Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter 7. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04 – popr.) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 21. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 38/13; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje površinskega kopa za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita v peskokopu Vetrnik (v nadaljevanju: OPPN).
(2) V skladu s prostorskimi akti Občine Šmartno pri Litiji je na predmetnem območju predvideno urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom in je namenjeno pridobivanju mineralnih surovin. Za posamezna zemljišča je bil že sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za območje peskokopa Vetrnik (Uradni list RS, št. 51/04), vendar so zaloge tehničnega kamna – dolomita na območju obstoječega lokacijskega načrta že v večini izkoriščene. Koncept načrtovane širitve pridobivalnega prostora je zasnovan tako, da se smiselno zaokrožuje obstoječe območje za pridobivanje mineralnih surovin.
(3) OPPN je izdelal Acer Novo mesto d.o.o., pod št. S-7/2012.

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del odloka OPPN vsebuje:
– uvodne določbe,
– ureditveno območje,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznosti priključevanja objektov nanjo,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN,
– prehodne in končne določbe.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in vsebuje:
1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji (M 1:5.000)
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:2.000)
3. Prikaz vplivov in povezav v širšem prostoru ter ostalih potrebnih ureditev (M 1:5.000)
4. Ureditvena situacija s prikazom omrežja gospodarske javne infrastrukture (M 1:2.000)
5. Značilni prerezi območja (M 1:2.000).

(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Občine Šmartno pri Litiji.

(1) Obstoječe območje peskokopa Vetrnik je na južnem robu Občine Šmartno pri Litiji, na meji z Občino Ivančna Gorica. Ureditveno območje OPPN je južno od vasi Ježce in potoka Ješka, delno na območju obstoječega peskokopa, delno na gozdnem pobočju s severno orientacijo.
(2) Obsega parcele št.: 370, 369, 367/2, 368, 367/3, 320/9, 320/10, 371/5, 371/1 – del, vse k.o. Ježni vrh, površina območja OPPN je cca 6,2 ha.

(1) Na območju OPPN se načrtujejo ureditve:
– postavitev kontejnerja za upravni prostor, sanitarni kontejner ter manjše skladišče za rezervne dele in ročno delovno opremo,
– ureditev ploščadi za parkiranje delovnih strojev in za pretakanje goriva z lovilcem olj,
– ureditev kamionske tehtnice,
– postavitev mobilne mešalnice asfaltov,
– območje za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov,
– gradnje objektov komunalne infrastrukture,
– ureditev obstoječega priključka na lokalno cesto,
– ureditev etaž v peskokopu,
– zasaditve grmovne in drevesne vegetacije ter zatravitve.
(2) Eksploatacija tehničnega kamna – dolomita bo pri proizvodnji med 50.000 m3 do 100.000 m3 v raščenem stanju letno možna okoli 10–20 let.

(1) Dopustne so nestanovanjske stavbe in gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture, parkirišč in manipulativnih površin.
(2) V skladu s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje so dopustni:
– gradbeno-inženirski objekti,
– manj zahtevni objekti, namenjeni dopustnim dejavnostim,
– nezahtevni in enostavni objekti.

Dopustna je postavitev stalne delovne opreme in mobilne opreme za pridelavo mineralne surovine in postavitev mobilne mešalnice asfaltov ter opreme za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov.

Na območju OPPN so na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti dovoljene vrste dejavnosti:
– gozdarstvo;
– rudarstvo (od tega pridobivanje rudnin in kamnin, storitve za rudarstvo);
– predelovalne dejavnosti (od tega proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov);
– trgovina (povezana z dopustnimi dejavnostmi).

(1) Na osnovnem platoju peskokopa z nadmorsko višino 352 m se postavijo začasni, mobilni (premični) objekti, stroji (naprave), namenjeni za poslovanje peskokopa in proizvodnjo v njem. Na platoju so dovoljeni:
– postavitev pomožnega objekta v obliki kontejnerja s tlorisnim gabaritom 6,00 m x 2,50 m. Višina kontejnerja je 2,5 m. Objekt je enostavne pravokotne oblike v svetli kovinski nesvetleči barvi, streha je ravna;
– ureditev ploščadi za parkiranje delovnih strojev in pretakanje goriva;
– preureditev vhoda, postavitev zapornice in ureditev bazena za pranje gum;
– ureditev kamionske tehtnice;
– ureditev mobilne mešalnice asfaltov s kapaciteto do 25.000 ton letno;
– zbiranje in predelava gradbenih odpadkov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi.
(2) Natančno lokacijo premičnih naprav in strojev (mobilni drobilnik, sejalna naprava, mobilna mešalnica, elektronska kamionska tehtnica ipd.) določi tehnični vodja peskokopa glede na potrebe in možnosti.

(1) Tehnične podrobnosti pridobivanja materiala iz peskokopa se prikažejo v rudarskem projektu za izvedbo del, v katerem se upoštevajo tehnični in varstveni normativi, normativi za varstvo okolja ter določila tega OPPN.
(2) Pri ureditvi dostopnih poti se v čim večji meri izkoristijo obstoječe dostopne poti. Dostopna pot proti vrhu peskokopa je urejena po vzhodnem robu parcele 369 do nivoja predvidene druge etaže E 388 kot kamionska pot, dalje pa kot zasilna pot za dovoz vrtalne opreme in opreme za prerivanje materiala ter za odstranjevanje zemlje in humusa na zadnjo etažo obstoječega peskokopa, ki je že v fazi sanacije. Na nivoju druge etaže, do koder je že urejena kamionska pot, se po etaži uredi transportna pot za potrebe širitve v zahodnem delu.
(3) Druga dostopna pot na nivo druge etaže E 388 se uredi kot nadomestna obstoječa transportna pot na etaže in se uredi sočasno z začetkom izkoriščanja vzhodnega dela širitve ob ustreznem odmiku od meje po vzhodnem robu parcele 370. Dostopne poti na etaže in eventualne medetaže se uredijo kot odcepi od glavne dostopne poti, ki vodi do vrha peskokopa. Etažne ceste potekajo po etažah, izvedejo se kot enosmerne »buldožerske« poti, ki so namenjene za prevoz s težko mehanizacijo. Poti se izdelajo z naklonom do 20 % (približno 12º oziroma približno 1:5). Izjemoma, če ni druge možnosti, je naklon krajših poti lahko tudi večji, vendar praviloma ne več kot 30 %. Širina poti je najmanj 4 m, od tega na čvrstem raščenem terenu (v zaseku) najmanj 3 m. Uredi se odvajanje padavinske vode ter zaščita roba, kjer bi utegnilo priti do zdrsa delovnega stroja ali vozila. Zaščita se praviloma uredi iz zemeljskega nasipa višine najmanj 1 m.
(4) Posek gozda in čiščenje podrasti se opravi kot golosek po predhodnem evidentiranju pooblaščenega delavca pristojne službe za upravljanje z gozdovi. V celoti se posek gozda izvede na površini cca 4 ha. Golosek se praviloma opravi na celotni površini, ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora. Posek se izvede v primernem času izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa se odstranita iz peskokopa. Posek se opravi v etapah, skladno z letnimi načrti napredovanja čela peskokopa ter skladno z lokacijskimi pogoji. Med izvajanjem poseke se zavaruje gozdni rob, korenine robnih dreves se ne smejo poškodovati. Gozdni rob se izdela v trikotnem profilu, tako da znaša širina varovalnega roba najmanj eno višino dreves. V tem pasu se visoko drevje odstrani, podrastje pa se pusti.
(5) Odstranjevanje humusnega pokrova (okoli 13.000 m3 humusnega materiala v raščenem stanju) se opravi na celotni površini izkrčenega prostora. Humus se odrine na robove pridobivalnega prostora ali odkopa s površine cca 4 ha. Deponirani humusni material se uporabi za sprotno sanacijo in rekultivacijo izkoriščenih in saniranih delov etaž peskokopa. S humusom se ravna skrbno, da se ohrani njegova biološka aktivnost. Deponira se v kupih, ki ne presegajo višine 3–4 m, z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter obvezno se zatravijo površine s travnimi mešanicami in deteljo. Predvideva se, da bo humus odstranjen s površine približno 4,00 ha, kar znese skupaj okoli 13.000 m3 humusnega materiala v raščenem stanju.
(6) Odkopavanje se opravlja na delovnih etažah peskokopa. Delovna širina etažnih ravnin je 10 m, končna širina delovnih etaž je 8 m. Kjer se predvideva prerivanje oziroma premet materiala z etaž, se delovna širina etažnih ravnin minimalizira na najmanj 5 m. Delovne etaže se izvedejo v višini 18 m. Pri formiranju etaž se izdelajo tudi medetaže polovične višine približno 9 m, kar omogoča zagotavljanje potresne varnosti pri razstreljevalnih delih. Ta delitev etaže po višini je lahko le začasna, lahko pa se v zaključni fazi etaže na ta način oblikuje sanacijska etaža. Pridobivanje na medetaži je enako kot na etaži, le da se pri medetaži pušča končna polica v širini med 4–5 m. Kote etažnih ravnin so le približne in se lahko od dejanskih razlikujejo tudi meter ali dva. Etažne ravnine se uredijo v rahlem vzponu 0,5–1 % proti zahodu, tako da je končna kota etažne ravnine za okoli 2 m višja od začetne kote.
(7) Končne etaže se na osrednjem, južnem delu uredijo v višini 18 m in so na višinah:
– osnovni plato na koti okoli + 352 m označen z E 352,
– prva etaža na koti okoli + 370 m označena z E 370,
– druga etaža na koti + 388 m označena z E 388,
– tretja etaža na koti + 406 m označena z E 406.
(8) Končne etaže se na zahodni strani uredijo v višini 9 m in so na višinah:
– osnovni plato na koti okoli + 352 m označen z E 352,
– prva etaža na koti okoli + 361 m označena z E 361,
– druga etaža na koti + 370 m označena z E 370,
– tretja etaža na koti + 379 m označena z E 379,
– četrta etaža na koti okoli + 388 m označena z E 388,
– peta etaža na koti + 397 m označena z E 397,
– šesta etaža na koti + 406 m označena z E 406,
– sedma etaža na koti + 415 označena z E 415.
(9) Končne etaže se na vzhodni strani uredijo v višini 9 m in so na višinah:
– osnovni plato na koti okoli + 352 m označen z E 352,
– prva etaža na koti okoli + 361 m označena z E 361,
– druga etaža na koti + 370 m označena z E 370,
– tretja etaža na koti + 379 m označena z E 379.
(10) Drobljenje kamnitega materiala – pridobivanje v ležišču se lahko opravlja z vrtanjem minskih vrtin in miniranjem ali z mehaničnim drobljenjem z buldožerjem, s hidravličnim bagrom z riperjem ali razbijalnim kladivom, rezkanjem s posebnimi napravami in podobno, (če to dovoljujejo geomehanske lastnosti materiala, prostor in cena). Dovoljena je tudi kombinacija različnih metod.
(11) Vrtanje minskih vrtin se opravlja z metodami vrtanja vrtin srednjega premera (Ø 76 mm ali več) s kombinacijo horizontalnih in vertikalnih vrtin in usmerjenim miniranjem z uporabo milisekundne tehnike razstreljevanja in uporabo sodobne – varne vrste razstrelilnih sredstev. Pri vrtanju minskih vrtin je potrebno izbrati geometrijo vrtanja, ki zagotavlja najmanjše neželene efekte pri miniranju in zadovoljiv izkoristek energije razstreliva. Pri vrtanju se uporabi oprema, ki ima urejeno zbiranje prahu.
(12) Razstreljevanje se opravlja skladno z Načrtom miniranja in z uporabo milisekundne tehnike razstreljevanja ter varne vrste razstrelilnih sredstev. Pri razstreljevanju se omeji in točno določi način razstreljevanja, količina razstreliva na milisekundni interval in druge parametre in postopke za zagotovitev zadostnega drobljenja in varnosti okolice pred neželenimi učinki razstreljevanja. Uporabi se najstrožje kriterije – norme za varnost pred razmetom, zračnim udarnim valom in potresi. Uporabi se milisekundni način injiciranja posameznih minskih vrtin. Količina razstreliva, ki ga je dovoljeno injicirati v milisekundnem intervalu, lahko znaša največ 80 kg.
(13) Čiščenje delovnih etaž se vrši s prerivanjem in premetavanjem materiala od zgoraj navzdol, lahko preko več etaž skupaj, praviloma le enkrat. Dopustno je uporabiti gravitacijski transport.
(14) Nakladanje se praviloma izvaja na osnovnem platoju E 352, oziroma na etažah. Naklada se z nakladalnikom ali bagrom na kamion, s katerim se material odvaža na mesto predelave ali uporabe. Za pokritje potreb se zagotavlja ustrezno kapaciteto nakladanja in število vozil. Dinamika je odvisna od potreb tržišča in se temu prilagaja. Odvoz poteka z osnovnega platoja peskokopa preko cestnega priključka na javno asfaltirano cesto in dalje do mesta uporabe.
(15) Predelava materiala se sestoji iz dodatnega drobljenja in sejanja na frakcije, ki so potrebne za betone, malte, tampone in podobno. Drobljenje in sejanje se izvaja na mobilnih napravah znotraj območja peskokopa. Vse naprave morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim standardom.

(1) Sanacija peskokopa se izvaja sproti oziroma takoj po izkoriščeni posamezni etaži. Izvaja se lahko z razpolovitvijo etaž, izravnavo površin, zaokrožitvijo robov in zaokrožitev prehodov med obstoječim in novim reliefom, z omiljenjem štrlečih predelov, z ublažitvijo naklonov končnih brežin, z delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin, z oblikovanjem brežin in zatravitvijo, z zasaditvijo ter ureditvijo površinskega odtoka.
(2) Izkoriščanje peskokopa se začne z eksploatacijo zgornje etaže, in sicer na celotnem območju peskokopa, ter se nadaljuje z izkoriščanjem etaž navzdol. Po končani eksploataciji se na vsaki etaži, začenši od zgoraj navzdol, izvede sanacija. Osnovni plato se sanira nazadnje, ko na njem ne bo več nobenih dejavnosti. Sanacija se izvede s poravnavo reliefa, z nasutjem zemlje in humusa ter z zasaditvijo.
(3) Po končanem izkoriščanju se etaže višine 18 m in širine 8 m na vzhodnem in zahodnem delu peskokopa razdelijo na manjše etaže višine 9 m in širine 4 m. V osrednjem delu peskokopa (kjer izkoriščanje poteka že v obstoječem peskokopu) so končne etaže visoke 18 m in široke 4 m.
(4) Prehodi brežin v raščen obstoječ teren so postopni, zaokroženi. Dovoljeno je delno zasipavanje peskokopa s kamnolomsko jalovino in drugimi ostanki, ki nastajajo pri izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin iz peskokopa.
(5) Površina etažne ravnine se prekrije s 40 cm debelo plastjo humusa in odkrivke. Površine se takoj zatravijo in zasadijo. Sadilne jame se zapolnijo s humusom, v katere se zasadijo sadike avtohtone drevnine. Zasaditev se izvede s saditvijo manjših sadik avtohtone grmovne in drevesne vegetacije. Za grmovne vrste se sadi Rosa canina, Rubus idaeus, Ligustrum vulgare, Eupnymus europea, Viburnum opulus, Prunus spinosa, Cornus sanguinea, Salix caprea, za drevesa pa Fagus sylvatica, Ostrya carpinifolia, Acer campestre, Acer pseudoplatanus, Pinus sylvestris, Populus tremula, Sorbus torminalis. Sadike se zasadi v nepravilnih gručah, mešano grmovne in drevesne vrste. Šipek (Rosa canina) in malinjak (Rubus idaeus) se kot prevešavi vrsti sadita na robu teras, sadike dreves pa bolj zadaj ob steni. Zatravitev se izvede s travno mešanico in z dodajanjem semena detelje (Medicago sativa – lucerna, Trifolium pratense – črna detelja), ki izboljša tla.
(6) Rekultivacija brežin se izvede z zatravitvijo in zasaditvijo z avtohtonimi hitro rastočimi plezalkami, kot so Clematis vitalba – srobot, Rubus idaeus – malinjak, Rosa canina – šipek.
(7) Sanacija osnovnega platoja se izvede tako, da se najprej poravna relief z nasipanjem materiala iz peskokopa oziroma z jalovino, ki se prekrije z 20 cm debelo plastjo zemlje, čez to plast pa se razprostre plast humusa debeline 20 cm. Sledi zatravitev s travno mešanico za sončne lege. Ob steni prve etaže se na osnovnem platoju zasadijo grmovnice in drevesa, ki zmanjšujejo vizualno izpostavljenost peskokopa.
(8) V severozahodnem vogalu peskokopa se izvede gosta zasaditev drevesnih in grmovnih vrst vegetacije.
(9) Izdela se projekt sanacije, na katerega se pridobi soglasje pristojne službe za upravljanje z gozdovi.

Ohranja se obstoječi dostop z lokalne ceste LC426113 (Stranje–Kopačija–M. Kostrevnica). Vhod in dostop v peskokop je en sam in se izvede v širini najmanj 6,0 m. Priključek in dostop do varovalne zapornice peskokopa se asfaltirata.

(1) Vodovodno omrežje: sanitarna voda za potrebe delavcev se uporablja iz cistern za vodo, kapacitete do 50 l. Pitna voda za delavce se prinaša kot ustekleničena ali v plastenkah, v količinah za tedensko porabo. V dolgotrajnem sušnem obdobju in v primeru vetrovnega vremena je treba vozne površine, deponije materialov ter naložene kamione vlažiti.
(2) Odpadne vode: padavinske vode, ki ne pronicajo v dolomit, se delno zadržijo na etažah, sicer pa se ob večjih nalivih scejajo po pobočju preko etaž. Osnovni plato E 352 ima za lažje odvodnjavanje rahli vzpon proti severovzhodu, in sicer 0,5–1 %. Na skrajnem zahodnem delu osnovnega platoja se v ta namen uredi večji usedalnik, ki zadržuje drobne frakcije. Iz njega voda pronica v hribino. Dovoljena je tudi ureditev ustrezne ponikalnice, ki jo je treba redno čistiti, še posebno pa po vsakem večjem deževju. Za sanitarne potrebe delavcev se uporabljajo kemična stranišča z občasnim praznjenjem.
(3) Hidrantno omrežje: na območju OPPN ni potrebe po postavitvi hidrantnega omrežja.
(4) Elektroenergetsko omrežje: za elektroenergetsko oskrbo območja je že pripravljena projektna dokumentacija za NN priključek. Trasa kabelske kanalizacije poteka od transformatorske postaje Ježce do meje območja OPPN. Na območju OPPN se izvede tricevna kabelska kanalizacija stigmafleks 3 x Ø110, ki se zaključi s prostostoječo kabelsko omarico na območju vhoda v peskokop.
(5) Telekomunikacijsko omrežje: objekti v peskokopu ne bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje. Na območju OPPN je obstoječi prostozračni vod, ki se ohranja in ni tangiran s predvidenimi prostorskimi ureditvami.
(6) Zbiranje in odstranjevanje odpadkov: komunalni odpadki se zbirajo v zabojniku z občasnim odvozom na komunalno deponijo. Kartonska embalaža, ki ostane pri razstreljevanju, se vrača prodajalcu. Nevarne odpadke, kot so odpadna olja, masti in ostali odpadki, opredeljeni kot nevarni odpadek, investitor posebej zbira in oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Za nevarne odpadke se namestita dva zabojnika, in sicer zabojnik za čistilne krpe, filtrirna in zaščitna sredstva ter zabojnik za zaoljeno embalažo. Kontaminirani material (zemljina) se zbira v posebnih sodih na ločeni lokaciji in se oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki.

(1) Predvidi se ustrezno odvajanje in prečiščenje odpadne padavinske vode (usedalnik in standardizirani lovilec olj). S prostorskimi ureditvami se ne posega na območje vodotoka v bližini OPPN. Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe izkoriščanja postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij.
(2) Nevarnost razlitja naftnih derivatov: goriva ali olja, ki se izcejajo, se do predaje pooblaščeni organizaciji lovijo v posebno posodo, preprečiti se mora spiranje zaradi padavin. Dovoz in pretakanje goriva se opravlja na za to določenem mestu, ploščad je tesnjena z dvignjenim betonskim robom (lovilna skleda), urejen je lovilec olj, zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla. Prepovedana je menjava olja v motorjih in drugih napravah izven za to določenega prostora, olja je prepovedano spuščati v tla. Olja se zbirajo in oddajajo pooblaščenemu zbiralcu. Vsa delovna oprema in delovni stroji morajo biti tehnično brezhibni (ne smejo puščati olja ali goriva), brezhibnost se mora redno kontrolirati skladno z navodili proizvajalca za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme. Skladiščenje goriva in maziva ter hranjenje kemičnih in drugih sredstev v peskokopu je dovoljeno v manjših količinah, v skladu s predpisi in pridobljenimi dovoljenji.
(3) Nevarnost zaradi razstreljevanja: poškodovane razstrelilne naboje ali naboje, pobrane iz zatajenih min, ni dovoljeno raztresati po materialu, uničevanje razstrelilnih nabojev je možno le z eksplozijo po za to predpisanih postopkih.
(4) Splošni ukrepi: vsi zaposleni se poučijo o nevarnosti izlitja naftnih derivatov in postopkih ravnanja v primeru tovrstne nesreče (izkopi, absorpcijska sredstva). Potrebno je redno kontrolirati gradbeno mehanizacijo in čistiti usedalnik. Če v času odkopa ali gradnje pride do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, se kontaminirana zemljina takoj odstrani s pomočjo ustreznih sredstev (npr. absorbentov), ustrezno embalira (v sode) in preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.

(1) Pred vožnjo po javnih cestah se očistijo kolesa tovornih vozil, da se blato ne raznaša po cestah in se s tem dodatno ne praši ozračja. V času izvajanja del se bo onesnaženost zraka povečala le neposredno na delovišču. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter z izpušnimi plini vozil. Glede na dinamiko del je to onesnaževanje majhno. Določene količine prahu nastajajo pri odkopavanju, premetavanju ter nakladanju in vgrajevanju materiala. Zaradi naravne vlažnosti materiala so te količine majhne in praktično zanemarljive.
(2) V primeru dolgotrajne suše in v primeru vetrovnega vremena je treba vozne površine in deponije materialov vlažiti. Glede na relativno majhne površine ni pričakovati pomembnejšega zapraševanja okolice.

(1) Dela v peskokopu se izvajajo le v dnevnem času od 7. do 18. ure. Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
(2) Gozdno zemljišče v okolici peskokopa se uvrsti v IV. območje varstva pred hrupom, okolico peskokopa oziroma najbližje stanovanjske objekte pa v III. območje varstva pred hrupom z mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa Lnoč = 50 (dBA) oziroma Ldvn = 60 (dBA).
(3) Glede na to, da se večina hrupnih dejavnosti opravlja znotraj peskokopa, vpliv hrupa sega le od 50 m do 100 m izven meja pridobivalnega prostora in ne doseže območja najbližje kmetije, oziroma vplivi ne presegajo dopustnih vrednosti.
(4) Na območju OPPN bo v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo, izvajan monitoring hrupa.

(1) Zagotavlja se gospodarno ravnanje s tlemi.
(2) Vsi viški rodovitnega dela tal z območja urejanja se namenijo rekultivaciji v času sanacije tal, odstranjeni humus se deponira in hrani v obliki etaž višine do 2,5 m z nabrazdano površino in zatravitvijo s travnimi mešanicami in deteljo.
(3) Sanacija peskokopa in poraba rodovitnega dela tal se izvaja sproti z eksploatacijo.

(1) Pri širitvi peskokopa ni dovoljeno posegati v gozd izven območja OPPN.
(2) Prepovedano je zasipavanje in odlaganje materiala v okoliške gozdove.
(3) Izdela se projekt sanacije in rekultivacije, ki mora imeti določene roke za izvajanje posameznih faz.
(4) Dinamika del pri izkoriščanju mora biti tako usklajena, da je obdobje od odstranitve sestoja do ponovne zatravitve in zasaditve čim krajše. Gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije.
(5) Po končani eksploataciji se tla za sanacijo pripravijo v roku 6 mesecev.

Na območju OPPN in v njegovem vplivnem območju ni območij varovanja narave.

Na območju OPPN in v njegovem vplivnem območju ni objektov območij varovanja kulturne dediščine.

(1) Nagib pobočja in terase se prilagodijo plastnicam okoliškega terena, prehod brežin v obstoječi teren se oblikuje zvezno, z zaokroženim reliefom.
(2) Etaže in osnovni plato se po končanem izkoriščanju in ureditvi reliefa zasadijo z ustreznimi vrstami vegetacije. Pri zasajanju nižjih etaž se uporabljajo avtohtone grmovne in drevesne vrste, pri zasajanju višjih etaž pa toploljubne drevesne vrste in grmovne vrste. Zunanji rob teras se zasadi s plezalkami, kot so srobot, šipek, robida. Celotna površina se takoj po končani ureditvi reliefa zatravi.
(3) Na severozahodni strani peskokopa se na območju OPPN zasadi gosto avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost peskokopa in ohranja krajinske značilnosti območja.

(1) Potres: glede na predvidene globine vrtin in količine uporabljenega razstreliva pričakovane hitrosti vibracije ne bodo presežene dovoljene vrednosti potresa.
(2) Požar: požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Prometni sistem cest omogoča dostop do peskokopa in objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Vsak delovni stroj ima v svoji opremi zagotovljene gasilne aparate. V kontejnerjih so nameščeni gasilni aparati.
(3) Obramba in zaščita: na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe in zaščite.
(4) Poplave: na območju OPPN ni nevarnosti poplav. V bližini peskokopa teče potok Ješka, ob katerem so redke poplave, vendar ne segajo na območje OPPN.
(5) Zaščita pri miniranju: pri razstreljevanju v peskokopih je potrebno upoštevati veljavne predpise za tovrstna dela, navodila proizvajalcev razstreliva in razstrelilnih sredstev ter določila standardov za zagotovitev potresne varnosti pri razstreljevanju. Miniranje se izvaja na podlagi rudarskega projekta za izvajanje del.
(6) Skladno z določbami pravilnika o tehničnih normativih se za vsako razstreljevanje izdela načrt miniranja, ki vsebuje:
– razpored in globino vrtin,
– način polnjenja minskih vrtin, količino razstreliva v vrtini in na milisekundni interval ter skupno količino razstreliva v minskem polju,
– način injiciranja in aktiviranja,
– nevarne cone zaradi razstreljevanja (cone ogroženosti zaradi razmeta, zračnega udara in potresa pri miniranju),
– varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti okolice,
– na skici minskega polja navedene razdalje in smer do najbližjih objektov.
(7) Za vsako miniranje se določi odgovorni vodja, ki poskrbi za pravilno izvajanje del razstreljevanja po tehnični dokumentaciji in zakonskih predpisih, obveščenost okolice o razstreljevanju in ukrepih za varnost ter za namestitev stražarjev za fizično zaščito ob miniranju. Za vsako miniranje mora biti ob koncu sestavljen zapisnik, v katerem se ugotavlja uspešnost miniranja, ustreznost varnostnih ukrepov ter posebnosti, ki so se eventualno zgodile (škoda ali kak drugi nevaren pojav).
(8) Zaradi nevarnosti pred razmetom miniranega materiala mora biti v času miniranja – proženja minskega polja zaprt promet po transportnih kamnolomskih poteh, stroji pa umaknjeni na varno oddaljenost. Pri miniranju je potrebno paziti, da odmet, oziroma razmet skal in drobirja ne poškoduje vegetacije izven pridobivalnega prostora peskokopa. V ogroženem področju se morajo ljudje in mobilna oprema umakniti s prostega izven ogroženega področja ali v varen zaklon. Za varen zaklon se šteje vsak zidan objekt z AB ploščo oddaljen od mesta miniranja najmanj 100 m.
(9) Za zagotavljanje varnosti pred zračnim udarom je treba z opustitvijo izvajanja razstreljevanja z detonacijsko vrvico s tehničnimi ukrepi zmanjšati zvočni efekt miniranja na minimum. Če se vrvica vseeno uporabi, se jo prekrije s plastjo peska.
(10) Za zagotavljanje varnosti pred strupenimi in dušljivimi učinki miniranja je treba po vsakem miniranju počakati, da se poleže prah in se razkadijo plini in šele potem izvršiti pregled delovišča. Zaradi nevarnosti toplotnega učinka je treba neposredno okolico minskega polja očistiti ter odstraniti vse vnetljive snovi (suho listje, suha trava, suhe veje, papir itd.).

Izvede se nova parcelacija, tako da se celotno območje OPPN združi v eno parcelo.

Na območju OPPN se izkop izvaja po zaporedju, ki bo določen v izvedbenemu načrtu.

(1) Pri miniranju se zagotovi varnost vseh objektov v neposredni bližini območja peskokopa.
(2) Pred eksploatacijo investitor opravi geološke raziskave terena na območju, kjer še niso bile narejene, in upošteva rezultate le-teh. Med potekom eksploatacije in po njej se območje peskokopa sanira.
(3) Ob odkopu materiala na robovih peskokopa izvajalec zavaruje gozdni rob z ureditvijo brežine in postavitvijo zaščitne ograje.
(4) Izvajalec uredi začasno deponijo odkopanega humusa in predvidi deponijo za odlaganje eventualno onesnaženega materiala.
(5) Pred začetkom poseka dreves investitor ali izvajalec del o tem obvesti pristojni zavod za gozdove, ki označi drevje za krčitev.
(6) Investitor ali izvajalec del pri sanaciji in rekultivaciji omogoči strokovni nadzor pristojnega zavoda za gozdove.
(7) Občasne oziroma periodične meritve hrupa ob obratovanju vse razpoložljive mehanizacije v peskokopu bodo izvedene glede na veljavno rudarsko in okoljsko zakonodajo.

(1) Pri širini in višinah delovnih in sanacijskih etaž je v primeru pojava neugodnih geomehanskih razmer dovoljena toleranca ± 2 m. S spremembo višine etaž se lahko spremeni tudi naklon brežin.
(2) Kote etažnih ravni so le približne in se lahko zaradi tehnologije dejavnosti od predvidenih razlikujejo tudi meter ali dva.

Zemljišča, ki ne bodo odkopana, se uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Šmartno pri Litiji in sedežu Upravne enote Litija. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Lokacijski načrt za peskokop Vetrnik (Uradni list RS, št. 51/04).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.