Na podlagi 20. in 20.a člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D) minister za izobraževanje, znanost in šport izdaja

(1) Ta pravilnik določa postopek in nosilce, pristojne za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju javne službe, z:
– novimi javno veljavnimi programi vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: nov program), ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika na novo opredeljujejo pravice in obveznosti otrok, učencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci izobraževanja),
– novimi elementi javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: nov programski element), ki obstoječe programe z vsebinskega vidika spreminjajo in s tem posegajo v pravice in obveznosti udeležencev izobraževanja, kot jih določajo veljavni dokumenti.
(2) Pravilnik določa tudi postopek in nosilce, pristojne za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela s poskusom na področju javne službe, z:
– novimi programskimi elementi,
– novimi rešitvami na izvedbeni ravni in novostmi na področju organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika ne posegajo v javno veljavni program (v nadaljnjem besedilu: novost).
(3) Ta pravilnik določa tudi postopek in nosilce, pristojne za evalvacijo sistema vzgoje in izobraževanja, ki poteka na podlagi nacionalnih evalvacijskih študij.

(1) Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela in posodabljanje s poskusom vključuje postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije.
(2) Uvajanje je postopek sistematične in načrtne uvedbe novih programov ter novih in spremenjenih programskih elementov ter priprave optimalnih pogojev za njihovo izvajanje.
(3) Spremljanje je postopek metodološko utemeljenega in sistematičnega zbiranja informacij o poteku in uresničevanju posodabljanja z namenom sprotnega reševanja vprašanj neposredno v pedagoški ali andragoški praksi.
(4) Evalvacija je postopek, ki na osnovi raziskovalne metodologije omogoči oblikovanje strokovne presoje o doseganju ciljev in kakovosti izvedbe posodabljanja.

(1) Svet za kakovost in evalvacije, ki ga imenuje minister, pristojen za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: minister), opravlja naslednje naloge:
– enkrat letno do konca januarja pripravi in ministru predlaga področja in teme nacionalnih evalvacijskih študij,
– daje soglasje k načrtom posodabljanja in posodabljanja s poskusom,
– na podlagi strokovne in metodološke evalvacijske ocene daje soglasje k poročilom posodabljanja in posodabljanja s poskusom,
– sodeluje z javnimi zavodi, inštituti in univerzami na področju spremljanja in evalvacije,
– opravlja druge naloge, povezane s spremljanjem in evalvacijo.
(2) Podrobnejša navodila za pripravljavce dokumentov o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela določi Svet za kakovost in evalvacije z Navodili za pripravo načrta in poročila o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela in posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela s poskusom.
(3) Strokovno in administrativno podporo za delovanje Sveta za kakovost in evalvacije nudi ministrstvo, pristojno za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4) Svet za kakovost in evalvacije pripravlja letna poročila o svojem delovanju in je dolžan z njimi seznaniti pristojne strokovne svete iz 22. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D; v nadaljnjem besedilu: zakon) in ministra.

Strokovno podporo in izvajanje posameznih nalog v postopkih posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela in posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela s poskusom izvaja tisti javni zavod s področja vzgoje in izobraževanja, ki je pristojen za pripravo strokovnih podlag na področju, na katerega se nanaša posamezen element posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pristojni javni zavod).

(1) Pristojni javni zavod ali pristojni strokovni svet lahko predlagata ministru, da se v vzgojno-izobraževalne organizacije uvede izvajanje novega programa ali spremenjenih programskih elementov. Predlog za uvedbo posodabljanja vsebuje:
– navedbo vzgojno-izobraževalnih organizacij, v kateri spremljanje poteka, in način izbiranja vzgojno-izobraževalnih organizacij,
– opis in vsebino novega programa ali njegove spremembe zaradi uvedbe spremenjenih programskih elementov,
– čas trajanja posodabljanja,
– oceno potrebnih finančnih sredstev.
(2) Če minister s predlogom soglaša, s sklepom naloži pristojnemu javnemu zavodu pripravo načrta o posodabljanju.

(1) Načrt posodabljanja pripravi pristojni javni zavod in ga pošlje Svetu za kakovost in evalvacije v soglasje. Pristojni javni zavod nato pošlje načrt posodabljanja, h kateremu je predhodno dal soglasje Svet za kakovost in evalvacije, pristojnemu strokovnemu svetu.
(2) Načrt posodabljanja vsebuje:
– opis in vsebino novega programa ali spremenjenih programskih elementov,
– trajanje posodabljanja,
– vzgojno-izobraževalne organizacije, v katerih uvajanje in spremljanje poteka in način izbiranja vzgojno-izobraževalnih organizacij,
– merljive cilje izboljšav in kriterije za ugotavljanje doseganja teh ciljev,
– podatke, ki se jih sme zbirati, katere podatke se bo zbralo pred in po posodobitvi in način zbiranja le-teh,
– opis primerjalne analize s stanjem pred posodobitvijo ali druge primerjalne analize, če je primerjalna analiza smiselna in izvedljiva,
– roke, v katerih pristojni javni zavod pripravi morebitna vmesna poročila in rok, v katerem pripravi končno poročilo o poteku uvajanja, spremljanja in evalvacije,
– oceno potrebnih finančnih sredstev.
(3) Po potrditvi načrta o posodabljanju s strani pristojnega strokovnega sveta izda minister sklep o uvedbi posodabljanja novega programa ali njegove spremembe zaradi uvedbe novega programskega elementa. Sklep o uvedbi posodabljanja vsebuje:
– naziv novega programa ali njegove spremembe zaradi uvedbe spremenjenega programskega elementa,
– določitev pristojnega javnega zavoda kot nosilca posodabljanja novega programa ali njegove spremembe zaradi uvedbe novega programskega elementa,
– navedbo vzgojno-izobraževalnih organizacij, v katerih posodabljanje poteka, ter trajanje in časovni potek posodabljanja,
– podatke, ki se lahko zbirajo in način njihovega zbiranja,
– poročila in roke za njihovo pripravo,
– oceno potrebnih finančnih sredstev in načina financiranja,
– določitev pričetka veljavnosti sklepa in način njegove objave.

(1) Naloge pristojnega javnega zavoda v okviru posodabljanja novega programa ali spremenjenega programskega elementa so:
– priprava in izvajanje načrta posodabljanja,
– svetovanje in pomoč pri reševanju konkretnih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z izvajanjem novega programa ali spremenjenega programskega elementa,
– oblikovanje pobud za usposabljanje in izvajanje usposabljanja strokovnih delavcev ter dajanje predlogov za spremembe usposabljanja,
– zbiranje in obdelava podatkov v skladu z načrtom posodabljanja,
– analiza in interpretacija obdelanih podatkov ter predlog ukrepov,
– priprava končnega poročila in morebitnih vmesnih poročil o posodabljanju novega programa ali spremenjenega programskega elementa,
– druge naloge po naročilu ministrstva.
(2) Pristojni javni zavod lahko za načrtovanje in izvedbo posodabljanja vključi tudi zunanje strokovnjake.

(1) Pristojni javni zavod pripravlja morebitna vmesna poročila in končno poročilo o posodabljanju novega programa ali spremenjenega programskega elementa. Pristojni javni zavod za vmesna poročila in končno poročilo pridobi mnenje Sveta za kakovost in evalvacije. Poročila skupaj z mnenjem Sveta za kakovost in evalvacije predloži pristojnemu strokovnemu svetu in ministru najkasneje do konca novembra za preteklo šolsko leto.
(2) Vmesna poročila in končno poročilo o posodabljanju izvajanja novega programa ali spremenjenega programskega elementa vsebuje:
– podatke o trajanju posodabljanja,
– podatke o tem, koliko in katere vzgojno-izobraževalne organizacije so vključene v posodabljanje,
– podatke o številu udeležencev izobraževanja, vključenih v posodabljanje,
– predstavitev zbranih podatkov in njihovo analizo, v skladu z metodologijo zbiranja in obdelave podatkov,
– podatke o aktivnostih, izvedenih v skladu z načrtom,
– poročilo o doseganju ciljev novega programa ali spremenjenega programskega elementa z oceno doseganja standardov znanja,
– ovrednotenje posodobitve na osnovi primerjalne analize s stanjem pred posodobitvijo ali druge primerjalne analize, če je primerjalna analiza smiselna in izvedljiva,
– predloge za morebitne spremembe novega programa ali spremenjenega programskega elementa, ki je bil predmet evalvacije in spremljanja,
– poročilo o porabljenih finančnih sredstvih.

(1) Če program zasebne šole, ki se izvaja po posebnih pedagoških načelih, pridobi javno veljavnost na podlagi sklepa pristojnega strokovnega sveta v skladu s tretjim odstavkom 17. člena zakona, pristojni javni zavod v roku treh mesecev predloži Svetu za kakovost in evalvacije načrt spremljave tega programa.
(2) Za spremljavo in evalvacijo izobraževalnega programa zasebne šole, ki se izvaja po posebnih pedagoških načelih se v skladu z določbo četrtega odstavka 17. člena zakona smiselno uporabljajo določbe 5., 6., 7. in 8. člena tega pravilnika.

(1) Pristojni javni zavod ali pristojni strokovni svet lahko predlagata ministru, da se nov programski element, nove rešitve na izvedbeni ravni, ki sistemsko ali vsebinsko posegajo v program ali novost na področju organizacije in financiranja sistema vzgoje in izobraževanja poskusno preverijo na vzorcu vrtcev, šol ali organizacij za izobraževanje odraslih.
(2) Predlog za uvedbo poskusa vsebuje:
– vzgojno-izobraževalne organizacije, izbrane za udeležbo v poskusu in način izbiranja vzgojno-izobraževalnih organizacij,
– opis in vsebino novega programskega elementa ali novosti,
– utemeljitev poskusa in navedbo razlogov za uvedbo,
– odgovorno osebo in člane projektne skupine, ki bodo vodili poskus,
– izvedbeni načrt in trajanje poskusa,
– merljive cilje poskusa in kriterije za ugotavljanje doseganja teh ciljev,
– opis metodologije zbiranja in analize podatkov,
– opis metodologije primerjalne analize s stanjem pred posodobitvijo ali morebitne druge primerjalne analize, če je primerjalna analiza smiselna in izvedljiva,
– predvideno število udeležencev izobraževanja, ki bodo vključeni v poskus,
– opredelitev potrebnih finančnih sredstev in način financiranja.
(3) Predlog za uvedbo poskusa vsebuje tudi izvedbeni načrt in trajanje morebitnega uvajanja novega programskega elementa ali novosti po preteku poskusa na nacionalni ravni.

(1) Na podlagi predloga za uvedbo poskusa iz prejšnjega člena minister s sklepom odloči o uvedbi poskusa ali zavrnitvi predloga za uvedbo poskusa. Če se odloči za uvedbo poskusa, izda sklep o začetku uvedbe poskusa, s katerim pristojnemu javnemu zavodu naloži, da pripravi načrt za poskusno izvajanje novega programskega elementa ali novosti (v nadaljnjem besedilu: načrt poskusa) na vzorcu vzgojno-izobraževalnih organizacij in določi rok za pripravo tega načrta.
(2) Načrt za uvedbo poskusa vsebuje:
– vzgojno-izobraževalne organizacije, izbrane za udeležbo v poskusu, in način izbiranja vzgojno-izobraževalnih organizacij,
– opis in vsebino novega programskega elementa ali novosti,
– utemeljitev poskusa in navedbo razlogov za uvedbo,
– odgovorno osebo in člane projektne skupine, ki bodo vodili poskus,
– izvedbeni načrt in trajanje poskusa,
– merljive cilje poskusa in kriterije za ugotavljanje doseganja teh ciljev,
– opis metodologije zbiranja in analize podatkov,
– opis metodologije primerjalne analize s stanjem pred posodobitvijo ali morebitne druge primerjalne analize, če je primerjalna analiza smiselna in izvedljiva,
– predvideno število udeležencev izobraževanja, ki bodo vključeni v poskus,
– način uresničevanja določb 13., 14. in 15. člena tega pravilnika,
– način zagotavljanja materialnih in kadrovskih pogojev poskusnega izvajanja,
– soglasje ravnateljev oziroma direktorjev izbranih vzgojno-izobraževalnih organizacij, v katerih bo poskus predvidoma potekal,
– roke, v katerih pristojni javni zavod pripravi morebitna vmesna poročila in rok, v katerem pripravi končno poročilo o poteku poskusa,
– način zagotavljanja svetovanja in pomoči pri reševanju konkretnih vprašanj, ki se pojavijo pri izvajanju poskusa,
– opredelitev potrebnih finančnih sredstev.
(3) Načrt poskusa vsebuje tudi izvedbeni načrt in čas uvajanja novega programskega elementa ali novosti po preteku poskusa na nacionalni ravni.

(1) Pristojni javni zavod pridobi za načrt poskusa iz prejšnjega člena mnenja pristojnih notranjih organizacijskih enot ministrstva in soglasje Sveta za kakovost in evalvacije.
(2) Pristojni javni zavod pošlje načrt poskusa skupaj s soglasjem Sveta za kakovost in evalvacije v obravnavo in potrditev na pristojni strokovni svet.
(3) Minister sprejme sklep o uvedbi poskusa na podlagi potrjenega načrta poskusa, ki mu ga skupaj z odločitvijo pristojnega strokovnega sveta o načrtu poskusa predloži pristojni javni zavod.
(4) Sklep o uvedbi poskusa določa:
– navedbo novega programskega elementa ali novosti,
– vzgojno-izobraževalne organizacije, v katerih poskus poteka in način izbiranja vzgojno-izobraževalnih organizacij,
– način pridobivanja soglasja staršev in način obveščanja staršev,
– način uresničevanja določb 13., 14. in 15. člena tega pravilnika,
– način zagotavljanja materialnih in kadrovskih pogojev izvajanja poskusa,
– način zagotavljanja svetovanja in pomoči pri reševanju konkretnih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z izvajanjem poskusa,
– podatke, ki se lahko zbirajo in način njihovega zbiranja,
– čas trajanja poskusa,
– poročila pristojnega javnega zavoda o poteku izvajanja poskusa in njihovo vsebino ter roke za njihovo pripravo,
– ocene potrebnih finančnih sredstev in načina financiranja,
– določitev pričetka veljavnosti sklepa in način njegove objave.
(5) Poskus izvaja pristojni javni zavod in o svojih ugotovitvah poroča ministru in pristojnemu strokovnemu svetu.
(6) Za načrtovanje in izvedbo poskusa lahko pristojni javni zavod vključi tudi zunanje strokovnjake.

(1) Vzgojno-izobraževalna organizacija seznani udeležence izobraževanja in starše mladoletnih udeležencev s cilji, načrtovanim potekom poskusa ter načinom vključitve udeležencev izobraževanja praviloma ob razpisu za vpis.
(2) Če se poskus uvede za že vpisano generacijo udeležencev izobraževanja, vzgojno-izobraževalna organizacija najmanj štiri mesece pred začetkom šolskega leta seznani udeležence izobraževanja in starše oziroma skrbnike mladoletnih udeležencev (v nadaljnjem besedilu: starši) s cilji, načrtovanim potekom poskusa ter načinom vključitve udeležencev izobraževanja ter od njih pridobiti soglasje za udeležbo v poskusu.

Udeleženci izobraževanja, ki ne dajo soglasja iz drugega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika, in mladoletni udeleženci, za katere niso dali soglasja njihovi starši, morajo imeti možnost izobraževanja v drugem oddelku ali prešolanja na drugo šolo.

Posamezni udeleženec izobraževanja lahko izstopi iz oddelka, v katerem se uvajajo novi programski elementi ali novosti s poskusom. Z izstopom udeleženca izobraževanja, ki še ni polnoleten, morajo soglašati njegovi starši.

(1) Pristojni javni zavod pripravi morebitna vmesna poročila ob koncu vsakega šolskega leta in končno poročilo o poteku in zaključku poskusa. Pristojni javni zavod pridobi za vmesna in končno poročilo mnenje Sveta za kakovost in evalvacije. Posamezno poročilo, skupaj z mnenjem Sveta za kakovost in evalvacije, predloži pristojni javni zavod pristojnemu strokovnemu svetu in ministru v vednost. Preden predloži poročilo pristojnemu strokovnemu svetu in ministru v vednost, v poročilo vključi morebitne pripombe, ki jih je v mnenju podal Svet za kakovost in evalvacije.
(2) Vmesna poročila in končno poročilo o poskusu vsebujejo:
– podatke o realizaciji izvedbenega načrta in trajanju poskusa,
– podatke o tem, katere vzgojno-izobraževalne organizacije so vključene v poskus,
– podatke o številu udeležencev izobraževanja, vključenih v poskus,
– predstavitev zbranih podatkov in njihovo analizo, v skladu z metodologijo iz načrta poskusa,
– predstavitev morebitnih zbranih primerjalnih podatkov in morebitno primerjalno analizo, v skladu z metodologijo iz načrta poskusa,
– poročilo o doseganju ciljev posodabljanja, v skladu s kriteriji za ugotavljanje doseganja teh ciljev v načrtu poskusa, in oceno doseganja standardov znanja,
– predloge za morebitne spremembe s poskusom preverjanega novega programskega elementa ali novosti,
– predloge za morebitne spremembe metodologije zbiranja in analize podatkov ali metodologije primerjalne analize,
– podatke o realizaciji izvedbenega načrta in trajanja morebitnega uvajanja novega programskega elementa ali novosti po preteku poskusa na nacionalni ravni,
– poročilo o porabljenih finančnih sredstvih.
(3) Vmesno poročilo vsebuje tudi predlog za nadaljevanje ali za prekinitev poskusa in morebitnega uvajanja novega programskega elementa ali novosti po preteku poskusa na nacionalni ravni. Končno poročilo vsebuje tudi predlog, ali se nov programski element oziroma novost uvede na nacionalni ravni in oceno, ali je, ne glede na rezultate poskusa, uvajanje na nacionalni ravni še potrebno spremljati in evalvirati po postopku, predpisanem v 5., 6., 7. in 8. členu tega pravilnika.

Nov programski element, ki je bil spremljan in evalviran v okviru poskusa v določenih vzgojno-izobraževalnih organizacijah, se ob morebitni uvedbi na nacionalni ravni ne spremlja in evalvira ponovno v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah, razen če tako določi minister na predlog pristojnega strokovnega sveta. V primeru ponovne spremljave in evalvacije novega programskega elementa, le-ta poteka v skladu s 5., 6., 7. in 8. členom tega pravilnika.

(1) Minister prekine nadaljnje izvajanje poskusa, če iz poročil o poteku poskusa izhaja, da se ne dosega predpisani izobrazbeni standard.
(2) Če so kršene pravice udeležencev izobraževanja, lahko šolska inšpekcija ali pristojni javni zavod predlaga ministru prekinitev nadaljnjega izvajanja poskusa.
(3) Minister lahko sprejme sklep o predčasnem zaključku poskusa, če iz zadnjega oddanega poročila o poskusu izhaja, da so vsi cilji poskusa doseženi.

(1) Za namen pomoči pri oblikovanju izobraževalnih politik se z nacionalnimi evalvacijskimi študijami izvaja evalvacija sistema vzgoje in izobraževanja oziroma evalvacija posameznih elementov tega sistema.
(2) Svet za kakovost in evalvacije podrobneje določi način izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij.
(3) Svet za kakovost in evalvacije enkrat letno pripravi predlog programa izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij in ga predloži v sprejem ministru.
(4) Javnost izvajanja programa nacionalnih evalvacijskih študij se zagotavlja z objavo javnega povabila za izvajanje nacionalnih evalvacijskih študij, končnih poročil in s predstavitvami rezultatov v strokovnih publikacijah, na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter v drugih javnih medijih.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (Uradni list RS, št. 74/09).

Postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo po pravilniku iz prejšnjega člena.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.