Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – Odl. US), 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 – ZUKN in 57/11), 36. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF), na podlagi 7. člena Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 80/13) in 17. in 90. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo in 49/10) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 23. 12. 2013 sprejel

(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Mestna občina Murska Sobota (v nadaljevanju: občina) določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(2) Gospodarska javna služba iz prvega odstavka tega člena se na območju občine izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi in pod pogoji določenimi z zakonom, podzakonskimi akti, odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. gospodarska javna služba oziroma javna služba je gospodarska javna služba iz 1. člena;
2. koncedent je Mestna občina Murska Sobota;
3. pristojni organ je oddelek mestne uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka;
4. mestni svet je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota;
5. koncesija je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena;
6. koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo po tem odloku na podlagi koncesije;
7. izvajalec javne službe je koncesionar po tem odloku;
8. koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
9. izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov ali izvirni povzročitelj je oseba, kot ga opredeljujejo predpisi in odlok občine, ki določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa Zakon o varstvu okolja, Odlok o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.

(1) V Mestni občini Murska Sobota se dejavnost javne službe po Odloku o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 80/13), izvaja s podelitvijo enotne koncesije fizični ali pravni osebi.
(2) Koncesija za izvajanje javne službe se podeli na podlagi javnega razpisa.

(1) Koncesijsko razmerje po tem odloku je razmerje, ki obsega koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka v skladu z ZGJS. Koncesijsko razmerje iz prejšnjega stavka predstavlja koncesijo storitev, v smislu predpisov o javno zasebnem partnerstvu.
(2) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
(3) Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo, s predhodnim soglasjem koncedenta.
(4) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom storitev javne službe, ki so vsi izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov, kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, po predhodni pridobitvi soglasja koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o izvajanju posameznih del v okviru izvajanja gospodarske javne službe, po kateri lahko druga oseba opravlja posamezne storitve ali dela javne službe za območje občine.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov storitev javne službe ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

(1) Predmet koncesije po tem odloku je izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka na območju koncesije v času trajanja koncesije, v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije, pod pogoji, ki jih dopušča zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), predpisi izdanimi za njegovo izvrševanje in drugimi predpisi s tega področja.
(3) Oprema za izvajanje koncesije, ki sestavlja infrastrukturo javne službe, je v času trajanja koncesije in po njenem prenehanju, last koncesionarja, kolikor ni drugače določeno s koncesijsko pogodbo. Oprema iz prejšnjega stavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesija se podeli izbranemu koncesionarju za obdobje 5 let.
(2) Rok koncesije začne teči naslednji dan po uveljavitvi koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Rok koncesije se lahko na predlog koncesionarja podaljša največ za 2 leti, če je moral koncesionar zaradi okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, zagotoviti v času trajanja koncesijskega razmerja bistvena dodatna vlaganja, ki s prvotnim investicijskim načrtom niso bila predvidena in katerih si v času trajanja koncesije koncesionar ni mogel povrniti.

Razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javne službe in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javne službe.

(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na opremi, ki utegne povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe (interventno izvajanje javne službe);
4. uporabljati opremo in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe;
5. sklepati z uporabniki storitev javne službe pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
7. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
8. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov storitev javne službe, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
9. plačevati koncesijsko dajatev;
10. druga dela, v skladu z odlokom o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(3) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje te javne službe. Koncesionar mora za predmetno javno službo, ki jo opravlja, ločeno voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe. Ločene računovodske evidence in izkaze mora koncesionar voditi tudi v primeru, ko opravlja posamezno javno službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti.

Javna služba se izvaja na način, kot je določen v Odloku o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 80/13), v skladu s tem odlokom ter koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe, povzročili pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam (zavarovanje odgovornosti).

(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(2) V primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v opremo oziroma drugo infrastrukturo potrebno za izvajanje javne službe s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe zaradi kršitev na strani koncedenta.

(1) Koncedent mora zagotavljati:
– ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja te javne službe in tem odlokom;
– takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje opreme oziroma potrebne infrastrukture za izvajanje javne službe,da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe, v skladu s koncesijsko pogodbo in da redno plačuje koncesijsko dajatev.
(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po tem odloku.

(1) Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– da se storitev javne službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo in veljavno zakonodajo,
– do vpogleda v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
– da koncesionar izvaja javno službo na način, kot je določen v veljavnih predpisih in odloku mestne občine.
(2) Uporabniki morajo posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in obveznih zbirk podatkov, sporočiti koncesionarju vsako spremembo in prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, omogočiti izvajanje javne službe in upoštevati navodila koncesionarja ter redno plačevati za opravljene storitve v skladu s vsakokratno veljavno ceno storite.
(3) Če uporabnik koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javne službe ali ga pri tem ovira, mora koncesionar o tem obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne ukrepe za nemoteno izvajanje javne službe.

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 17. člena tega odloka. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili določeno pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo (konzorcij).
(3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo. Če oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija.

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ter mora izpolnjevati vse druge pogoje, predpisane z zakonom), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti ustrezne listine:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne službe;
2. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;
3. da je usposobljen za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;
4. da razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe;
5. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe;
6. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo);
7. da predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 1–6);
8. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.
(2) V času trajanja koncesijskega razmerja, mora koncesionar pisno zaprositi koncedenta za soglasje k vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Prav tako mora koncesionar pred sklenitvijo koncesijske pogodbe in ves čas trajanja koncesijskega razmerja v svojih notranjih aktih in v razmerjih s koncedentom zagotoviti predkupno pravico koncedenta pri vseh spremembah lastniške strukture v družbi.
(3) Če koncesionar ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, predstavlja to kršitev bistvenih elementov koncesijske pogodbe iz 4. točke prvega odstavka 24. člena odloka.

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na enotnem spletnem portalu javnih naročil ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge ...),
9. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv,
10. kraj in čas za dvig razpisne dokumentacije, razpisna dokumentacija mora biti dosegljiva prijaviteljem brezplačno,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena se v javnem razpisu lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijskega razmerja, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Pristojni organ pripravi javni razpis in razpisno dokumentacijo, sestavni deli obeh pa morata biti vsebinsko medsebojno skladni.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti kandidatom dostop do razpisne dokumentacije in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega odstavka tega člena.

V javnem razpisu se določijo razpisni pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar po tem odloku. Z razpisnimi pogoji se ne sme določati bistveno novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

(1) Merila za izbor koncesionarja so:

– ponujena cena storitve izvajanja posamezne
gospodarske javne službe, ki se oblikuje v skladu
z določili veljavnega predpisa o oblikovanju
cen storitev obveznih gospodarskih javnih
služb varstva okolja;               max. 50 točk
– višina koncesijske dajatve;       max. 20 točk
– tehnična usposobljenost;          max. 10 točk
– kadrovska usposobljenost in znanja
oseb, ki so pomembne za izvajanje javne
službe (npr. višja stopnja izobrazbe,
funkcionalna znanja), ki presegajo
minimalne zahteve javne službe;     max. 5 točk
– dosedanje pozitivne reference na
področju izvajanja razpisane
gospodarske javne službe;            max. 5 točk
– finančna in poslovna
usposobljenost;                      max. 5 točk
– možnost tehtanja odpadkov za vsako
gospodinjstvo;                      max. 5 točk.

Po navedenih merilih lahko ponudba prejme maksimalno 100 točk (100 %).
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če izpolnjuje vse zahtevane pogoje iz razpisa (pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna).
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz tretjega odstavka 23. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja na javnem razpisu.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(4) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(5) Mestna uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku.
(7) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 90 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za dejavnost iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz drugega odstavka 16. člena (konzorcij) sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija oziroma pogodba o izvajanju javne službe, ne glede na tretji odstavek tega člena pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe.

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije;
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem opreme oziroma druge infrastrukture koncesije; vlaganje osnovnih sredstev koncesionarja v dejavnost javne službe,
4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;
5. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
6. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;
7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
8. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem javne službe;
9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;
10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;
12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij, se neposredno uporablja koncesijski akt.

(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja javno zasebnega partnerstva, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo.

(1) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti podizvajalce in posamezne storitve dejavnosti gospodarske javne službe, ki jih bodo izvajali.
(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.
(3) Podizvajalec, ki izvaja posamezne storitve v okviru gospodarske javne službe iz prvega člena, mora izpolnjevati pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in pogoj iz prve alinee prvega odstavka 17. člena tega odloka.
(4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.

(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem koncedenta. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi pisne izjave odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3) Koncedent lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da:
– prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;
– je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 35. člena tega odloka.
(4) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(5) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

(1) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe:
– iz plačila uporabnikov za opravljene storitve javne službe
– iz proračuna občine za namene določene v skladu z odlokom in drugimi predpisi,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
– z drugimi viri.
(2) Osnova za določitev vrednosti in obsega del je letni plan izvajalca javne službe. Cenik storitev sprejme pristojni organ Mestne občine Murska Sobota na podlagi predloga izvajalca javne službe in v skladu s predpisi.
(3) V koncesijski pogodbi se lahko določi, da so plačila uporabnikov storitev javne službe koncesionarju urejena preko podizvajalca, ki obračunava storitve po tem odloku neposredno uporabnikom in izvršuje plačila koncesionarju po izdanih računih.

(1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov storitev javne službe, odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti:
– nadzor nad opremo za izvajanje javne službe, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje;
– nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javne službe;
– nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, odlokom o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota, koncesijsko pogodbo, zakoni in drugimi predpisi.
(3) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(4) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe.
(6) V skladu s predpisi izvaja nadzor nad koncesionarjem tudi pristojna inšpekcija in drugi pristojni državni organi.

(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti;
– podatke o količinah zbranih odpadkov;
– podatke o pritožbah uporabnikov;
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe;
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitve.
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije.

(1) Koncesijska pogodba redno preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha tudi z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe, v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih objektivnih okoliščin, nadaljnje izvajanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
(4) Stranki koncesijske pogodbe se v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena dogovorita za primeren odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev.

(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami tega odloka.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

(1) Pristojni organ z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
– če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije ali ne izvaja koncesije;
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
– krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije;
– če zahteva plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javne službe ali predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo ali predpisi.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Pristojni organ pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.

(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ob prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev.
(3) Način, obseg in pogoje odkupa se določi v koncesijski pogodbi.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame civilna zaščita nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Murski Soboti.

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
(2) Postopek za podelitev koncesije v skladu s tem odlokom začne župan najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi odloka.