Na podlagi prvega in tretjega odstavka 39. člena novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C, Uradni list RS, št. 43/11), Odločbe št. 315 – 5/2012/4, z dne 13. 2. 2012, izdane s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, in Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12, 70/08 – ZVO-1B) ter 17. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni 85/13) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 20. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 48/10, 76/10, 81/10, 22/11 in 53/11) Sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za gradnjo senika kmetije Bogataj.
(2) OPPN je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, Kranj, Enota Škofja Loka, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, pod številko projekta UD 454–68–12, december 2013.

OPPN vsebuje:
1) Besedilo odloka sestavljajo poglavja:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Zasnova in usmeritve za projektiranje in gradnjo
V. Zasnova komunalne infrastrukture
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
IX. Dopustna odstopanja
X. Načrt parcelacije
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
XII. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN
XIII. Končne določbe.
2) Grafični del:
2.1. Izsek iz kartografske dokumentacije OPN Občine Gorenja vas - Poljane – Načrt namenske rabe;
2.2. Lega prostorske ureditve v širšem prostoru s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji ter prikazom varovanj in omejitev;
2.3. Območje OPPN s prikazom parcel M 1:1000;
2.4. Geodetski načrt območja z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500;
2.5. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo M 1:500;
2.6. Lega objektov na zemljišču in usmeritve za projektiranje M 1:500;
2.7. Pogled A in pogled B;
2.8. Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture;
2.9. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3) Priloge
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – lokacijska informacija
2. Odločba št. 315 – 24/2012/4, z dne 16. 2. 2012, Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana
3. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo senika kmetije Bogataj
4. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
5. Strokovne podlage za pripravo OPPN
6. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
7. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN
8. Tehnični elementi za zakoličbo.

(1) Območje prostorske ureditve se nahaja na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1).
(2) Območje OPPN obsega dele parcel št. 1456 in del 1457, obe k.o. 2057 – Gorenja vas.
(3) Velikost območja je 0.1909 ha.
(4) V območju OPPN je za potrebe kmetije Bogataj predvidena izgradnja senika in vsa potrebna komunalna in energetska infrastruktura.

(1) Izven območja OPPN je predvidena izgradnja dela energetske infrastrukture za nemoteno izvedbo in uporabo objekta – senika znotraj območja podrobnega prostorskega načrta.
(2) Izven območja OPPN se bo preko obstoječega uvoza vršil dovoz do objekta, po parceli št. 1456, k.o. 2057 – Gorenja vas.
(3) Na delu parcele št. 1457, k.o. 2057 – Gorenja vas, je predvidena deponija humusa.

(1) Zemljišča predvidena za pozidavo predstavljajo kmetijske površine – travnik.
(2) Območje OPPN je vezano na obstoječo lokalno cesto (MKC – 101061) s parc št. 1426/8, k.o. 2057 Gorenja vas. Gospodarska javna infrastruktura: meteorni kanal poteka preko parcele št. 1456, k.o. 2057 Gorenja vas, zemeljski izvod NN elektro omrežja bo izveden iz TP 20/0,4 kV Gorenja vas – stari del, ki stoji na parc. št 242/2, k.o. 2057 Gorenja vas, NN elektrovod bo potekal po parc. št. 242/2, 242/3, 1429, 243/1, 1248/3, 249/1, 246/3, 1426/8 in 1456, vse k.o. 2057 Gorenja vas.
(3) Dostop in dovoz do senika kmetije Bogataj bo potekal preko krajevne ceste (MKC – 101061). Priključek je obstoječ in poteka preko parcele št. 1456, k.o. 2057 – Gorenja vas.
(4) Meteorne vode s strehe in utrjenih površin se vodijo preko zadrževalnika v obstoječi meteorni kanal ali se ponikajo.
(5) Vedutna izpostavljenost senika je ublažena z zasaditvijo visokodebelnih sadnih drevnin na vzhodni strani območja. Prav tako se zaradi vedutne izpostavljenosti senika ohranjata kozolec toplar na vzhodni strani območja in senik na zahodni strani.
(6) Predvidena gradnja senika ne bo vplivala na osončenje sosednjih objektov in ne bo poslabševala varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami v okolici lociranih objektov.

Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji "Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje", list št. 2.7.
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se jo dotikajo, ali so od nje odmaknjeni v notranjost.

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– senik – pritlični objekt, nad katerim je streha strop (A1);
– gradnja prometne, energetske in komunalne gospodarske javne infrastrukture.

Senik – pritličje bo namenjeno skladiščenju sena:
– tlorisni gabarit objekta je 17,60 m x 45,60 m, dovoljene tolerance so minus 10 %;
– višinski gabarit objekta je pritličje nad katerim je streha strop. Kota tlaka pritličja bo na 399,60 m. n. m., svetla višina pritličja bo 7,50 m do kapne lege, dovoljene tolerance so minus 10 %;
– streha objekta mora biti simetrična dvokapnica v naklonu 38º;
– kritina objekta mora biti temno sive barve iz nesvetlečega materiala;
– objekt bo grajen v montažni konstrukciji.

(1) Pri arhitekturnem oblikovanju objektov se upošteva kakovostne starejše grajene ali drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena, ostalo značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Ustvarijo naj se kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
(2) Zaradi velikih dimenzij je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase z ometanimi slopi in lesenimi vertikalnimi polnili. Pri lesenih polnilih naj bodo uporabljeni detajli in vzorci, ki se povzamejo po kvalitetnih detajlih arhitekturne dediščine iz neposredne bližine. Fasade bodo izvedene v lesu, vsi leseni deli se obdelajo enotno, dopustni so zaščitni premazi, ki dopuščajo naravno staranje lesa. Vertikalne prekinitve – slopi so lahko izvedeni z zaglajenimi ometi v beli barvi. Talni zidec mora biti ometan ali izveden v kamnu lomljencu. Strešine se izvede v enotni temno sivi kritini iz nesvetlečega materiala. Napušči naj bodo odprti.
(3) Sončni kolektorji ali sončne celice morajo biti izvedeni v ravnini strehe. Višina objektov je razvidna iz načrta “Pogled A in B”, list št. 2.9.

(1) Lega objektov je razvidna iz načrta “Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje“, list št. 2.7.
(2) Gradnja senika (A1) je določena s fiksno točko in toleranco + 0,50 m.
(3) Odmik senika od krajevne ceste (MKC – 101061) je 5,70 m, od cestne parcele št. 1426/8, k.o. 2057 Gorenja vas, pa 2,85 m. Odmik od državne ceste R1 1110 210 Škofja Loka–Gorenja vas je 15,00 m, odmik od parcelne meje državne ceste parcelna št. 1454, k.o. 2057 Gorenja vas, je 9,50 m.
(4) Odmik senika od kozolca toplarja na vzhodni strani je 11,55 m, od obstoječega senika na zahodni strani pa 10,00 m.
(5) Odmik senika od fekalnega in meteornega voda je na severnem delu 2,60 m, na južnem delu pa je odmik 5,10 m.

(1) Dostop do objektov, pešpoti in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
(2) Utrjene in povozne površine se izvedejo v asfaltu. Vse ostale površine se zatravijo.
(3) Višinske razlike med posameznimi nivoji terena se premoščajo s travnimi brežinami.
(4) Ograje je možno postavljati na parcelno mejo dogovorno med sosedi. Odmik ograje od lokalne ceste je 1,00 m. Višina ograje ob lokalni cesti pri uvozu na dvorišče ne sme presegati višine 1,00 m. Medposestne ograje so dovoljene v leseni izvedbi ali z gabrovimi živicami.
(5) Na vzhodni strani se izven območja OPPN zasadijo visokodebelna sadna drevesa za ublažitev vidne izpostavljenosti senika. V notranjosti območja OPPN naj se na ustreznih mestih predvidi zasaditev visokodebelnih sadnih dreves.
(6) Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objekta zahumuzirati in zatraviti.

Velikost in oblika parcele za gradnjo kmetijskega objekta – senika je razvidna iz načrta “Lega objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo“, list št. 2.6.

(1) Načrtovana komunalna oprema obsega:
– interna meteorna kanalizacija, elektroenergetsko omrežje in ureditev obstoječega uvoza v območje senika.
Načrtovane rešitve s potekom energetske, komunalne in prometne gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta "Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture", list št. 2.10.
(2) Komunalno omrežje mora potekati v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu.
(3) Objekt kmetijskega gospodarstva senik bo priključen na:
– lokalno cesto;
– elektroenergetsko omrežje;
– javni meteorni kanal.
(4) Pri projektiranju objektov in komunalnih naprav je potrebno upoštevati pogoje iz smernic posameznega upravljavca komunalne naprave, ki so sestavni del tega odloka.
1. Ceste in druge prometne površine
1.1. Ceste
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo senika kmetijskega gospodarstva bo preko obstoječega priključka vezano na lokalno cesto (MKC – 101061) Poljanska cesta s parc št. 1426/8, k.o. 2057 Gorenja vas.
(2) Prometna ureditev, širine in radiji priključkov na lokalno cesto morajo biti projektirani v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste in sicer kot individualni cestni priključek s priključevanjem z zavijalnimi loki brez ukrepov na glavni prometni smeri. Rešitve morajo biti projektni dokumentaciji prikazane in utemeljene.
(3) Obstoječi priključek na lokalno cesto mora biti prilagojen niveleti vozišča na katerega se priključuje, zagotovljena mora biti prometna varnost in vključevanje delovnih strojev na občinsko cesto v območju uvoza in izvoza, do in od objekta.
(4) Polje preglednosti; V bližini nivojskih križišč občinske ceste z drugo cesto ter na notranji strani krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste. Projektant mora v projektni dokumentaciji prikazati preglednostni trikotnik območja priključka na lokalno zbirno cesto Lz 101061 Poljanska cesta.
(5) V času gradnje je potrebno zaščititi cestno telo občinske ceste. Objekt senika sega v varovalni pas lokalne ceste. Odmik objekta od cestnega telesa je na najbližjem delu 4,65 m.
1.2. Mirujoči promet
Znotraj območja OPPN ni predvidenih parkirnih mest za osebna vozila.
2. Oskrba z vodo
2.1. Vodovod
(1) Objekt ne bo priključen na vodovodno omrežje.
2.2. Hidrantno omrežje
(1) Za zaščito pred požarom se bo uporabljal obstoječi hidrant, ki je lociran na območju kmetije Bogataj in je od senika odmaknjen 41,00 m. Po potrebi se znotraj območja OPPN namesti še dodatni hidrant.
3. Odvajanje padavinskih voda
(1) Urediti je potrebno odvajanje padavinskih voda. Padavinske vode naj se prioritetno zbirajo ali ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V skladu z 92. členom ZVO-1 je v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbaniziranih površin. V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je obstoječi ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in padavinskih vod iz streh in utrjenih površin.
(2) Padavinske vode se vodijo v ponikovalnice ali preko zadrževalnika v obstoječi meteorni kanal, ki poteka preko območja OPPN.
(3) Možna je izvedba zbiralnika padavinskih vod pod objektom senika.
4. Elektroenergetsko omrežje
(1) Obravnavano območje OPPN ni opremljeno z elektroenergetskimi napravami in objekti.
(2) Za napajanje novega objekta – senika bo potrebno zgraditi nov NN zemeljski vod iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Gorenja vas – stari del. Kabelski vod mora biti izveden z zemeljskim vodom. Zemeljski vod, ki bo potekal pod povoznimi površinami in bo namenjen napajanju senika, naj se uvleče v kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
(3) Pred priklopom novega objekta na distribucijsko omrežje bo potrebno v transformatorski postaji TP 20/0,4 kV Gorenja vas – stari del ojačati transformacijo.
(4) Predviden poseg v prostor na širšem območju obravnavane prostorske ureditve v neposredni bližini obstoječih Nn vodov je dovoljen skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d.- Pri tem je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(5) V priključno merilno kabelsko omarico predvidenega objekta je potrebno vgraditi prenapetostne odvodnike razreda 1 in izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve.
(6) Po trasi priključnega nizkonapetostnega zemeljskega voda je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe – Zn 4 x 25 mm.
(7) Na posamezen objekt je možno namestiti enostavne naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na distribucijsko omrežje bo potrebno v skladu z Energetskim zakonom (71. člen, Uradni list RS, št. 27/07, 70/08 in 22/10) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in parametri priklopa v omrežje.
5. Ravnanje z odpadki
(1) Izkopni material je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.
(2) Ravnanje z gradbenimi odpadki, ki bodo nastali med izvajanjem gradbenih del, mora biti skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). Gradbenih in nevarnih odpadkov, odpadnih sekundarnih surovin in odpadne embalaže ni dovoljeno mešati z ostalimi vrstami odpadkov, za katere je predpisano in uvedeno ločeno zbiranje na izvoru njihovega nastanka, oziroma katere je možno reciklirati in ponovno uporabiti. Gradbene in nevarne odpadke, odpadne surovine in embalažo ni dovoljeno odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali na nedovoljena odlagališča.
(3) V času izvajanja gradbenih in drugih del na območju obdelave z OPPN, mora biti za reden odvoz odpadkov od obstoječih objektov, zagotovljen prost dostop do prevzemnih mest, za specialna vozila za zbiranje in odvoz.

1. Varstvo kulturne dediščine
(1) Obravnavano območje OPPN za gradnjo senika kmetije Bogataj, posega na enoto kulturne dediščine EŠD 18167 Gorenja vas – Kulturna krajina Poljanske Sore.
(2) Lokacija senika sledi obstoječo parcelno strukturo in tradicionalno rabo zemljišč (kozolci, seniki in hlevi) na vzhodnem robu naselja Gorenja vas.
(3) Zaradi velikih dimenzij je objekt členjen na manjše gradbene mase z ometanimi slopi in lesenimi vertikalnimi polnili. Pri detajlih lesenih polnilih naj bodo uporabljeni detajli in vzorci, ki se povzamejo po kvalitetni arhitekturni dediščini iz neposredne bližine (kozolci toplarji).
Vsi leseni deli na objektu se obdelajo enotno, dopustni so zaščitni premazi, ki dopuščajo naravno staranje lesa. Vertikalne prekinitve – slopi se izvedejo z zaglajenimi ometi v beli barvi. Strešine se izvedejo v enotni temno sivi kritini iz nesvetlečega materiala. Napušči naj bodo odprti.
(4) Za zagotovitev manjše vidne izpostavljenosti objekta se na jugovzhodnem vogalu objekta zasadi vsaj tri visokodebelne sadne drevnine. Pogled iz zahodne strani zapira obstoječi senik.
(5) Varstvo arheoloških ostalin velja na celotnem območju urejanja.
Kolikor na območju OPPN ne bodo opravljene predhodne arheološke raziskave pred začetkom zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča (investitor) oziroma odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana, vsaj 10 dni pred pričetkom del.
(6) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ in investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

1. Varstvo pred hrupom
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predviden objekt oziroma njegovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.
2. Varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za deponijo humusa se lahko uporabi zemljišče zahodno od območja OPPN.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.
(3) Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njegovo rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1.20 m.
(4) Izkopni materiali se uporabijo na parceli za gradnjo kot materiali za zasipavanje objekta in izravnavo različnih nivojev terena z brežinami.
3. Varstvo zraka
(1) Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.
4. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Za osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne in visokotlačne). Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(2) Osvetljevanje območja, dovozne poti in objekta naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo.
5. Ohranjanje narave
(1) Območje predstavlja kmetijske travniške površine s posameznimi visokoraslimi sadnimi drevesi. Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obravnavano območje se ne nahaja v daljinskem območju vpliva posebnih varovanih in zavarovanih območij. Na obravnavanem območju prav tako ni habitatov zavarovanih vrst ter prednostnih habitatnih tipov.
(2) Za območje OPPN izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebna.
6. Varstvo voda
(1) Na območju načrtovane gradnje senika poteka preko parcele št. 1456, k.o. 2057 Gorenja vas, poteka kanalizacijski vod fekalnih in meteornih vod. Odmik senika od fekalnega in meteornega voda je na severnem delu 2,60 m, na južnem delu pa je odmik 5,10 m. Na delu kjer uvoz v senik prečka kanalizacijski in meteorni kanal je potrebno izvesti ustrezno zaščito, predlog je polno obbetoniranje cevi.
(2) Pri izgradnji objekta in komunalnih priključkov je potrebno posvetiti posebno pozornost varovanju obstoječih vodov javne kanalizacije. Ukrepe varovanja javne kanalizacije v času gradnje mora projektant določiti v projektni dokumentaciji. V času gradnje je potrebno zaščititi kanalizacijski in meteorni vod pred poškodbami in preprečiti vnos tujih vod in snovi v priključek na javno kanalizacijo (pesek, zemlja, meteorne in padavinske vode ipd.).
(3) Odvajanje padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi o varstvu okolja:
– Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08);
– Zakon o vodah (ZV–1; Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1, 57/08);
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09);
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 58/08 in 123/08);
– Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov javne kanalizacije v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 58/08).
(4) Urediti je potrebno odvajanje padavinskih voda. Padavinske vode naj se prioritetno zbirajo ali ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V skladu z 92. členom ZVO-1 je v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbaniziranih površin. Za ureditev ponikovalnic je potrebno pridobiti geološko poročilo s katerega bo razvidna sestava terena in na podlagi ponikovalnega preizkusa prikazana zmožnost ponikanja padavinske vode.
(5) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.

(1) Pri načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati predpise glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za varno gradnjo.
(2) Območje leži na potresno srednje nevarnem območju (stopnja 0,225 g na karti potresne ogroženosti).
(3) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
(4) Na podlagi podatkov Agencije RS za okolje in prikaza stanja prostora v Občini Gorenja vas - Poljane območje OPPN ne leži na območju ogroženosti pred poplavami, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti.

(1) V OPPN so upoštevani pogoji varstva pred požarom, zagotovljeni so zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara in zagotovljene so zadostne količine požarne vode iz javnega vodovodnega omrežja preko nadzemnih hidrantov in zbiralnika meteornih vod. Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni objekti in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(1) Pri določanju višinske kote objekta in pri fiksnih točkah so dovoljene tolerance do + 0,50 m.
(2) Dovoljene tolerance pri tlorisnem gabaritu so minus 10  %.
(3) Dovoljeno je tudi odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila tega odloka.
Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
(4) Dovoljene so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

Načrt parcelacije določa gradbeno parcelo senika in tehnične elemente za gradnjo objekta v naravi. Parcelacija je razvidna iz načrta, "Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo", list št. 2.6. Parcela za gradnjo senika je določena z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge.

Ureditve in gradnje v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo odvijale sočasno:
– dograditev sekundarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebna za gradnjo komunalne infrastrukture in priključkov nanje, ureditev dovoza v območje OPPN;
– izgradnja objekta – senika kmetijskega gospodarstva Bogataj in
– zunanja ureditev objekta kmetije z zasaditvijo visokodebelnih sadnih dreves.

(1) Prometna ureditev, širine in radiji priključkov na lokalno cesto LZ 101061 Poljanska cesta morajo biti projektirani v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste in sicer kot individualni cestni priključek s priključevanjem z zavijalnimi loki brez ukrepov na glavni prometni smeri. Rešitve morajo biti projektni dokumentaciji prikazane in utemeljene.
(2) Obstoječi priključek na lokalno cesto mora biti prilagojen niveleti vozišča na katerega se priključuje, zagotovljena mora biti prometna varnost in vključevanje delovnih strojev na občinsko cesto v območju uvoza in izvoza, do in od objekta.
(3) Polje preglednosti; V bližini nivojskih križišč občinske ceste z drugo cesto ter na notranji strani krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste. Projektant mora v projektni dokumentaciji prikazati preglednostni trikotnik območja priključka na lokalno zbirno cesto Lz 101061 Poljanska cesta.
(4) Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati.

V času gradnje ima investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– skladno z obvezujočim arheološkim varstvenim režimom morajo izvajalci, vsaj 10 dni pred pričetkom del, obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana, zaradi zagotovitve arheološkega nadzora nad zemeljskimi deli;
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi in vkopi);
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

(1) Vsi vplivi prostorskih ureditev in izvajanje dejavnosti kmetijskega gospodarstva Bogataj se spremljajo na podlagi predpisov s področja varovanj.
Varstvo tal in voda
(2) Med gradnjo se izvaja spremljanje kazalcev okolja in sicer s spremljanjem nepredvidenih dogodkov na gradbišču, v gradbenem dnevniku (zaradi morebitnih pojavov razlitja snovi, izpiranja nevarnih snovi, okvare strojev, ipd.) in poročili o ukrepih. Potrebno je zagotavljati nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih in kmetijskih strojih in drugih napravah in voditi evidence odpadne embalaže.
Varstvo zraka
(3) Monitoring v času obratovanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03, 105/08).
Varstvo pred hrupom
(4) V času gradnje in med obratovanjem senika kmetijskega gospodarstva Bogataj se s strani organizacije, pristojne za nadzor ravni hrupa izvaja reden nadzor nad upoštevanjem predpisov.
Ravnanje z odpadki
(5) Po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08, 103/11) mora povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov, izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki. Ob vsaki predaji odpadkov (razen komunalnih) pooblaščeni organizaciji naj se skladno z navedeno uredbo pridobi evidenčni list in arhivira za dobo petih let.
Varovanje kulturne dediščine
(6) Ob gradnji objektov na območju OPPN je potrebno izvesti arheološki nadzor na celotni lokaciji posega.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt velja dokler se na območju OPPN izvaja kmetijska dejavnost.
(2) Namenska raba Območja OPPN (IK) se v občinskem aktu ne sme spreminjati v druga stavbna zemljišča.

Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled na Občini Gorenja vas - Poljane in na Upravni enoti Škofja Loka.

Nadzor nad izvajanjem predmetnega odloka opravljajo inšpekcijski organi Republike Slovenije in pooblaščene organizacije ter v okviru svoje pristojnosti Občina Gorenja vas - Poljane.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo za obravnavano območje OPPN veljati določbe OPN Gorenja vas - Poljane.
(2) Po vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se pri načrtovanju na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja, dopolnjuje ali nadomesti.
(3) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.