Banka Slovenije je na podlagi prvega odstavka 31. člena in prvega odstavka 43. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) ter prvega odstavka 217. člena v povezavi z 253. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K in 96/13; v nadaljevanju: ZBan-1) Novi Kreditni banki Maribor d. d., Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, izdala odločbo o izrednih ukrepih (št. PBH-24.20-022/13-009, z dne 17. 12. 2013) z namenom, da se v banki ponovno vzpostavijo pogoji za dolgoročno uspešno poslovanje. Banka Slovenije je v zvezi z navedeno odločbo izdala sklep o popravku izreka odločbe, z dne 10. 1. 2014, s katerim je odpravila očitne pisne napake v izreku odločbe o izrednih ukrepih.
Banka Slovenije je na podlagi neodvisne ocene finančnega položaja banke ugotovila, da so v banki podane okoliščine povečanega tveganja, zaradi katerih se lahko odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Banka z upoštevanjem ocene finančnega položaja banke po stanju na dan 30. 9. 2013, pripravljene ob predpostavki delujočega podjetja, ki vključuje dodatno potrebne oslabitve, ugotovljene v neodvisnem pregledu kreditnega portfelja, ni izpolnjevala zahtev glede zagotavljanja minimalnega kapitala.
Zaradi povečanega tveganja v banki je Banka Slovenije z odločbo o izrednih ukrepih odločila:
1. da z dnem 18. 12. 2013 v celoti prenehajo vse kvalificirane obveznosti banke, ki predstavljajo osnovni kapital banke in obveznosti banke do vseh upnikov banke iz naslova podrejenih terjatev, ki bi se v primeru stečaja banke poplačale šele po popolnem poplačilu vseh navadnih terjatev do banke in
2. da se izvede povečanje osnovnega kapitala banke z vplačilom novih vložkov s strani države.
Kvalificirane obveznosti banke, ki so prenehale na podlagi odločbe o izrednih ukrepih, so:
a) osnovni kapital banke, ki znaša 143.225.272,00 EUR in je razdeljen na 323.103.520 navadnih, imenskih, prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico z oznako KBMR in ISIN kodo SI0021104052, ki so izdane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna klirinško depotna družba d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: KDD);
b) obveznosti banke iz naslova:
– obveznic KBM9 z ISIN kodo SI0022103046, ki so bile izdane 30. 12. 2009,
– pogodbe med banko in ING bank N.V. (Global Issuance Programme), z dne 2. 10. 2006 in na tej podlagi izdane obveznice Floating Rate Perpetual Notes, z oznako XS0270427163, izdane s strani ING Bank N. V.,
– pogodbe med banko in VTB Bank Europe plc (Subordinated Loan Agreement), z dne 11. 10. 2007 in na tej podlagi izdane Fixed to Floating Rate Perpetual Loan Participation Notes, z oznako XS0325446903, izdane s strani Maribor Finance B.V.
Na podlagi odločbe o izrednih ukrepih je bil zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti, osnovnih kapital banke zmanjšan na nič. Zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala je bilo z dnem 18. 12. 2013 z odločbo o izrednih ukrepih razveljavljenih 323.103.520 delnic banke, z oznako KBMR in ISIN kodo SI0021104052, ki so izdane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD.
Po prenehanju kvalificiranih obveznosti je bilo na podlagi odločbe o izrednih ukrepih izvedeno povečanje osnovnega kapitala banke z novimi vložki, ki jih je 18. 12. 2013 vplačala Republika Slovenija. Na podlagi vplačila kapitala v skupni višini 870.000.000,00 EUR banka ponovno izpolnjuje zahteve glede kapitalske ustreznosti.
Skladno s tretjim odstavkom 253. člena ZBan-1 izredni ukrepi štejejo za reorganizacijske ukrepe, kot jih določa Direktiva 2001/24/ES.
V skladu s 350.a členom ZBan-1 lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. Tožba zoper Banko Slovenije se lahko vloži pri pristojnem sodišču v Ljubljani (Okrajno ali Okrožno sodišče v Ljubljani).
Proti odločbi o izrednih ukrepih lahko banka vloži tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije v roku petnajst dni od dneva, ko je odločba vročena vsem članom uprave.
Delničarji banke, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke, lahko zaradi uveljavljanja sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu zahtevajo od uprave banke ali od izredne uprave, če je imenovana, da skliče skupščino delničarjev banke s predlogom, da skupščina razreši osebe, ki so na podlagi drugega odstavka 347. člena ZBan-1 pooblaščene za zastopanje banke, in da imenuje druge osebe, ki v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zastopajo banko.