreme, ki so višji od 10.000 EUR (brez DDV), pridobiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh med seboj neodvisnih ponudnikov. Prav tako pri izvedbi naložbe ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne-tržnih pogojih poslovanja.
4.1.9 Skladno z določili četrtega odstavka 120. člena Uredbe PRP, mora vlagatelj imeti poravnane vse obveznosti do države.
4.1.10 Če je vlagatelj skladno z določili petega odstavka 120. člena Uredbe PRP fizična oseba, ne sme biti v osebnem stečaju.
4.1.11 Skladno z določili šestnajstega odstavka 120. člena Uredbe PRP se za izračun primerljivih kmetijskih površin upošteva vrsta rabe v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje:
4.1.11.1 1 ha njiv oziroma vrtov,
4.1.11.2 2 ha trajnih travnikov, ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakov, ostalih trajnih nasadov ali barjanskih travnikov,
4.1.11.3 0,25 ha hmeljišč, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjakov, vinogradov, matičnjakov. intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov ali proizvodnih površin pri pridelavi gob ali
4.1.11.4 8 ha kmetijskih zemljišč, poraslih z gozdnim drevjem.
4.1.12 Skladno z določili 2. točke prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP, mora naložba prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva in sicer:
4.1.12.1 Podpora je namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge na javni razpis ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah na enoto vloženega dela. Enota vloženega dela pomeni obseg dela, ki ga opravi ena oseba, ki je zaposlena za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom v obdobju enega leta oziroma eno polno delovno moč, ki znaša 1.800 ur letno (v nadaljnjem besedilu: polna delovna moč). Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu pred objavo javnega razpisa, ki je v letu 2012 znašala 9.156,72 EUR. Vrednost proizvodnje se bo lahko prikazalo na dva načina in sicer z dejanskim prihodkom v primeru vlagateljev, ki vodijo knjigovodstvo po dejanskih prihodkih, in s pokritjem za ostale vlagatelje, ki ne vodijo takšnega knjigovodstva.
4.1.12.2 Če kmetijsko gospodarstvo mladega prevzemnika ob predložitvi vloge na javni razpis še ne opravlja kmetijske dejavnosti, oziroma če se je vlagatelj vpisal v RKG po predpisanem roku za oddajo zbirne vloge, mora vlagatelj ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na eno polno delovno moč najpozneje do dokončanja naložbe.
4.1.12.3 Izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz vloge za pridobitev sredstev.
4.1.12.4 Pri zahtevnih naložbah mora vlagatelj s poslovnim načrtom izkazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni denarni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKO: www.mko.gov.si in ARSKTRP: www.arsktrp.gov.si in sicer za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev.
4.1.12.5 Kmetijsko gospodarstvo mora zagotavljati obseg dela iz opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti najmanj v višini ene polne delovne moči, od tega najmanj 0,5 polne delovne moči iz kmetijskih dejavnosti. Šteje se, da kmetijsko gospodarstvo dosega 0,5 polne delovne moči iz kmetijskih dejavnosti, če vrednost letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti predstavlja vsaj 4.578,36 EUR. To mora biti razvidno iz vloge za pridobitev sredstev.
4.1.12.6 Pri izračunu obsega dela se upošteva lastna in najeta delovna sila na kmetijskem gospodarstvu.
4.1.12.7 Pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetiji se upošteva samo tiste osebe, ki so člani kmetije. To pomeni, da morajo biti člani enega ali več gospodinjstev, ki so prijavljena v okviru te kmetije in so vpisani v registru kmetijskih gospodarstev. Za 1 PDM velja oseba v aktivni življenjski dobi, ki za to dejavnost razpolaga vsaj z 1.800 delovnimi urami letno. Ne glede na to, pa izračunane vrednosti ne smejo preseči vrednosti po navedenih statusih in sicer: kmetijski zavarovanec/zavarovanka (1 PDM); kmetijski delavec/ka (1 PDM); ostali člani kmetije (0,5 PDM). Pri opredelitvi najete delovne sile, velja za 1 PDM oseba v aktivni življenjski dobi, ki ima za delo na kmetiji urejeno delovno razmerje za polni delovni čas. Pri izračunu občasno najete delovne sile se upošteva, da 1 PDM predstavlja 1.800 delovnih ur letno.
4.1.13 Zaprtost finančne konstrukcije: Skladno z določili sedmega odstavka 120. člena Uredbe PRP, mora biti iz tabele št. 4.2. Finančna konstrukcija, ki je v vlogi za pridobitev sredstev, razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe.
4.1.14 Če vlagatelj, skladno z določili osmega odstavka 120. člena Uredbe PRP kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene projektne dokumentacije razvidni:
4.1.14.1 popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
4.1.14.2 ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na javni razpis,
4.1.14.3 predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov.
4.1.15 Če vlagatelj, skladno z določili devetega odstavka 120. člena Uredbe PRP kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v nakup oziroma gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni prostori zasedajo. Merilo za izračun opravičljivega stroška je neto tlorisna površina objekta.
4.1.16 Skladno z določili desetega odstavka 120. člena Uredbe PRP, mora vlagatelj imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun za nakazilo sredstev v skladu s 35. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08,57/12 in 90/12-ZdZPVHVVR; v nadaljnjem besedilu ZKme-1).
4.1.17 Skladno z določili trinajstega odstavka 120. člena Uredbe PRP, nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tem javnem razpisu.
4.1.18 Izpolnjevanje standardov Evropske unije: Skladno z določili točke b) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora biti naložba usklajena s standardi Evropske unije, ki veljajo za takšno naložbo. Seznam minimalnih standardov Evropske unije za posamezno vrsto navedenih naložb iz 2. točke tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh: MKO: www.mko.gov.si in ARSKTRP: www.arsktrp.gov.si. Mladim prevzemnikom, ki prejmejo podporo v skladu s členom 20 (a) (ii) Uredbe 1698/2005/ES, se podpora lahko dodeli za naložbe, ki izpolnjujejo obstoječe standarde Evropske unije, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa točka c) prvega odstavka 22. člena Uredbe 1698/2005/ES. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma ustanovitve.
4.1.19 Skladno z določili 5. točke prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP, mora kmetijsko gospodarstvo z naložbo, ki je predmet podpore, prispevati k izpolnjevanju najmanj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
4.1.19.1 uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
4.1.19.2 usposobitev kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje standardov Evropske unije, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu,
4.1.19.3 stabilizacija dohodkov na kmetijskih gospodarstvih.
4.1.20 Skladno z določili 6. točke prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP, mora biti prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih ciljev ukrepa razviden iz vloge na javni razpis (pri enostavnih naložbah) oziroma iz poslovnega načrta (pri zahtevnih naložbah).
4.1.21 Skladno z določili 7. točke prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP, se upoštevajo omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore Evropske unije po skupni ureditvi kmetijskih trgov.
4.1.22 Če vlagatelj, skladno z določili 8. točke prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP (razen kmetije, kjer so lastniki oziroma solastniki nepremičnin člani kmetije) kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za kmetijska zemljišča), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
4.1.22.1 vlagatelj mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnin za obdobje najmanj deset let po končani naložbi,
4.1.22.2 vlagatelj mora imeti overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih lastnikov k naložbi in
4.1.22.3 vlagatelj mora izkazati pravico graditi.
4.1.23 Skladno z določili 9. točke prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP, mora končni prejemnik sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu po tej metodologiji mora spremljati pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Standardne rezultate obdelave podatkov po metodologiji FADN mora v elektronski obliki in v formatu, določenem na spletni strani ARSKTRP, poslati na MKO do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se na kmetijskem gospodarstvu rezultate gospodarjenja za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja na podlagi knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V tem primeru mora končni prejemnik sredstev poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer za pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Poročilo mora končni prejemnik sredstev poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP, priložiti pa mora tudi izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja.
4.1.24 Skladno z 11. točko prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec in vsi računi se morajo glasiti na ime nosilca kmetije.
4.2. Podrobnejši vstopni pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave, skladno z drugim odstavkom 24. člena Uredbe PRP
4.2.1 Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme
4.2.1.1 Kadar gre za nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena lastni primarni pridelavi vlagatelja, mora imeti vlagatelj ob vložitvi vloge v obdelavi vsaj minimalni obseg kmetijskih površin po posameznih sektorjih primarne kmetijske pridelave sicer ni upravičen do podpore za nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme po tem javnem razpisu in sicer:
4.2.1.1.1 Sadjarstvo in vinogradništvo:
4.2.1.1.1.1 vsaj 3 ha trajnih nasadov sadovnjakov (brez nasadov jagod) in vinogradov (ne velja za nakup kmetijskih traktorjev),
4.2.1.1.1.2 6 ha trajnih nasadov sadovnjakov (brez nasadov jagod) in vinogradov za nakup prvega kmetijskega traktorja ter 12 ha trajnih nasadov sadovnjakov (brez nasadov jagod) in vinogradov, za nakup vsakega naslednjega kmetijskega traktorja, ki je predmet podpore, vendar ne več kot 5 kmetijskih traktorjev v okviru ene vloge,
4.2.1.1.2 Oljkarstvo:
4.2.1.1.2.1 vsaj 1 ha oljčnikov (ne velja za nakup kmetijskega traktorja),
4.2.1.1.2.2 vsaj 3 ha oljčnikov za nakup kmetijskega traktorja. Vlagatelj lahko za naložbe na področju oljkarstva pridobi podporo za nakup samo enega kmetijskega traktorja,
4.2.1.1.3 Vrtnarstvo in pridelava jagod:
4.2.1.1.3.1 za 2 ha primerljivih kmetijskih površin njivskih površin, nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjakov ali proizvodnih površin pri pridelavi gob (ne velja za nakup kmetijskega traktorja),
4.2.1.1.3.2 za 4 ha primerljivih kmetijskih površin, njivskih površin, nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjakov ali proizvodnih površin pri pridelavi gob za nakup kmetijskega traktorja. Vlagatelj lahko za naložbe na področju vrtnarstva in pridelave jagod pridobi podporo za nakup samo enega kmetijskega traktorja.
4.2.1.1.4 Hmeljarstvo:
4.2.1.1.4.1 vsaj 3 ha hmeljišč (ne velja za nakup kmetijskega traktorja),
4.2.1.1.4.2 6 ha hmeljišč za nakup prvega kmetijskega traktorja ter 12 ha hmeljišč, za nakup vsakega naslednjega kmetijskega traktorja, ki je predmet podpore, vendar ne več kot 5 kmetijskih traktorjev v okviru ene vloge.
4.2.1.1.5 Poljedelstvo in semenarstvo:
4.2.1.1.5.1 za 4 ha primerljivih kmetijskih površin (ne velja za nakup kmetijskega traktorja),
4.2.1.1.5.2 za 20 ha primerljivih kmetijskih površin za nakup prvega kmetijskega traktorja ter 20 ha primerljivih kmetijskih površin za nakup vsakega naslednjega kmetijskega traktorja, ki je predmet podpore, vendar ne več kot 5 kmetijskih traktorjev v okviru ene vloge.
4.2.1.1.6 Živinoreja:
4.2.1.1.6.1 vsaj 10 GVŽ rejnih živali (ne velja za nakup kmetijskega traktorja),
4.2.1.1.6.2 za 20 GVŽ rejnih živali za nakup prvega kmetijskega traktorja ter 40 GVŽ rejnih živali za nakup vsakega naslednjega kmetijskega traktorja, ki je predmet podpore, vendar ne več kot 5 kmetijskih traktorjev v okviru ene vloge.
4.2.1.2 Kolikor se v okviru te vloge načrtuje tudi naložba v prvo postavitev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč oziroma ureditev nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah na področju pridelave vrtnin, potem morajo biti minimalni obsegi iz sadjarstva, vinogradništva, oljkarstva, hmeljarstva in vrtnarstva iz predhodne točke doseženi najkasneje ob zaključku celotne naložbe.
4.2.1.3 Pri nakupu kmetijske mehanizacije in strojne opreme se upošteva maksimalne priznane vrednosti, ki so navedene v »Seznamu upravičenih stroškov«, ki je kot Priloga I k razpisni dokumentaciji.
4.2.1.4 Kmetijska mehanizacija, ki je ni na Seznamu upravičenih stroškov iz točke 4.2.1.3 ni upravičen strošek po tem javnem razpisu.
4.2.2 Naložbe v novogradnjo, rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene in nakup pripadajoče opreme
4.2.2.1 Nakup opreme gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene mora biti povezan s temeljnim spreminjanjem vključene narave proizvodnje ali tehnologije, sicer ni upravičen do podpore po tem javnem razpisu.
4.2.2.2 Zahteva iz predhodne točke ne velja, kadar gre za nakup opreme namenjene pridelavi medu in ostalih čebeljih proizvodov oziroma vzreji čebeljih matic.
4.2.2.3 Kot temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije na področju živinoreje se šteje:
4.2.2.3.1 prilagoditev hlevov na zahteve kmetovanja na vodovarstvenem območju: uvedba globokega nastilja ter uvedba sistema na tlačen gnoj (velja samo fiksna oprema v objektu),
4.2.2.3.2 prilagoditev hlevov na zahteve ekološke reje (velja samo fiksna oprema v objektu),
4.2.2.3.3 uvedba proste reje (velja samo fiksna oprema v objektu),
4.2.2.3.4 ureditev hlevskih izpustov,
4.2.2.3.5 nakup hlevske opreme namenjene izboljšanju skladiščenja živinskih gnojil (velja samo mobilna oprema v objektu),
4.2.2.3.6 zamenjavo azbestne kritine z zdravju in okolju bolj prijazno kritino (velja samo za rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij),
4.2.2.3.7 naložbe v obnovljive vire energije oziroma naložbe v energetsko učinkovitost gospodarskih poslopij (velja za vso opremo v objektu),
4.2.2.3.8 uvedba drugačnega sistema molže (velja samo fiksna oprema v objektu).
4.2.2.4 Kot temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije na področju rastlinske pridelave se šteje:
4.2.2.4.1 sprememba tehnologije pri pridelavi gob, gobjega micelija in substrata,
4.2.2.4.2 zamenjavo azbestne kritine z zdravju in okolju bolj prijazno kritino (velja samo za rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij),
4.2.2.4.3 naložbe v obnovljive vire energije oziroma naložbe v energetsko učinkovitost gospodarskih poslopij (velja za vso opremo v objektu),
4.2.2.4.4 sprememba tehnologije obiranja hmelja (velja samo za obiralni stroj za hmelj).
4.2.2.5 Kadar se z naložbo v novogradnjo gospodarskega poslopja, poruši star objekt in zgradi novo gospodarsko poslopje, potem mora biti novo gospodarsko poslopje za vsaj 25% zmogljivejše od porušenega objekta. V primeru, da se staro gospodarsko poslopje ne poruši se šteje, da ne gre za preprosto nadomestno naložbo.
4.2.2.6 Kadar gre za naložbe v nakup notranje fiksne opreme objektov, vlagatelj ni upravičen do nakupa notranje fiksne opreme v objektu, ki je predmet podpore, če je bila notranja fiksna oprema tega objekta že financirana iz naslova ukrepa 121 od 1. 1. 2007 dalje.
4.2.2.7 Kadar gre za naložbe v rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje objektov in nakup notranje opreme objektov, vlagatelj ni upravičen do nakupa notranje opreme v objektu, ki je predmet podpore, če je bila notranja oprema tega objekta že financirana iz naslova ukrepa 121 od 1. 1. 2007 dalje.
4.2.2.8 Kolikor namerava vlagatelj pri izvedbi naložbe uveljavljati višje priznane stroške (+10%) iz naslova učinkovite rabe energije, mora priložiti elaborat gradbene fizike-toplotne zaščite z Izkazom toplotnih karakteristik stavbe, ki ga izdela pooblaščeni odgovorni projektant.
4.2.3 Prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov
4.2.3.1 V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov, vključno z nasadi jagod (v nadaljevanju: trajni nasad sadovnjakov), se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve.
4.2.3.2 Za vse naložbe v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje trajnih nasadov sadovnjakov razen travniških sadovnjakov, nasadov lesk, orehov, oljk in kostanjev ter nasadov, ki so narejeni na terasah, se mora hkrati z naložbo izvesti tudi nakup in postavitev mreže proti toči na najmanj 90% neto površine nasada, ki je predmet naložbe.
4.2.3.3 Kadar gre za naložbe v trajne nasade sadovnjakov mora vlagatelj priložiti načrt trajnega nasada, s tehničnimi rešitvami in popisom del in materiala ter skico trajnega nasada na orto foto posnetku GERK-a trajnega nasada na katerega se naložba nanaša.
4.2.3.4 Za ekstenzivni travniški sadovnjak se šteje vsak sadovnjak, za katerega so izpolnjeni pogoji, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007–2013.
4.2.3.5 Kot prestrukturiranje trajnih nasadov sadovnjakov se razume zamenjavo obstoječih sort s tržno bolj primernimi sortami ali pa sprememba tehnologije pridelave.
4.2.3.6 Kot tržno bolj primerne sorte se štejejo sorte, ki so navedene v veljavnem sadnem izboru Kmetijskega inštituta Slovenije oziroma sorte, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007–2013, kadar gre za ekstenzivne travniške sadovnjake.
4.2.3.7 Pri naložbah v prestrukturiranje intenzivnih obstoječih sadovnjakov in oljčnikov, se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti:
4.2.3.7.1 pečkarji: 16 let,
4.2.3.7.2 koščičarji: 12 let,
4.2.3.7.3 jagodičje (brez jagod): 15 let,
4.2.3.7.4 lupinarji: 33 let,
4.2.3.7.5 oljke: 33 let,
4.2.3.7.6 namizno grozdje: 25 let.
4.2.3.8 Pri naložbah v prestrukturiranje ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov ki so starejši od navedenih vrednosti:
4.2.3.8.1 slive: 20 let,
4.2.3.8.2 jablane: 40 let,
4.2.3.8.3 hruške: 40 let,
4.2.3.8.4 mešani nasadi: 30 let.
4.2.3.9 Pogoj iz točk 4.2.3.7 in 4.2.3.8 ne velja v primeru, ko je prestrukturiranje obstoječih sadovnjakov in oljčnikov posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se ne bodo sofinancirali po drugih predpisih.
4.2.3.10 Ob zaključku naložbe morata biti sadovnjak oziroma oljčnik, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v register kmetijskih gospodarstev.
4.2.3.11 Vlagatelj je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja iz predhodnega leta v Register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisi, ki urejajo Register kmetijskih gospodarstev.
4.2.3.12 Prispevek v naravi vlagatelja pri naložbah v prestrukturiranje trajnih nasadov sadovnjakov v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za sadjarstvo, oljkarstvo oziroma vinogradništvo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov, ki je Priloga št.1 k razpisni dokumentaciji.
4.2.3.13 Postavitev mreže proti toči lahko znaša do 10% priznane vrednosti celotne naložbe, ki ga vlagatelj lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela.
4.2.4 Prva postavitev oziroma prestrukturiranje hmeljišč(*2)
(*2) Izrazi uporabljeni v okviru podpor za prvo postavitev oziroma prestrukturiranje hmeljišč imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, predpisu, ki ureja evidenco pridelovalcev hmelja in predpisu, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja.
4.2.4.1 V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča, (rušitvena dela, zemeljska dela), prva postavitev hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada.
4.2.4.2 V primeru prve postavitve oziroma prestrukturiranja je v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, dovoljeno saditi certificirane sadike A, certificirane sadike B, standardne sadike in sadike iz uradno pregledanih proizvodnih hmeljišč, ki so pridelane v Republiki Sloveniji ter certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije. Za sadike hmelja pridelane v Republiki Sloveniji mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije mora biti izdan rastlinski potni list iz katerega je razvidna kategorija sadik.
4.2.4.3 Kot prestrukturiranje hmeljišč se razume:
4.2.4.3.1 zamenjava obstoječih sort hmelja s tržno bolj primernimi sortami hmelja, oziroma
4.2.4.3.2 zamenjava obstoječega necertificiranega sadilnega materiala s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, oziroma
4.2.4.3.3 izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi, oziroma
4.2.4.3.4 sprememba tehnologije pridelave hmelja.
4.2.4.4 Kot tržno bolj primerne sorte hmelja se štejejo sadike sort hmelja, ki jih je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja.
4.2.4.5 Za zamenjavo obstoječega necertificiranega sadilnega materiala se šteje zamenjavo necertificiranega sadilnega materiala posajenega pred letom 2003 s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja.
4.2.4.6 Za izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi se šteje, če se obstoječi sadilni material, ki je starejši od vključno 12 let zamenja s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Obstoječi sadilni material je lahko mlajši od 12 let, če je prestrukturiranje posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov.
4.2.4.7 Ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le sadilni material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja.
4.2.4.8 Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je prejel sredstva za nakup certificiranih sadik A, pridelanih v Republiki Sloveniji, se je z izjavo dolžan obvezati, da bo novi nasad najmanj pet let po zasaditvi vzdrževal vsaj kot standardni matični nasad in ga najmanj pet let po zasaditvi sadik prijavljal v uradno potrditev vsaj standardnega matičnega hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja.
4.2.4.9 Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, sadi certificirane sadike B oziroma standardne sadike iz lastne pridelave, mora priložiti kopijo potrdila o potrditvi za certifikate sadike B oziroma kopijo potrdila o pridelavi standardnih sadik, ki jo je izdala ustrezna institucija.
4.2.4.10 Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja sadi sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča, se ne prizna stroškov nabave sadilnega materiala. Ne glede na to, pa mora nosilec kmetijskega gospodarstva za te sadike priložiti potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča.
4.2.4.11 Naložbe namenjene gradnji objektov za obiranje, skladiščenje in sušenje hmelja in nakup pripadajoče opreme niso predmet podpore po tem ukrepu, razen nakupa obiralnega stroja za hmelj.
Prispevek v naravi vlagatelja pri postavitvi namakalne opreme ter pri prvi postavitvi oziroma prestrukturiranju hmeljišč v obliki lastnega dela nosilca kmetijskega gospodarstva in drugih polnoletnih članov kmetije oziroma v obliki zagotavljanja lastnega materiala (leseni drogovi in lesena sidra ter sadike hmelja) se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za hmeljarstvo oziroma strokovni sodelavec specialist zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije oziroma Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista oziroma strokovnega sodelavca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu opravičljivih stroškov, ki je Priloga št.1 k razpisni dokumentaciji.
4.2.5 Ureditev nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah
4.2.5.1 V okviru naložb v ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter drevesnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin, grmovnic in zelišč ter sadnih rastlin (v nadaljevanju: nasad trajnih rastlin), se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup sadik, stroški sajenja ter oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve.
4.2.5.2 Vlagatelj mora za naložbe iz točke 4.2.5.1 priložiti načrt ureditve nasadov, s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, ter skico nasadov na orto foto posnetku GERK-a, na katerem bo urejen nasad trajnih rastlin.
4.2.5.3 Prispevek v naravi vlagatelja pri naložbah iz točke 4.2.5.1, v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvedejo kmetijski svetovalci specialisti, ki so pri KGZS zaposleni na področju strokovnega svetovanja za vrtnarstvo in sadjarstvo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (podpis kmetijskega svetovalca, ki je opravil nadzor in žig območnega zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov, ki je Priloga št.1 k razpisni dokumentaciji.
4.2.5.4 Postavitev mreže proti toči lahko znaša do 10% priznane vrednosti celotne naložbe, ki ga vlagatelj lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela.
4.2.5.5 Ob zaključku naložbe mora biti nasad trajnih rastlin, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisan v register kmetijskih gospodarstev.
4.2.6 Nakup in postavitev mrež proti toči kot samostojne naložbe
4.2.6.1 Vlagatelj mora predložiti načrt trajnega nasada, s tehničnimi rešitvami in popisom del in materiala ter skico trajnega nasada na orto foto posnetku GERK-a trajnega nasada oziroma skico kmetijskega zemljišča na orto foto posnetku GERK-a, na katerega se naložba v nakup in postavitev mrež proti toči nanaša.
4.2.6.2 Ob zaključku naložbe mora biti mreža proti toči, vključno s podatki o nasadu na katerega se nanaša, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v register kmetijskih gospodarstev.
4.2.6.3 Prispevek v naravi vlagatelja pri naložbah v postavitev mrež proti toči v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za sadjarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo, vrtnarstvo oziroma poljedelstvo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov, ki je Priloga št.1 k razpisni dokumentaciji.
4.2.6.4 Postavitev mreže proti toči lahko znaša do 10% priznane vrednosti celotne naložbe, ki ga vlagatelj lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela.
4.2.7 Nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo
4.2.7.1 Za rastlinjak se po tem javnem razpisu štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli.
4.2.7.2 Vlagatelj mora skladno s predpisi o vodah razpolagati s pravnomočnim vodnim dovoljenjem za rabo vode v rastlinjakih, ki so predmet podpore. Razpolagati mora tudi s pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča, kolikor so rastlinjaki postavljeni neposredno na kmetijskem zemljišču, na katerem se vrši namakanje kmetijskih zemljišč.
4.2.7.3 Kadar gre za naložbo v ureditev črpališča, mora vlagatelj razpolagati s pravnomočnim vodnim dovoljenjem za rabo vode v rastlinjakih najkasneje do zaključka naložbe.
4.2.7.4 Kadar gre za zamenjavo namakalne opreme v rastlinjaku, mora nova oprema za namakanje zagotavljati najmanj 25% manjšo porabo vode na enoto površine oziroma na vrsto kulture kar mora biti razvidno iz tehnične specifikacije namakalne opreme, ki je predmet podpore.
4.2.4.5 Postavitev rastlinjakov lahko znaša do 10% priznane vrednosti nakupa, ki ga vlagatelj lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela.
4.2.8 Nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega 10% vrednosti celotne naložbe
4.2.8.1 Nakup kmetijskega zemljišča ne sme predstavljati več kakor 10% skupnih upravičenih stroškov celotne naložbe.
4.2.8.2 Vlagatelj mora pridobiti odločbo upravne enote, da potrdi pravni posel.
4.2.8.3 Vlagatelj mora pridobiti potrdilo neodvisnega cenilca, da nabavna cena ne presega tržne vrednosti kmetijskih zemljišč.
4.2.9 Naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi.
4.2.9.1 Obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu mora znašati vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Pri izračunu obtežbe se upoštevajo živali, ki so na kmetijskem gospodarstvu vlagatelja na dan oddaje vloge za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu in jih je vlagatelj navedel v vlogi za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu. Kot kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) se upoštevajo vsa KZU, ki so na dan oddaje vloge za pridobitev sredstev pripisana kmetijskemu gospodarstvu vlagatelja v registru kmetijskih gospodarstev.
4.2.9.2 Pri določitvi obtežbe se glede na vrsto pašnih živali, upoštevajo količniki za pretvorbo ekvivalenta GVŽ, ki so navedene v Prilogi 1 k predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2013.
4.2.9.3 Vlagatelj mora k vlogi priložiti načrt pašnika s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, opisom tehnologije paše ter skico pašnika na orto foto posnetku.
4.2.9.4 Kolikor se naložba nanaša na skupni pašnik, mora biti skupni pašnik vpisan v registru skupnih pašnikov, ki ga vodi upravna enota.
4.2.9.5 Kolikor se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obore za rejo gojene divjadi nanaša na pašnik, ki posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
4.2.9.6 Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obore za rejo gojene divjadi v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za travništvo ali živinorejo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del, kot je opredeljeno v Dokazilu št. 5 v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu.
4.2.10 Naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih
4.2.10.1 Vsa agromelioracijska dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
4.2.10.2 V okviru agromelioracijskih del se priznajo naslednji stroški: zemeljska dela, stroški krčitve grmičevja in stroški odstranitve kamnitih osamelcev.
4.2.10.3 Do podpore niso upravičena agromelioracijska dela, ki se izvajajo na komasacijskih območjih.
4.2.11 Naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti, v izgradnjo pripadajočih vodnih virov in nakup namakalne opreme, ki lahko predstavlja samostojno naložbo
4.2.11.1 Vlagatelj mora skladno s predpisi o vodah razpolagati s pravnomočnim vodnim dovoljenjem za rabo vode za namakanje kmetijskega zemljišča, ki se nanaša na veliki oziroma mali namakalni sistem ter s pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča (ne velja za naložbo v ureditev črpališča).
4.2.11.2 Kadar gre za naložbo v ureditev črpališča, mora vlagatelj razpolagati s pravnomočnim vodnim dovoljenjem za rabo vode za namakanje kmetijskega zemljišča najkasneje do zaključka naložbe.
4.2.11.3 Kadar gre za zamenjavo namakalne opreme, mora nova oprema za namakanje zagotavljati najmanj 25% manjšo porabo vode na enoto površine oziroma na vrsto kulture kar mora biti razvidno iz tehnične specifikacije namakalne opreme, ki je predmet podpore. Kolikor naložba v novo opremo za namakanje terja tudi spremembo obstoječega namakalnega sistema, se ti dodatni stroški priznajo le, če so v skladu s predloženim predračunom.
4.2.11.4 Prispevek v naravi vlagatelja pri postavitvi namakalne opreme v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za tisto področje kmetijske pridelave na katero se namakanje nanaša. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov, ki je Priloga št.1 k razpisni dokumentaciji.
4.2.11.5 Postavitev namakalne opreme lahko znaša do 585 EUR/ha, ki ga vlagatelj lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi.
4.2.12 Naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije ter uporabi obnovljivih virov energije za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih
4.2.12.1 V okviru tega ukrepa se kot upravičen strošek prizna le naložba v uporabo obnovljivih virov energije na kmetijskih gospodarstvih za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Kolikor je naložba namenjena rabi energije iz obnovljivih virov tudi za druge namene (izvajanje nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ali pa za prodajo) potem se kot upravičen strošek prizna le sorazmerni delež nazivne moči grelnega telesa oziroma energetskega objekta, ki je namenjen za potrebe kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. To mora biti razvidno iz projektne dokumentacije, ki se nanaša na to naložbo.
4.2.12.2 Naložba v uporabo obnovljivih virov energije se lahko nameni tudi za zasebno rabo kmetov, kolikor se vsaj 50% energije nanaša na izvajanje kmetijskih dejavnosti na kmetiji.
4.2.12.3 Kolikor namerava vlagatelj pri izvedbi naložbe uveljavljati višje priznane stroške iz naslova učinkovite rabe energije, mora priložiti elaborat gradbene fizike-toplotne zaščite z Izkazom toplotnih karakteristik stavbe, ki ga izdela pooblaščeni odgovorni projektant.
4.2.12.4 Kadar je naložba namenjena rekonstrukciji objekta, mora biti elaborat gradbene fizike-toplotne zaščite z Izkazom toplotnih karakteristik stavbe, izdelan za obstoječe stanje stavbe in stanje po rekonstrukciji stavbe ter mora izkazati zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za najmanj 20% letnih potreb po toploti.
4.2.13 Ureditev cestne in vodne infrastrukture, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih
4.2.13.1 V okviru tega ukrepa se podpira naložbe v izgradnjo ali obnovo cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, ki leži na območju kmetijskega gospodarstva.
4.2.13.2 Predmet podpore so naslednje vrste naložb:
4.2.13.2.1 Izgradnja ali obnova cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, s katero se kmetijsko gospodarstvo povezuje na javno infrastrukturo.
4.2.13.2.2 Izgradnja ali obnova ostalih oblik cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskih gospodarstvih, skladno s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.
4.2.13.2.3 Ureditev dvorišč.
4.2.13.3 Ne glede na določilo iz točke 4.2.13.1 se kot upravičeni strošek prizna tudi ureditev cestne ali vodovodne infrastrukture, ki leži na drugem kmetijskem gospodarstvu, kolikor je namenjena za služnostno uporabo kmetijskega gospodarstva, vendar pa pod naslednjimi pogoji:
4.2.13.3.1 pridobljeno mora biti soglasje lastnika tega zemljišča za služnostno uporabo cestne ali vodovodne infrastrukture in
4.2.13.3.2 služnost uporabe cestne ali vodovodne infrastrukture v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, mora biti vpisana v zemljiško knjigo oziroma mora biti podan predlog za vpis v zemljiško knjigo, najkasneje do zaključka naložbe.
4.2.13.4 Soglasje iz točke 4.2.13.3.1 ni potrebno, če je služnost uporabe cestne ali vodovodne infrastrukture v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine že vpisana v zemljiško knjigo.
4.2.13.5 Javne poti in ostala javna infrastruktura niso predmet podpore po tem ukrepu.
4.2.14 Naložbe na področju živinoreje
4.2.14.1. Kmetijsko gospodarstvo mora ob predložitvi vloge zagotoviti dovolj kmetijskih površin za porabo živalskih izločkov v skladu s predpisom o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg letnega vnosa dušika, po normativih iz prilog k predpisu o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali (v nadaljevanju: predpis o varstvu voda). Pri preračunu količine hranil v živinskih gnojilih, ki se pridobijo na leto pri reji posamezne vrste domačih živali se upošteva tabele iz priloge k predpisu o varstvu voda oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali.
4.2.14.2. Kolikor kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora vlagatelj zagotoviti, da ob zaključku naložbe ne bo presegel obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili v višini 170 kg letnega vnosa dušika.
4.2.14.3. Pri naložbi v novogradnjo, rekonstrukcijo ali investicijskemu vzdrževanju hleva mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije žival in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali.
4.2.14.4 Kadar gre za naložbo v ureditev črpališča, ki je namenjeno oskrbi z vodo za potrebe reje živali, mora vlagatelj razpolagati s pravnomočnim vodnim dovoljenjem za rabo vode najkasneje do zaključka naložbe.
4.2.14.5. Pri naložbah v ureditev hlevov se priznajo višje zgornje priznane vrednosti za gradbeno obrtniška dela iz naslova ekološke pridelave pri tistih vlagateljih, ki imajo ob vložitvi vloge certifikat za ekološko pridelavo.
4.2.15 Naložbe na področju rastlinske pridelave
4.2.15.1 Kadar gre za naložbe na področju pridelave semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin se podpirajo samo naložbe v pridelavo certificiranega semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin.
4.2.15.2 Naložbe namenjene skladiščenju kmetijskih proizvodov rastlinskega izvora (hladilnice, skladišča, silosi), ki niso namenjeni reji živali niso predmet podpore po tem javnem razpisu.
4.2.16 Naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic
4.2.16.1 Kadar gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo letno proizvodnjo vsaj 1500 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele, odločbo za odobritev vzrejališča v predhodnem letu in dovoljenje za proizvodnjo čebeljih matic v letu 2012, ki ju izda MKO.
4.2.16.2 Kadar gre za naložbe v postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov) mora imeti čebelnjak kapaciteto za vsaj 20 proizvodnih panjev.
4.2.16.3 Kadar gre za nakup kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev, se strošek nakupa kontejnerjev šteje kot upravičen samo, če ima kontejner minimalno kapaciteto vsaj 12 panjev.
4.2.16.4 Kadar gre za naložbe v nakup prikolic za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev, se strošek nakupa šteje kot upravičen samo, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg.
4.2.16.5 Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo plemenilnikov, se strošek nakupa ali lastne izdelave plemenilnikov šteje kot upravičen samo, če ima plemenilnik površino večjo od 2.000 cm2.
4.2.16.6 Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave čebeljih panjev šteje kot upravičen samo, če ima AŽ panj vsaj 22 satov, oziroma če ima nakladni panj vsaj 30 satov. Do podpore v nakup čebeljih panjev so upravičena vsa kmetijska gospodarstva.
4.2.16.7 Čebelar, ki vloži vlogo za sofinanciranje čebeljih panjev v okviru tega javnega razpisa ne more kandidirati za nakup čebeljih panjev v okviru Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2011–2013 (Uradni list RS, št. 4/11, 40/11 in 7/13).
4.2.16.8 Strošek lastne izdelave čebeljih panjev in plemenilnikov se šteje kot upravičen samo, če ima vlagatelj, ki jih je izdelal, pridobljeno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat iz naslova nacionalne poklicne kvalifikacije za čebelarja.
4.2.16.9 Upravičenec mora imeti registrirane vse čebelje družine v skladu s predpisano zakonodajo.
4.3 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec v zvezi s predmetom podpore od izdaje odločbe o pravici do sredstev do zaključka naložbe
4.3.1 Skladno s prvim odstavkom 121. člena Uredbe PRP, morajo biti gradbena dela opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.
4.3.2 Skladno s prvim odstavkom 71. člena Uredbe 1698/2005/ES, projekt ne sme biti zaključen pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
4.4 Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev
4.4.1. Skladno s osmim odstavkom 22. člena Uredbe PRP, morajo biti vse naložbe vlagatelja v okviru iste vloge zaključene pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo. Kot dokončanje naložbe se štejejo:
Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!
4.4.2 Skladno z določili prvega, drugega in četrtega odstavka 127. člena Uredbe PRP, se sredstva izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Naložba na katero se zahtevek za izplačilo sredstev nanaša mora biti zaključena in vsi računi plačani. Upravičenec, ki mu je bila izdana odločba o pravici do sredstev, mora zahtevku za izplačilo priložiti naslednja dokazila:
Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!
4.4.3. Skladno z 11. točko prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP, je dodaten pogoj za nosilca kmetije, da se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec.
4.4.4 Skladno z drugim odstavkom 127. člena lahko upravičenec v okviru tega javnega razpisa vloži največ dva zahtevka in sicer:
4.4.4.1 eden zahtevek v primeru enostavnih naložb ter
4.4.4.2 največ dva zahtevka v primeru zahtevnih naložb.
4.4.5 Kadar upravičenec vlaga dva zahtevka, mora posamezni zahtevek zajemati posamezen del ali več delov predmeta podpore oziroma več različnih vrst naložb, ki vsak zase predstavljajo zaokroženo tehnološko celoto in mora predložiti ustrezna dokazila iz točke 4.4.1. tega javnega razpisa, ki se zahtevajo glede zaključka tega dela naložbe oziroma projekta.
4.4.6 Skladno z dvanajstim in trinajstim odstavkom 121. člena Uredbe PRP, se morajo vsi predračuni, računi in druga dokazila glasiti na upravičenca. Vsi računi in dokazila morajo biti predložena v slovenskem jeziku. Računi morajo imeti enake elemente kot predračuni.
4.4.7 Če se upravičenec skladno z devetim odstavkom 121. člena Uredbe PRP v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca izveden v skladu z navedenimi predpisi.
4.4.8 Skladno s sedmim, osmim in devetim odstavkom 127. člena Uredbe PRP morajo upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev v tekočem letu poslati na ARSKTRP, na naslov v skladu s prvim odstavkom 109.a člena Uredbe PRP. Upravičenci vlagajo zahtevke za izplačilo sredstev v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevki za izplačilo sredstev se vlagajo od 1. januarja do 5. oktobra in od 6. decembra do 31. decembra tekočega leta. Zahtevki za izplačilo sredstev, poslani med 6. oktobrom in 5. decembrom, se s sklepom zavržejo. Na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca, po opravljeni kontroli in nadzoru iz 126. člena Uredbe PRP. Če razlika med upravičenimi stroški, ki se priznajo na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo sredstev, in višino stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja v zahtevku za izplačilo sredstev, presega 3 odstotke, se za razliko uporabi znižanje zneska v skladu s 30. členom Uredbe 65/2011/EU.
4.4.9 Označevanje projektov: Prejemnik sredstev mora upoštevati navodila, določena v Priročniku za obveščanje javnosti in označevanje projektov v okviru PRP 2007–2013, ki je objavljen na spletni strani MKO: www.MKO.gov.si in ARSKTRP, www.aktrp.gov.si.
4.5 Obveznosti, ki jih mora končni prejemnik izpolnjevati po zadnjem izplačilu odobrenih sredstev
4.5.1 Končni prejemnik mora skladno s 121. členom Uredbe PRP izpolnjevati naslednje obveznosti:
4.5.1.1 Končni prejemnik mora skladno s četrtim odstavkom 121. člena Uredbe PRP na ARSKTRP poročati o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti še pet obračunskih let od zadnjega izplačila sredstev. Poročilo mora končni prejemnik sredstev poslati na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.
4.5.1.2 Kadar je končni prejemnik sredstev nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetiji, ki skladno z 9. točko prvega odstavka 24. člena Uredbe PRP spremlja rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN, potem poročanje iz točke 4.5.1.1 ni potrebno.
4.5.2 Druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati končni prejemnik sredstev še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev:
4.5.2.1 Vodenje evidenc in hramba dokumentacije: Končni prejemnik sredstev mora skladno s sedmim odstavkom 121. člena in 124. členom Uredbe PRP, za naložbo, za katero je prejel podporo, voditi dokumentacijo, določeno s tem razpisom, ter jo hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev. Končni prejemnik sredstev mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrole na kraju samem ARSKTRP, MKO, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.
4.5.2.2 Skladno z drugim odstavkom 121. člena uredbe PRP se mora predmet podpore po tem javnem razpisu uporabljati izključno za namen in dejavnost, za katero so bila sredstva dodeljena.
4.5.2.3 Skladno s tretjim odstavkom 121. člena uredbe PRP se mora naložbena dejavnost, za katero končni prejemnik sredstev po tem javnem razpisu prejme sredstva, opravljati še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. V tem obdobju se ne smejo uvajati bistvene spremembe, kot so določene v 72. členu uredbe 1698/20057ES,.
4.5.2.4 Skladno s šestim odstavkom 121. člena uredbe PRP mora kmetijsko gospodarstvo, ki pridobi sredstva iz naslova tega javnega razpisa še pet let po zadnjem izplačilu sredstev opravljati kmetijsko dejavnost in v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP zbirno vlogo po predpisih, ki urejajo ukrepe kmetijske politike za posamezno leto.
5. Omejitev sredstev
5.1 Skladno s 119. členom Uredbe PRP veljajo naslednje omejitve sredstev:
5.1.1 Skladno s prvim odstavkom 119. člena Uredbe PRP lahko upravičenci pridobijo sredstva za iste naložbe na podlagi posamezne vloge na javni razpis samo iz enega ukrepa po Uredbi PRP.
5.1.2 Skladno s tretjim odstavkom 119. člena Uredbe PRP, lahko za iste upravičene stroške upravičenci pridobijo druga javna sredstva v Republiki Sloveniji, vendar seštevek podpor ne sme presegati zgornje vrednosti pomoči iz Priloge 1 k Uredbi 1698/2005/ES. Med druga javna sredstva se šteje tudi višina državne pomoči iz naslova ugodnejše oziroma subvencionirane obrestne mere.
5.1.3 Skladno s petim odstavkom 119. člena Uredbe PRP, se sredstva ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.
6. Upravičeni stroški
6.1 Skladno s prvim odstavkom 22. člena Uredbe PRP so upravičeni stroški:
Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!
6.2 Seznam stroškov: podrobnejši seznam upravičenih stroškov je naveden v Seznamu upravičenih stroškov, ki je Priloga št. I k razpisni dokumentaciji. Strošek, ki ga ni seznamu iz prejšnjega stavka ni upravičen do sofinanciranja po tem javnem razpisu.
6.3 Splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložb:
6.3.1 Kolikor vlagatelj uveljavlja za sofinanciranje tudi splošne stroške, v okviru dovoljenih vrednosti upravičenih stroškov naložbe, mora vlogi priložiti predračune oziroma kopije računov.
6.3.2 Splošni stroški se lahko odobrijo le kolikor vlagatelj predloži zahtevana dokazila in le v delu priznanih vrednosti.
6.4 Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES in skladno z devetim in desetim odstavkom 22. člena ter tretjim odstavkom 109. člena Uredbe PRP se podpora ne dodeli za:
6.4.1 plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
6.4.2 nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije,
6.4.3 naložbe/aktivnosti zunaj območja Republike Slovenije,
6.4.4 naložbe v gradnjo začasnih objektov skladno s predpisi o graditvi objektov,
6.4.5 naložbe v sanacijo plazov,
6.4.6 stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.),
6.4.7 bančne stroške in stroške garancij,
6.4.8 stroške promocije,
6.4.9 naložbe v stroje, opremo in prostore za rabo, ki ni namenjena za proizvodnjo povezano naložbo,
6.4.10 nakupi pravic kmetijske proizvodnje,
6.4.11 naložbe na ravni trgovine izven podprtih dejavnosti,
6.4.12 naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo predpisi o tržnih ureditvah,
6.4.13 naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali,
6.4.14 preproste nadomestne naložbe,
6.4.15 splošne upravne stroške.
6.5. Skladno z enajstim odstavkom 22. člena Uredbe PRP, se kot preproste nadomestne naložbe štejejo naložbe, ki preprosto nadomestijo obstoječo zgradbo ali njeno pripadajočo opremo z novo, posodobljeno zgradbo ali njeno pripadajočo opremo, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25 odstotkov ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Kaj se šteje za temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije v objektih je določeno v točkah 4.2.2.3 oziroma 4.2.2.4 javnega razpisa. Za nadomestno naložbo se ne štejejo naložbe v rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij ter nakup kmetijske mehanizacije in opreme.
6.6 Skladno s 3. točko 71. člena Uredbe 1698/2005/ES DDV ni upravičen strošek.
7. Podrobnejša merila za ocenjevanje vlog
7.1 Skladno s prvim odstavkom 25. člena Uredbe PRP so do sofinanciranja upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz Uredbe PRP, tega javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
7.2 Skladno s prvim in tretjim odstavkom 118. člena Uredbe PRP velja, da če je lokacija naložbe na območju občin Pomurske regije za izvajanje 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09), dodatnih deset odstotkov možnih točk, ki za ta javni razpis znaša 14 točk pridobijo vloge, če je predmet podpore:
7.2.1 nakup in postavitev rastlinjakov s pripadajočo opremo,
7.2.2 prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov,
7.2.3 nakup in postavitev mrež proti toči,
7.2.4 naložba v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov ali
7.2.5 naložba v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva.
7.3. Skladno s četrtim in petim odstavkom 118. člena Uredbe PRP velja, da če je lokacija naložbe na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10) pridobijo vloge na ta javni razpis, ne glede na ostala merila za izbor, dodatnih deset odstotkov možnih točk, ki za ta javni razpis znaša 14 točk.
7.4 Skladno z drugim odstavkom 25. člena Uredbe PRP se vloge ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, ki za ta javi razpis znaša 28 točk od tega vsaj 15 točk iz naslova ekonomskih meril pri fizičnih osebah (brez upoštevanja dodatnih točk iz točk 7.2 oziroma 7.3 tega javnega razpisa. V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne priloži vseh podatkov oziroma so podatki nepravilni, se vloga v tem delu oceni z 0 točk. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.
7.5 Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, bodo ocenjene na podlagi naslednjih meril:
Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!
7.5 Ocenjuje se stanje ob predložitvi vloge. Ocenitve znotraj posameznih meril se ne seštevajo. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi predložene dokumentacije, predvsem: vloge za pridobitev sredstev, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazil.
8. Finančne določbe
8.1. Splošni finančni pogoji skladno z 22., 26. in 120. členom Uredbe PRP
8.1.1 Stopnja intenzivnosti podpore
8.1.1.1. Skladno s 1. točko prvega odstavka 26. člena Uredbe PRP, znaša delež sofinanciranja:
8.1.1.1.1 do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe, ki so bile opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa točka c) prvega odstavka 22. člena Uredbe 1698/2005/ES, ki so na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD), območjih Natura 2000 in vodo-varstvenih območjih,
8.1.1.1.2 do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe, ki so bile opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa točka c) prvega odstavka 22. člena Uredbe 1698/2005/ES, na ostalih območjih.
8.1.1.2 Če je skladno z drugim odstavkom 26. člena Uredbe PRP, naložba namenjena aktivnostim iz točke 2.2. javnega razpisa, znaša delež sofinanciranja:
8.1.1.2.1 do vključno 70 odstotkov priznane vrednosti naložbe, za naložbe mladih prevzemnikov, ki so bile opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa točka c) prvega odstavka 22. člena Uredbe 1698/2005/ES na OMD, območjih Nature 2000 in vodo-varstvenih območjih,
8.1.1.2.2 do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe mladih prevzemnikov, ki so bile opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa točka c) prvega odstavka 22. člena Uredbe 1698/2005/ES na ostalih območjih.
8.1.1.3. Pri nakupu kmetijske mehanizacije, skladno s tretjim odstavkom 26. člena Uredbe PRP, znaša delež podpore od 30 do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer:
8.1.1.3.1 do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za gorsko višinska kmetijska gospodarstva, ki se vodijo v seznamu MKO (glej priloge k razpisni dokumentaciji),
8.1.1.3.2 do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za ostala kmetijska gospodarstva.
8.1.1.4. Pri nakupu posebne kmetijske mehanizacije, namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal, skladno s četrtim odstavkom 26. člena Uredbe PRP znaša delež podpore od 40 odstotkov do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer:
8.1.1.4.1 do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti nakupa posebne kmetijske mehanizacije namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal za gorsko višinska kmetijska gospodarstva, ki se vodijo v seznamu MKO (glej priloge k razpisni dokumentaciji),
8.1.1.4.2 do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal za ostala kmetijska gospodarstva.
8.1.2 Skladno s petim odstavkom 26. člena Uredbe PRP, je najmanjši znesek dodeljene pomoči 3.500 EUR na vlogo. Najvišji znesek dodeljene pomoči je do vključno 1.500.000 EUR na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi največ do vključno 3.000.000 EUR podpore.
8.2 Podrobnejši finančni pogoji
8.2.1 Skladno s šestim odstavkom 26. člena Uredbe PRP, se pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe, ki je opredeljena v Seznamu upravičenih stroškov, kot Priloga št. 1 k razpisni dokumentaciji.
8.2.2 Skladno s sedmim odstavkom 26. člena Uredbe PRP, se pri izvedbi naložbe kot upravičen strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES:
8.2.2.1 Za ukrepe, ki vključujejo naložbe, se lahko prispevki javnih ali zasebnih upravičencev v naravi (nudenje blaga ali storitev, za katere ni prejeto plačilo, ki bi bilo podprto z računi ali enakovrednimi dokumenti) štejejo za upravičene stroške, če so izpolnjeni določeni pogoji:
8.2.2.1.1 prispevki vključujejo zagotavljanje opreme,surovin (les), sadilnega materiala večletnih rastlin ali neplačanega prostovoljnega dela,
8.2.2.1.2 vrednost prispevkov je mogoče neodvisno oceniti in preveriti.
8.2.2.2 Javni stroški, ki jih sofinancira EKSRP in ki prispevajo k aktivnosti, ki vključuje prispevke v naravi, ob zaključku aktivnosti ne smejo preseči skupnih upravičenih stroškov (brez prispevkov v naravi). To pomeni, da stroški, dokazljivi z računi ne smejo biti nižji od stroškov, ki jih vlagatelj uveljavlja kot prispevek v naravi.
8.2.2.3 Vlagatelju se kot upravičen strošek prizna lastni les kot prispevek v naravi, če ima za posekani les pridobljeno odločbo Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka izbranih dreves in sicer v višini do 200 EUR/m3 žaganega lesa.
8.2.2.4 V primeru lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela, se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa ter običajne urne ali dnevne postavke za opravljeno delo, po naslednjem normativu: 7 EUR/uro bruto za ročno delo ter 20 EUR/uro bruto za strojno delo. Ne glede na to, pa se na 1 PDM ne prizna več kot 14.000 EUR bruto vrednosti za opravljeno lastno (ročno in strojno) delo v obdobju 12 mesecev.
8.2.2.5 Ne glede na določila predhodne točke, pa prispevek v naravi ne sme presegati vrednosti ki so opredeljene v Seznamu upravičenih stroškov, kot Priloga št. 1 k razpisni dokumentaciji.
8.2.2.6 Kadar gre za kmetije, se strošek opravljenega dela prizna kot neplačano prostovoljno delo nosilca kmetije in drugih članov kmetije, če nosilec kmetijskega gospodarstva ob zahtevku za izplačilo priloži izjavo, da so bila dela izvedena v skladu s predloženim predračunom ter če je bil za opravljeno delo izveden neodvisni nadzor. Poleg tega obseg prispevka v naravi nosilca kmetije ali drugih članov kmetije ne sme presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je zanje vlagatelj opredelil v vlogi oziroma v poslovnem načrtu.
8.2.3 Skladno z osmim odstavkom 26. člena Uredbe PRP, se celotni prispevek v naravi prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se nahajajo v dokumentaciji k temu javnemu razpisu, v okviru seznama upravičenih stroškov.
8.2.4. Pri izvedbi naložb v gradnjo objektov po predpisih o graditvi objektov, za katere vlagatelj uveljavlja prispevek v naravi, mora biti popis izvedenih del za navedene naložbe potrjen tudi s strani kmetijskega svetovalca specialista, ki je pri KGZS zaposlen na področju na področju strokovnega svetovanja za živinorejo oziroma poljedelstvo, s strani gradbenega projektanta oziroma nadzornika gradnje.
8.2.5. Kadar gre za nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme ter nakup opreme v objektih, mora biti nabavljena oprema nova. Šteje se, da je navedena oprema nova, če je vlagatelj njen prvi zakoniti lastnik, kar mora biti razvidno iz prometnega dovoljenja, iz računa z dokazilom o plačilu, ki ima navedeno serijsko številko stroja ali opreme oziroma iz ustreznih listin (garancijski list, servisna knjiga, ipd), ki sodijo k tej opremi in jih mora vlagatelj priložiti zahtevku za izplačilo.
9. Razpisna dokumentacija in informacije
9.1 Razpisna dokumentacija vsebuje:
9.1.1 Povabilo k oddaji vloge;
9.1.2 Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge;
9.1.3 Podrobnejša merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog;
9.1.4 Prijavni obrazec z dokazili;
9.1.5 Priloga št. 1: Seznam upravičenih stroškov;
9.1.6 Priloga št. 2: Navodila za izdelavo poslovnega načrta (velja samo za zahtevne naložbe),
9.1.7 Priloga 3: Seznam kmetijskih proizvodov,
9.1.8 Ostale priloge: Navodila za izpolnjevanje e- vloge za pridobitev sredstev (vključno z razlago temeljnih pojmov), Priročnik za obveščanje, Seznam minimalnih standardov Evropske unije za posamezno vrsto navedenih naložb iz 2. točke tega javnega razpisa, Seznam gorsko višinskih kmetijskih gospodarstev.
9.2 Vlagatelj lahko pridobi informacije o javnem razpisu na informacijskih točkah, ki so navedene v razpisni dokumentaciji.
10. Rok in način prijave
10.1 Skladno s prvim odstavkom 109.a člena Uredbe PRP je potrebno vlogo na javni razpis vnesti v elektronski sistem in natisnjen prijavni obrazec z izpisom identifikacijske kode skupaj s prilogami poslati priporočeno po pošti na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana ali oddati v vložišču ARSKTRP, in sicer od 25. 9. 2013 do vključno 23. 10. 2013 do 24. ure.
10.2 Vloga, ki ni vložena na predpisanem obrazcu, se skladno s 30. členom ZKme-1 zavrže.
10.3 Sestavni deli vloge na javni razpis morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge na javni razpis morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi pošta oziroma vložišče ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja, kot to določa drugi odstavek 109.a člena Uredbe PRP:
»Ne odpiraj – Vloga na 4. javni razpis za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev-ukrep 121 za leto 2013, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij»
Na ovojnico napišite KMG-MID številko vašega kmetijskega gospodarstva ter ime, priimek in naslov nosilca kmetijskega gospodarstva.
10.4 Prijavni obrazec izpolnjen in oddan v elektronski sistem se skladno s prvim odstavkom 117. člena Uredbe PRP, ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjen prijavni obrazec z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli, ki jih določata javni razpis in razpisna dokumentacija in ki jih vlagatelj vloži v skladu s prvim odstavkom 109.a člena Uredbe PRP.
10.4 Skladno s četrtim odstavkom 117. člena uredbe PRP, se podrobnejša navodila o izpolnjevanju in vnosu prijavnega obrazca in zahtevkov za izplačilo v elektronski sistem objavijo na spletni strani MKO: www.mko.gov.si in ARSKTRP: www.arsktrp.gov.si.
10.5 Vlagatelju se na tem javnem razpisu odobri samo ena vloga.
11. Obravnava in postopek odobritve ter nadzor nad izvajanjem
11.1 Postopek od obravnave do odobritve vloge
11.1.1 Postopek za odpiranje in obravnavanje vlog ter zahteva za odpravo pomanjkljivosti v zaprtih javnih razpisih je določen v XXII. poglavju Uredbe PRP: Zaprti javni razpisi, in v XXIII. poglavju Uredbe PRP: Skupne določbe za postopek pri odprtih in zaprtih javnih razpisih.
11.1.2 Skladno s 113. členom Uredbe PRP se vloge na javni razpis odpirajo in obravnavajo ter se zahteva odprava pomanjkljivosti ob sočasni obravnavi vlog na javni razpis. Sredstva se dodeljujejo do porabe razpisanih sredstev na podlagi ponderiranja popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila.
11.1.3 Skladno s petim odstavkom 115. člena Uredbe PRP se v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis, dve ali več vlog na javni razpis isto število prejetih točk, vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja naslednjih meril za izbor in potrditev vlog:
1. Ekonomski vidik naložbe;
2. Regionalni vidik naložbe;
3. Družbeno socialni vidik naložbe;
4. Tehnološki vidik naložbe;
5. Naravovarstveni vidik naložbe.
11.1.4 Skladno s šestim odstavkom 115. člena Uredbe PRP, se vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se zavrne. Vlagatelj mora v roku osmih dni od vročitve obvestila na ARSKTRP poslati izjavo, da se s tem strinja, sicer se šteje, da se ne strinja.
11.1.5 Skladno s prvim in drugim odstavkom 116. člena Uredbe PRP se sredstva upravičencu odobrijo z odločbo ARSKTRP o pravici do sredstev. Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na ARSKTRP, ki sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca po opravljenem nadzoru iz 126. člena Uredbe PRP.
11.2 Nadzor nad izvajanjem ter postopki v primeru nepravilnosti (sankcije in vrnitev sredstev)
11.2.1 Skladno s prvim odstavkom 126. člena Uredbe PRP se nadzor nad izvajanjem ukrepov izvaja v skladu z Uredbo 65/2011/EU.
11.2.2 Skladno z drugim odstavkom 126. člena Uredbe PRP, lahko MKO v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 1698/2005/ES nadzira izvajanje ukrepov iz Uredbe PRP.
11.2.3 Skladno s tretjim odstavkom 126. člena uredbe PRP opravljajo nadzor nad izvajanjem določb Uredbe PRP kmetijski inšpektorji.
11.2.4 Skladno s četrtim odstavkom 126. člena Uredbe PRP, mora ARSKTR o ugotovljenih kršitvah, ki so s to uredbo ali zakonom, ki ureja kmetijstvo, opredeljene kot prekršek, obvestiti pristojni inšpekcijski organ.
11.2.5 Skladno s prvim odstavkom 122. člena Uredbe PRP, se neizpolnitev ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu z Uredbo 65/2011/EU in ZKme-1.
11.2.6 Skladno z drugim odstavkom 122. člena Uredbe PRP ARSKTRP v primerih iz točke 11.2.5. tega javnega razpisa v roku 90 dni od dneva ugotovitve nepravilnosti, izda odločbo, s katero zahteva vračilo že izplačanih sredstev v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v skladu s 57. členom ZKme-1.
11.2.7 Skladno z tretjim odstavkom 122. člena Uredbe PRP, se določba iz točke 11.2.6. tega javnega razpisa ne uporablja:
– Če upravičenec zaradi višje sile ali izrednih okoliščin zamudi obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev glede rokov in predloži ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva, ko je to zmožen storiti. ARSKTRP v tem primeru lahko podaljša rok, če bi bile s to spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev, ob smiselni uporabi prvega odstavka 54. člena ZKme-1;
– če upravičenec v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZKme-1 po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom rokov za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev na ARSKTRP posreduje utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti (vključno podaljšanje rokov), določenih v odločbi o pravici do sredstev in ARSKTRP z odločbo ugotovi, da bodo ne glede na spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev. Upravičenec lahko na ARSKTRP pošlje največ en utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, ki se nanaša na podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev;
– če upravičenec dokaže, da zaradi nepredvidenih okoliščin, na katere ni mogel vplivati, ni mogel izpolniti obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev.
11.2.8 Skladno s četrtim odstavkom 122. člena Uredbe PRP, končnemu prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že izplačanih sredstev v primeru višje sile ali izrednih okoliščin. Kot višja sila se štejejo zlasti naslednji primeri:
– smrt upravičenca,
– dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo,
– naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo,
– razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva (v primeru, da tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti),
– uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu, zaradi nesreče,
– kužna živalska bolezen in
– bolezni oz škodljivci v trajnem nasadu, zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti.
11.2.9 Skladno s petim odstavkom 122. člena Uredbe PRP, mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba o višji sili ali izrednih okoliščinah pisno obvestiti ARSKTRP in predložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
11.2.10 Skladno s sedmim odstavkom 122. člena uredbe PRP, ARSKTRP končne prejemnike sredstev, ki ne izpolnjujejo obveznosti, sankcionira v skladu z XXVI. a poglavjem Uredbe PRP.
11.2.11 Če upravičenec skladno s prvim odstavkom 127.a člena Uredbe PRP ne odstopi od pravice do sredstev v skladu s 55. členom ZKme-1 in zamudi rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, ki je določen v odločbi o pravici do sredstev, se izključi iz zadevnega ukrepa za koledarsko leto neizpolnitve obveznosti in naslednje koledarsko leto.
11.2.12 Končni prejemnik sredstev, ki krši določilo iz tretjega odstavka 121. člena te uredbe mora skladno z drugim odstavkom 127.a člena Uredbe PRP v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v skladu s 57. členom ZKme-1 in se ga izključi iz zadevnega ukrepa za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto.
11.2.13 Končnemu prejemniku sredstev, ki v roku, določenem pri posameznem ukrepu iz Uredbe PRP, ne poroča o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz četrtega odstavka 121. člena Uredbe PRP, ARSKTRP skladno s tretjim odstavkom 127.a člena Uredbe PRP izda poziv, v katerem mu določi dodatni rok za predložitev poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti. Če končni prejemnik sredstev v roku iz poziva ne predloži poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti, mora v proračun Republike Slovenije vrniti pet odstotkov izplačanih sredstev.
11.2.14 Kmetijsko gospodarstvo, ki krši določbe iz šestega odstavka 121. člena te uredbe, mora skladno s četrtim odstavkom 127.a člena Uredbe PRP v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v skladu s 57. členom ZKme-1.
11.2.15 Končni prejemnik sredstev, ki ne dovoli kontrole na kraju samem in omogoči dostopa do dokumentacije o projektu, mora skladno s petim odstavkom 127.a člena Uredbe PRP v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v skladu s 57. členom ZKme-1.
11.2.16 Končni prejemnik sredstev, ki ni označil projekta v skladu z navodili objavljenimi na spletni strani MKO, in podrobnimi pravili o informiranju in obveščanju javnosti iz Priloge VI Uredbe 1974/2006/ES, mora skladno s šestim odstavkom 127.a člena Uredbe PRP obveznost izpolniti v skladu z rokom, ki mu ga ob ugotovljeni nepravilnosti določi ARSKTRP. Kolikor tega ne izpolni, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v skladu s 57. členom ZKme-1.
11.2.17 Kolikor končni prejemnik sredstev odtuji naložbo brez predhodne odobritve ARSKTRP, mora skladno s sedmim odstavkom 127.a člena Uredbe PRP v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v skladu s 57. členom ZKme-1.
11.2.18 Če se ugotovi, da je končni prejemnik sredstev namerno vložil napačno prijavo (navajanje lažnih podatkov, izjav), se skladno z osmim odstavkom 127.a člena Uredbe PRP zadevna dejavnost izključi iz podpore za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto in mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v skladu s 57. členom ZKme-1. Poleg tega se končnega prejemnika sredstev izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije
