Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 odl. US) in 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine – območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Cerknica na 21. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel

(1) Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, umetnostnozgodovinske, arhitekturne in arheološke vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi enoti kulturne dediščine: Tabor (EŠD 7830) ter cerkev Marijinega rojstva (EŠD 66).
(2) Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani sakralni pomen in raba sakralnega objekta in zgodovinski pomen taborskega kompleksa,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
– Župnijska cerkev Marijinega rojstva in Tabor stojita vzpetini sredi trga Cerknica in z visokim cerkvenim zvonikom predstavljata dominanto celotnega naselja. Sakralni objekt ima lastnosti vzorčne poznogotske zvezdasto obokane triladijske dvoranske cerkve z dolgim korom, ki je bila zgrajena po turškem opustošenju leta 1472 postopoma, do okoli leta 1520.
– Tabor v Cerknici je eden največjih protiturških taborov v Sloveniji in je bil zgrajen med leti 1480 do 1513. Obzidje, pet stolpov in več kašč so bili zgrajeni na tlorisu poligonalne zasnove, od katere sta zdaj povsem ohranjena še dva oglata stolpa na JV in JZ delu tabora, velika kašča, del šalastega stolpa na V delu tabora in pritlični deli obzidja, je prvotno sklenjeno obdajalo pomembno župnijsko cerkev, zato je ta tabor po velikosti bolje primerljiv z velikimi grajskimi protiturškimi kompleksi v Beli Krajini kakor s preprostimi tabori okoli podružničnih cerkva.

(1) Spomenik obsega zemljišča s parcelnimi številkami *1, 2/1, 2/2, *6, *650, 2895, 2895, *2, vse k.o. Cerknica.
(2) Vplivno območje obsega prostor cestišča pred skupino obodnih hiš na širšem območju izven taborskega obzidja z morebitnim obrambnim jarkom. Območje obsega zemljišča s parc. št. 2745/8 – del in 2745/10 – del, obe k.o. Cerknica.
(3) Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:1000 in na temeljni topografski načrt v merilu 1:5000.
(4) Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).
(5) Cerkev in Tabor z vplivnim območjem, stojita tudi v območju arheološke dediščine EŠD 65 Cerknica – Arheološko najdišče Cerknica.

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno notranjo opremo; v primeru okrnitve spomenika ali notranje opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme cerkve in tabora po načelu ohranjanja izvirne oblike, lege, materialov, struktur in barvne podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot sakralne arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot izvirne arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine tabora z rušenjem in odstranjevanjem posameznih prvin;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin sakralne arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika; talna prezentacija porušenih prvin taborskega obzidja in krožnih stolpov lahko vključuje tudi manjše rekonstrukcijske posege vendar le na osnovi temeljitih predhodnih raziskav in strokovno nespornih ugotovitev o izvirni arhitekturni zasnovi in podobi teh prvin;
– sekundarni stanovanjski, skladiščni in garažni objekti, ki so bili prizidani na taborsko obzidje od 18. stoletja dalje, nimajo spomeniških lastnosti, razen izvirnih zidnih struktur taborskega obzidja na katere so bili prizidani. Njihova odstranitev je dopustna na podlagi predhodno izvedenih strokovnih raziskav in izdelanega projekta celovite rekonstrukcije ohranjenih delov taborskega obzidja;
– ohranjanje namembnosti sakralnega spomenika skladno s prvotno namembnostjo;
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti in strukture spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
(2) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora;
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora:
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v izjemnih primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS, OE Ljubljana;
– prepoved vseh posegov v plasti vplivnega območja, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda.
(3) Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje so potrebni, v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za posege pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– priprava ocene protipotresne in poplavne ogroženosti,
– izdelava arhitekturnih izmer stavb.

Občina ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena.
Lastnik kulturnega spomenika mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. Pristojni organ pokrajine ali občine v 30 dneh sporoči lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico.

Zahteve glede raziskovanja, proučevanja in dokumentiranja:
– Lastnik oziroma posestnik spomenika mora pooblaščeni osebi ZVKDS dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.
– Lastnik oziroma posestnik ima pravico do odškodnine za škodo, povzročeno z navedenimi aktivnostmi.

(1) Zahteve glede dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire:
Spomenik mora biti v sorazmerju z zmožnostmi lastnika dostopen javnosti na podlagi predhodne najave.
(2) Z namenom izboljšanja dostopa javnosti naj spomenik označi, kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in drugimi javnimi koristmi. Označevanje se opravi tudi kot oblika varstva za primer oboroženih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ na parcelah iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika, na parcelah iz drugega odstavka 3. člena tega odloka pa status vplivnega območja.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi protiturškega obrambnega stolpa na Taboru 42 za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 116/03).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.