Na podlagi 62. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08, 76/08 in 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO, 20/06, 28/06 – Skl. US, 49/06 – ZmetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08, 70/08 in 108/09), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – skl. US, 34/05 – odl. US, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06, 139/06 – odl. US, 17/08, 21/08 – popr., 76708, 108/09 in 109/09 – odl. US), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12), 4. in 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03, 106/05, 66/06 in 118/07) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11) je Občinski svet Občine Črnomelj na 24. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Črnomelj, tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov javne službe,
– obvezne storitve in naloge javne službe,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– vire financiranja javne službe, osnove za oblikovanje cen in obračun storitev,
– druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
(2) Vrste nalog in ukrepe ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe in standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11).

Namen odloka je:
– zagotavljanje izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe,
– varovanje okolja.

Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. To je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
2. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
3. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri upravljanju kmetijske dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
4. komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: KČN) je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo, ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
5. mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju; MKČN) je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Namenjena je čiščenju komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov;
6. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Zgrajena je kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katere se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo;
7. obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka;
8. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Enota je izražena v BPK (5). En populacijski ekvivalent je enak 60 gramov BPK (5)/dan;
9. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem z odlaganjem ali sežiganjem. To je lahko stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata, s katerim se doseže ustrezne učinke za nadaljno uporabo ali odstranitev;
10. območje izvajanja javne službe so aglomeracije (območje poselitve) na območju celotne občine, na katerih morata biti po operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadne vode določena način in obseg izvajanja javne službe;
11. javna površina je površina grajenega javnega dobra ali državnega pomena, katerega uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
12. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
13. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Kanalizacijski priključek je sestavni del stavbe uporabnika in je zato v zasebni lasti;
14. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. črpališča, peskolovi, lovilniki olj, razbremenilniki in podobno) ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
15. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
16. mešano kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
17. ločeno kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni ločenemu odvajanju komunalne odpadne vode in ločenemu odvajanju padavinske odpadne vode na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
18. območje površin, predvidenih za širitev naselja je območje v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja;
19. območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
20. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda;
21. občutljivo območje zaradi evtrofikacije ali občutljivo območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst, posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi, ter poslabšanje kakovosti vode;
22. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
23. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije;
24. porabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma je koristnik storitve javne službe;
25. lastnik javnega omrežja je Občina Črnomelj;
26. zavezanec za plačilo storitev opravljanja javne službe je fizična ali pravna oseba, ki je uporabnik storitve v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo;
27. omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture, potrebne za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
28. okoljska dajatev je dajatev v skladu Uredbo o okoljski dajatvi za obremenjevanje vode;
29. posebna storitev je storitev, ki jo izvajalec opravi uporabniku, ki ni uporabnik javne službe;
30. objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
31. stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.

Javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na področju Občine Črnomelj zagotavlja občina z Javnim podjetjem Komunala d.o.o., Črnomelj, Belokranjska 24a, ustanovljenim z Odlokom o ustanovitvi JP Komunala Črnomelj, Uradni list RS, št. 40/01, 124/04, 18/12 (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).

(1) Izvajalec je dolžan opravljati javno službo skladno s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu; program), ki ga izdela skladno z 18. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ter ga posreduje Občini v uskladitev in usklajenega ministrstvu v rokih iz navedenega člena.
(2) V Programu odvajanja in čiščenja se opredeli tudi območja, kjer se za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata ni mogoč, javna služba ne izvaja.

(1) Javna služba odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se zagotavlja na področju celotne Občine Črnomelj:
a) z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo
ali
b) s storitvami praznjenja obstoječih greznic, nepretočnih greznic in MKČN.
(2) Čiščenje odpadne vode na območju Občine Črnomelj se prostorsko zagotavlja:
– v centralni čistilni napravi Vojna vas,
– v lokalnih komunalnih čistilnih napravah za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanje priključene,
– v malih čistilnih napravah do 50 PE, ki niso v upravljanju javne službe.

(1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali odvajanje v vodotok ni možno,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine,
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev,
– druge storitve, skladno s predpisi.
(2) Storitve iz 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije oziroma glede na vrsto javne kanalizacije.
(3) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za objekte v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na KČN,
– prevzem blata iz obstoječih greznic enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz MKČN do 50 PE najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ter izdelavo ocene obratovanja za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju Občine Črnomelj na podlagi javnega pooblastila izvaja naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– vodi kataster javne kanalizacije,
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
– izdaja mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov,
– izdaja projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– izdaja soglasja za izvedbo kanalizacijskega priključka.
(2) Upravljavec izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju ter navodilih upravljavca javne kanalizacije.
(3) Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja ter pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja.
(4) Povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil upravljavec in Občina Črnomelj uredita v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih javnih služb.

(1) Upravljavec je dolžan izdati soglasje za kanalizacijski priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo in je priključitev na omrežje možna.
(2) V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec o tem dolžan obvestiti uporabnika ter predlagati pogoje, pod katerimi bi bila priključitev možna.
(3) Upravljavec je dolžan izdati soglasje v roku 30 dni od prejema popolne vloge.

Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na kanalizacijsko omrežje mora upravljavec v skladu z določili tehničnega pravilnika določiti:
– minimalni odmik objektov od kanalizacijskega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
– traso, globino, profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo in velikost kanalizacijskega jaška,
– pogoje križanja komunalnih vodov z kanalizacijskim omrežjem.

(1) Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na kanalizacijsko omrežje.
(2) Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini kanalizacijskega omrežja in naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z nadzorom del.

(1) Infrastrukturni objekti in naprave javne kanalizacije na območju Občine Črnomelj so v njeni lasti.
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno s pomožnimi objekti in napravami, ki so predani v upravljanje izvajalcu javne službe.
To so:
– primarni vodi (kolektorji) z revizijskimi jaški,
– sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
– črpališča na primarnih in sekundarnih vodih za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda,
– razbremenilniki visoke vode,
– zadrževalni bazeni visoke vode,
– peskolovi,
– lovilci olj in
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.
(2) Stroji in oprema, ki so potrebni za izvajanje javne službe, so v lasti izvajalca.

(1) Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno kanalizacijo za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikalnico ali vodotok. V ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod pa ni dovoljeno odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo.
(2) Lastnik ali upravljavec objekta na območju, kjer je zgrajena fekalna kanalizacija, mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode neposredno v vodotok ali ponikanje v tla. Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti oziroma ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

Izvajalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem se kanalizacijski objekti in naprave nahajajo. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo.

Splošni pogoji za zagotavljanje storitev javne službe so:
– zgrajeno sekundarno in primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije s čistilnimi napravami,
– zgrajeni hišni priključki,
– izpolnjene obveznosti izvajalca in uporabnikov,
– javna pooblastila izvajalcu.

Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in izvajalca javne službe.

(1) Obveznosti izvajalca so določena s tem odlokom, podrobneje pa s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Izvajalec javne službe izdela Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivost delovanja. Tehnični pravilnik ob soglasju župana sprejme izvajalec.
Predvsem se uredi:
– smernice za projektiranje in gradnjo javne kanalizacije,
– tehnične normative za priključevanje na javno kanalizacijo,
– normative o lastnostih odpadne vode, ki se sme odvajati v javno kanalizacijo,
– način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadnih voda,
– način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije,
– način ravnanja z odpadnimi vodami.
(2) Poleg predpisanih obveznosti pa mora izvajalec:
– skrbeti za vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
– planirati obnove, širitve, dopolnitve in avtomatizacijo javne kanalizacije,
– sodelovati z načrtovalci in projektanti javne kanalizacije,
– redno obračunavati storitev javne službe in vršiti izterjavo,
– izvajati redna vzdrževalna dela na javni kanalizaciji,
– nadzirati ustreznosti kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo,
– nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do prvega revizijskega jaška.

Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje vsebine iz nepretočnih greznic,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije, kot posebno storitev,
– za območja, opremljena z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za ustrezno zadrževanje prvega čistilnega vala v napravah za zadrževanje,
– zagotavljati nemoteno obratovanje javne kanalizacije,
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije,
– voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila,
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN,
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati,
– zagotavljati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja,
– nadzirati stanje kanalizacijskega priključka na mestu priključitve na javno kanalizacijo,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, ter državnih organov in služb na podlagi veljavne zakonodaje,
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja samostojno dejavnost in je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju občine, priključenega na javno kanalizacijo oziroma lastnik obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN.
(2) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– se morajo priključiti na javno kanalizacijo in odvajati vanjo komunalne odpadne vode na vseh območjih, kjer je le-ta zgrajena,
– po izvedbi kanalizacijskega priključka do sekundarnega kanala izključiti greznico ali MKČN iz sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca, vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– zagotavljati predpisane meritve industrijskih odpadnih vod in izvajalcu javne službe posredovati letno poročilo do 31. 3. za preteklo leto,
– vzdrževati greznico ali MKČN,
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do greznice oziroma MKČN in omogočiti prevzem vsebine,
– omogočiti izvajalcu pregled MKČN in predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
– obveščati izvajalca o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške storitev javne službe,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(3) V primeru, da uporabnik stavbo oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan izvajalca javne službe pisno obvestiti in navesti začetek in konec najemnega razmerja.
(4) V primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se slednji prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja.
(5) V večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik izvaja upravljanje po stanovanjskem zakonu in drugih področnih predpisih, se pravice in obveznosti opredeljene v drugem odstavku tega člena smiselno uporabljajo tudi za upravnika večstanovanjske stavbe.
(6) V večstanovanjskih stavbah, kjer ni upravnika, solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem primeru plačnika določi izvajalec javne službe.
(7) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju zaščite voda se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.
(8) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

(1) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.
(2) Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji, se uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.
(3) Uporabnik ne sme odvajati ali zlivati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzročajo motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.
(4) V primeru, da izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal ali izlil v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o dogodku inšpektorat, pristojen za varstvo okolja in organ nadzora po tem odloku, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec bo nastalo škodo ocenil in od uporabnika zahteval povrnitev nastalih stroškov.

(1) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o emisijskem monitoringu za odpadno tehnološko vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 30. januarja za preteklo leto.
(2) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu redno dostavljeni.
(3) Uporabnik je dolžan pridobiti soglasje izvajalca pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine tehnološke odpadne vode, do katerih je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, sprememb obsega proizvodnje, prenehanja določene dejavnosti, načina pred čiščenja odpadne vode ali zaradi drugih podobnih vzrokov.

Naprave in objekti javne kanalizacije, ki so navedeni v 12. členu tega odloka, so v lasti Občine Črnomelj, z njimi pa v upravlja izvajalec javne službe na področju Občine Črnomelj, Javno podjetje Komunala d.o.o. Črnomelj.

(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih,
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik.
(3) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
(4) Naprave in objekte iz prvega odstavka tega člena upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

(1) Na območjih kjer je zgrajena javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna za vse stavbe v naselju in zunaj naselja ali dela naselja in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev, sklenjene služnostne pogodbe in ob upoštevanju pogojev tega odloka. Upravljavec je dolžan s soglasjem dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. V primeru ko priključitev ni možna, mora upravljavec pisno, v zakonskem roku za izdajo soglasja, o tem obvestiti uporabnika.
(2) Izvajalec javne službe mora lastnika stavbe v roku trideset dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo oziroma prevzema objekta v upravljanje obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se izvede najkasneje v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Stavba, iz katere se je do izgradnje javne kanalizacije komunalna in padavinska odpadna voda odvajala v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške odstrani greznico ali MKČN, s cevovodom pa se direktno poveže na javno kanalizacijo. Izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(4) Kanalizacijski priključek mora biti izveden v skladu s pravili stroke, pogoji soglasja in navodili upravljavca.
Če je pri obstoječih stavbah kanalizacijski priključek izveden po pravilih stroke, pogojih soglasja in navodilih upravljavca, ter je kljub temu potrebno zgraditi lastno črpališče, se to zgradi na stroške investitorja javne kanalizacije, objekt pa je v lasti uporabnika.
(5) Največja dovoljena količina odpadne vode iz stavbe, ki se odvaja v javno kanalizacijo, je odvisna od prevodnosti javne kanalizacije. Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka.
(6) Kanalizacijski priključek lahko izvaja izvajalec javne službe ali pa drugi usposobljeni izvajalec pod nadzorom izvajalca na stroške uporabnika. Investitor je dolžan izvedbo priključkov priglasiti upravljavcu 7 dni pred pričetkom del. Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.
(7) Prvi revizijski jašek se praviloma postavi na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe. Kolikor to ni možno, mora lastnik za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, kjer je možno postaviti revizijski jašek. V primeru, ko prvega revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

(1) Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisne vloge investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev:
– pridobljeno soglasje k priključitvi,
– izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca.
(2) Investitor je dolžan vlogo podati najkasneje v sedmih dneh pred izvedbo del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe.
(3) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen izvajalec, pod nadzorom izvajalca.
(4) Uporabniki iz območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstva nastaja tudi odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode iz kmetijske dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za gospodinjstvo in ločeno za izvajanje kmetijske dejavnosti.

(1) Izvajalec javne službe vzpostavi evidenco strešnih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. Evidenca je osnova za izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Velikost strešnih površin posamezne stavbe ali objekta uporabnika se določi na podlagi tlorisne površine strehe iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Za objekte in stavbe, za katere se ne more določiti strešnih površin, kot določa prejšnji odstavek, se te določijo na podlagi tlorisne površine objekta ali stavbe iz uradnih evidenc.
(4) Pri odstopanjih dejanskega stanja v primerjavi z uradnimi evidencami, se velikost strešnih površin določi na podlagi tlorisne površine objekta ali stavbe iz digitalnih orto foto posnetkov (DOF) ali na podlagi meritev dejanskega stanja.

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za investitorja stavbe obvezna izgradnja MKČN ali nepretočne greznice v skladu z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Na območjih, kjer po Programu odvajanja in čiščenja ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe greznice odstraniti iz uporabe v naslednjih predpisanih rokih:
– do 31. 12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju,
– do 31. 12. 2017, če obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alineje.
(3) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, se dovoli gradnja nepretočnih greznic in malih čistilnih naprav. Male čistilne naprave morajo imeti ustrezen certifikat o učinkovitosti čiščenja, skladno s predpisi.
(4) Lastnikom stavb na območjih iz prejšnje točke, ki zagotovijo čiščenje odpadnih vod v lastni MKČN do 31. 12. 2017, lahko Občina Črnomelj iz sredstev proračuna povrne del stroškov nabave in vgradnje MKČN. Pravilnik o sofinanciranju MKČN sprejme Občina Črnomelj.
(5) Skupina uporabnikov lahko zgradi skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo ti uporabniki pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(6) Skladno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, izvajalec zagotovi prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izda oceno obratovanja za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE, na zakonsko predpisan način.

(1) Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN ter prevzem in ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic na celotnem območju Občine Črnomelj v skladu z določili Programa odvajanja in čiščenja.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– praznjenje obstoječih greznic najmanj enkrat na tri leta in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz MKČN in njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja MKČN za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) V primeru, da obstoječa greznica ni zgrajena v skladu z uredbo ter v skladu z gradbenimi standardi, je izvajalec javne službe dolžan izprazniti do 6 m3 vsebine iz obstoječe greznice ob enkratnem praznjenju v obdobju treh let za enostanovanjsko stavbo.
(2) Pri večstanovanjskih stavbah je izvajalec javne službe dolžan izprazniti 2 m3 vsebine iz obstoječe greznice, po stalno prijavljeni osebi ob enkratnem praznjenju v obdobju treh let. Število oseb so upravniki večstanovanjskih stavb dolžni sporočiti izvajalcu javne službe.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan lastniku nepretočne greznice zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, če so v nepretočno greznico speljane samo komunalne odpadne vode iz gospodinjstva.
(4) V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina greznice ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika.
(5) V primeru, da lastnik obstoječe greznice ali MKČN želi naročiti odvoz pogosteje kot je to določeno v 7. členu tega odloka, mora storitev plačati po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(6) Kolikor ima lastnik obstoječe greznice ali MKČN v stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda, letno porabo vode manjšo od 50 m3, se storitev prevzema blata opravi na osnovi naročila in plačila po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(7) Vsebine greznic, blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.

(1) Izvajalec je dolžan o nameri prevzema blata iz obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN do 50 PE, uporabnika pisno obvestiti vsaj petnajst dni pred predvidenim datumom opravljanja storitve. Obvestilo mora vsebovati informacije, skladno s 17. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti vsaj osem dni pred začetkom opravljanja storitve, izvajalec pa mora storitev opraviti najpozneje v tridesetih dneh po poslani zahtevi.

(1) V primeru uporabe blata, ki nastaja v kmetijskem gospodarstvu in je v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja le prve meritve in obratovalni monitoring, uporabnik pa te storitve plača po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo le v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni storitvi iz prejšnjega odstavka predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.

(1) Investitor javne kanalizacije in čistilnih naprav je Občina Črnomelj.
(2) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem omrežju. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem omrežju, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
(3) V javno kanalizacijo ali lastno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov, podtalnice in meteornih vod, katere je možno speljati v ponikalnico ali vodotok.
(4) V ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod ni dovoljeno odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI), kolikor investitor ni Občina Črnomelj,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– okoljevarstveno dovoljenje, kolikor je potrebno.

(1) Lastnik zgrajene javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljavcu v roku šestih mescev od pridobitve uporabnega dovoljenja.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– objekt, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, gradbeno dovoljenje, projekt izvedenih del, geodetski načrt novega stanja, dokazilo o preizkusu vodotesnosti, zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi vsa lastniška razmerja oziroma sklenjene služnostne pogodbe),
– sprejet in ovrednoten mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja za objekte, ki daljši čas niso bili v uporabi,
– predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji dokumentacije,
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ lastnika.
(2) Kolikor niso izpolnjeni pogoji za prenos objektov in naprav v upravljanje, lahko lastnik v smislu preprečevanja gospodarske škode, sklene pogodbo z upravljavcem o začasnem upravljanju z objekti in napravami, vendar največ za dobo 1 leta.

(1) Uporabniku se lahko brez predhodnega obvestila prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– kadar uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.
(3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.
(4) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti izvajalca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih organov.

(1) Izvajalec ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike na krajevno običajen način.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.

(1) V primeru višje sile ima izvajalec pravico, brez povračila stroškov, prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen za zaščito in reševanje. Višja sila po tem odloku so: potres, požar, poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni kanalizaciji.
(2) Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane, ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna občine (subvencije),
– okoljskih dajatev in drugih virov.

Za uporabnike, od katerih se odvaja in čisti industrijska odpadna voda, se cene določajo posamično s pogodbo, odvisno od stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode. Storitev se opravlja kot posebno storitev.

(1) Občina Črnomelj lahko subvencionira ceno storitve ali ceno omrežnine, skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen.
(2) Občina Črnomelj lahko na predlog izvajalca javne službe dodatno subvencionira ceno ali del cene storitve javne službe le določeni skupini uporabnikov, če tako odločitev potrdi pristojni organ občine.

(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev v petnajstih dneh od datuma izstavitve računa. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je izvajalec uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v primeru neplačila pa dolg sodno izterjati, oziroma izvesti prekinitev dobave pitne vode oziroma odvajanja odpadnih voda.
(2) Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.
(3) Izvajalec javne službe pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.
(4) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o spremembah naslova za dostavo računov ter poskrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.

(1) Predlog cene oblikuje izvajalec z elaboratom, ki ga potrdi pristojni občinski organ.
(2) Cena storitve mora biti oblikovana v skladu s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo.
(3) Postopek potrditve predlaganih cen izvajalec javne službe in Občina Črnomelj uredita v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih v zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin vključuje:
– omrežnino odvajanja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve odvajanja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe,
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se obračuna v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za obremenjevanje voda.
(2) Čiščenje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode z javnih površin vključuje:
– omrežnino čiščenja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve čiščenja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
(3) Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN vključujejo:
– omrežnino, ki vključuje stroške javne infrastrukture, namenjene čiščenju komunalne odpadne vode,
– ceno storitve, ki pokriva stroške praznjenja in čiščenja vsebine nepretočnih greznic, obstoječih greznic in MKČN,
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se obračuna v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za obremenjevanje voda.

(1) Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve, določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor omrežnine za posamezne vodomere je določen s predpisi, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Če vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost tega priključka, skladno s predpisi s področja oblikovanja cen komunalnih storitev.
(3) Če stavba nima vodovodnega priključka, se obračuna omrežnina za priključek s faktorjem 1.
(4) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem 1.
(5) V večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem 1.

(1) Cena storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in čisti na komunalni čistilni napravi, se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, izraženo v m3.
(2) Cena storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ter obratovalnega monitoringa za MKČN se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, izraženo v m3.
(3) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom se storitve obračunavajo skladno z veljavnimi predpisi na področju oblikovanja cen, in sicer tako, da se upošteva normirana poraba pitne vode 150 litrov na osebo dnevno na podlagi števila stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev.
(4) Za stavbe, primerne za bivanje, kjer ni merjena poraba pitne vode in v katerih ni stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev, se upošteva normirana poraba za 1 osebo.
(5) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določila Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Črnomelj.
(6) Izvajalec lahko na podlagi pisne reklamacije v primeru prekomerne porabe pitne vode, kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKČN ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni vlogi za zmanjšanje računa predložiti zapisnik o ugotovljeni in odpravljeni okvari s strani upravljavca javnega vodovoda. Delni odpis stroškov zaradi okvare je možen le enkrat v tekočem koledarskem letu in le za tisti del odpadne vode, ki nedvoumno ni bila odvedena v javno kanalizacijo.

(1) Odvajanje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin vključuje:
– omrežnino odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
(2) Čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin vključuje:
– omrežnino čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.

(1) Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe ali utrjene površine, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe ali utrjene površine, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki vode prekomerno obremenjuje ali je zavezanec za obratovalni monitoring odpadnih voda, plačuje ceno čiščenja skladno s pogodbo.

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vključno z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pod pogojem, da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo, ter pristojne državne inšpekcijske službe v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.
(3) Strokovni nadzor opravljajo delavci upravljavca JP Komunala d.o.o., Črnomelj.

V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, in uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka.

(1) Z globo 1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, izvajalec javne službe, če:
– ne izvaja ali izvaja neustrezno javna pooblastila iz 8. člena,
– dovoli priključek v nasprotju z določili 24. člena,
– ne prijavi ugotovljenih kršitev iz 36. člena.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca.

(1) Z globo 1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik javne kanalizacije, pravna oseba, če:
– ne izpolnjuje obveznosti iz 2. točke 19. člena,
– se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije skladno s 1. točko 24. člena,
– ne ravna skladno s 1. in 2. točko 27. člena.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz 1. točke tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena uporabnik posameznik.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 51/10).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.