Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10, 57/11), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02, 51/02, 108/03, 72/05, 21/06, 60/07, 14/07, 27/08, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05, 34/05, 44/05, 40/06, 51/06, 115/06, 139/06, 17/08, 21/08, 76/08, 109/09, 108/09, 45/10, 9/11), Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 92/02), 12. člena Statuta Občine Dobje (Uradni list RS, št. 114/06) je Občinski svet Občine Dobje na 12. redni seji dne 2. 4. 2013 sprejel

Ta odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javne službe) na celotnem območju Občine Dobje (v nadaljevanju: občina).

S tem odlokom se določajo:
1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javnih služb,
2. vrsta in obseg storitev javnih služb ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javnih služb,
5. financiranje javnih služb,
6. vrste objektov in opreme za izvajanje javnih služb,
7. nadzor nad izvajanjem javnih služb,
8. kazenske in prehodne določbe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«;
2. izboljšati dostop do storitev javne službe;
3. zagotoviti učinkovit sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov;
4. zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odstranitvijo ali odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov;
5. zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki ter izdelavo letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti.
2. Povzročitelj odpadkov po tem odloku je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), oziroma vsaka oseba, ki izvaja pred obdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov.
3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
4. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. Prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe.
6. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
7. Izvajalec javne službe je subjekt, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
8. Ločene frakcije komunalnih odpadkov so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov. Ločene frakcije so tudi vsi odpadki, ki se razvrščajo v eno od nenevarnih ali nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, izločeni v okviru obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
9. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti v skladu z veljavnimi predpisi.
10. Kosovni odpadki so odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
11. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
12. Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali prestavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.
13. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
14. Zbiralnica ločenih frakcij ali »Ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
15. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je začasno urejena in opremljena pokrita zbiralnica ali zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva določen krajši čas prepušča te frakcije izvajalcu javne službe. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij.
16. Zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za prevzemanje, razvrščanje in predhodno skladiščenje ločenih odpadkov od povzročiteljev iz gospodinjstev.
17. Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe.
18. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
19. Stavba je stavba po predpisih o graditvi objektov, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb.
20. Objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
21. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe.
(3) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev;
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.
(4) Občinska uprava izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in sanacije divjih odlagališč ter krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

Javne službe po tem odloku zagotavlja Občina Dobje v eni izmed oblik, predpisanih z zakonom, na celotnem območju Občine Dobje v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(1) Pristojni organ občine sprejme tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: pravilnik) na predlog izvajalca javne službe. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic;
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(1) Izvajalec javne službe ima, glede na potrebe izvajanja javne službe javno pooblastilo za izdajo smernic za načrtovanje prostorske ureditve in mnenj k predlogu prostorskega akta v skladu z zakonom.
(2) Izvajalec javne službe ima, glede na potrebe izvajanja javne službe javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev v fazi priprave projekta in izdajo soglasja k projektnim rešitvam v skladu z zakonom.
(3) O pritožbah zoper odločbe izvajalca, ki jih v upravnem postopku izda o zadevah iz prvih dveh odstavkov tega člena, odloča župan, razen če zakon določa drugače.

(1) Javne službe po tem odloku obsegajo storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki se prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
1. storitve prevzemanja in prevoza komunalnih odpadkov;
2. storitve obdelave komunalnih odpadkov, vključno s sortiranjem in tehtanjem odpadkov, s katerimi se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo;
3. storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na regijsko odlagališče za nenevarne odpadke;
4. storitve odlaganja preostanka odpadkov po obdelavi.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur.

(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2) Uporabnik storitev javnih služb je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost;
– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnine iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelne pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javnih služb, je uporabnik storitev javnih služb lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelne pravice in obveznosti uporabnika storitev javnih služb.
(6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javnih služb po tem odloku.
(7) Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj en mesec.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– odpadna plastična in kovinska embalaža ter odpadna embalaža iz sestavljenih materialov,
– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,
– nevarni odpadki iz gospodinjstev,
– kosovni odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora omogočiti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali posode, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom ter navodili izvajalca.
(5) Nevarne frakcije, ki nastajajo v gospodinjstvih, mora prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.

(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– redno prevzemanje ločenih frakcij,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
– 1-krat letno prevzemanje kosovnih odpadkov na odpoklic.
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.

(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 13. člena tega odloka.
(2) Iz zbiralnic se redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij v nadaljnjo obdelavo.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico, ki mora biti opremljena s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov in zbiranje nevarnih frakcij v zbirnem centru.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno zbiranje nevarnih frakcij najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz drugega odstavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.

(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom iz 9. člena tega odloka.
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev ne glede na njihovo prebivališče.
(4) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki storitev javne službe dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah ali v tipiziranih vrečah.
(2) Tipizirane vreče za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 9. člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3) Izvajalec javne službe zagotovi prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov v skladu s tehničnim pravilnikom iz 9. člena.

(1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega odloka.
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje komunalnih odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega odloka.
(3) Izvajalec je dolžan za gospodinjstva zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih.

(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2) Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.

(1) V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov zagotoviti, da se posoda ali zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike vrne na zbirno mesto.
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta.

(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
– kosovne odpadke.
(2) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 12. členom tega odloka.

(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi in
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) V okviru javne službe mora biti najmanj 1-krat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov na odpoklic.
(2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.

(1) Za čas trajanja javne prireditve na prostem mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prvega odstavka 13. člena tega odloka ter ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo.
(2) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj 7 dni pred datumom izvedbe prireditve.

(1) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov pristojni organ občinske uprave na stroške lastnika ali drugega posestnika zemljišča.
(2) Za ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov se uporablja tudi 7. člen tega odloka.

(1) Mešani komunalni odpadki se lahko pred odlaganjem na odlagališčih obdelajo samo v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) V okviru opravljanja javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov mora izvajalec te javne službe v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki:
– redno sprejemati mešane komunalne odpadke od izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ali prevoza komunalnih odpadkov in jih skladiščiti do njihove obdelave,
– obdelati mešane komunalne odpadke,
– redno oddajati izločene frakcije, primerne za recikliranje, v nadaljnjo obdelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– redno oddajati izločene gorljive frakcije, primerne za energetsko predelavo, v sežig ali sosežig v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov,
– redno oddajati preostanek mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v odlaganje izvajalcu javne službe odlaganja komunalnih odpadkov,
– zagotavljati storitve tehtanja komunalnih odpadkov,
– voditi evidenco o prevzetih odpadkih, namenjenih za odelavo.

(1) Izvajalec javne službe mora redno sprejemati:
– ostanke obdelave mešanih komunalnih odpadkov od izvajalca javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov,
– ostanke sežiganja od izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov in
– odpadne azbestnocementne izdelke od povzročiteljev iz gospodinjstev v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest.
(2) V okviru javne službe se zagotavljajo tudi storitve tehtanja komunalnih odpadkov in vodenje evidence o prevzetih odpadkih, namenjenih za odlaganje.

V okviru javne službe zbiranja in prevoza se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu javne službe z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do subjekta, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 43. člena tega odloka;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov, ki so v upravljanju izvajalca javne službe;
– podatke ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki.
(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin ali
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.

(1) Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
– lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke,
– ulica in hišna številka stavbe.
(2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za obračun storitev javne službe:
– firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov,
– število oseb v gospodinjstvu,
– površina poslovnih prostorov za pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost;
– velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku.

(1) Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra,
– času obratovanja zbirnega centra,
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo,
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,
– drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij.
(2) Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada na območju, za katerega uredi njihovo prevzemanje, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– območju in načinu prepuščanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
– drugih pogojih za prepuščanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
– pogojih, pod katerimi se zbrani biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad oddajajo v predelavo.

(1) Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih.
(2) Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v sredstvih javnega obveščanja ali na druge krajevno običajne načine redno obveščati o:
– prepovedi mešanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki,
– izločanju vseh biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih;
– varni in za okolje neškodljivi hrambi biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.

(1) Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
– do uporabe skupne posode ali zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne posode,
– do uskladitve velikosti ali števila posod, vendar ne več kot enkrat letno.
(2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz tretje alineje prejšnjega odstavka. Uporabnik je nosilec stroškov menjave.

Uporabniki imajo obveznost:
– obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe iz 31. ali 34. člena tega odloka na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe;
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
– zagotoviti, da so posode, zabojniki ali tipske vreče na dan prevzema do 6. ure zjutraj nameščene na prevzemnem mestu;
– zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti;
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih;
– zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta;
– uporabniki, ki izvajajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, pri kateri nastaja odpadna embalaža, morajo zagotoviti zbiranje odpadne embalaže izven sistema javne službe.

Imetnikom odpadkov je prepovedano:
– odlagati nekomunalne odpadke v zabojnike za komunalne odpadke;
– prepuščati odpadke v posode ali zabojnike za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
– mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posameznih nevarnih frakcij med seboj;
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
– nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
– odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov;
– brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;
– pisati na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepiti plakate nanje;
– prepuščati nevarne odpadke, vroč pepel, gradbene odpadke, tekoče odpadke, mrtve živali ali njihove dele;
– mešati biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad z mešanimi komunalnimi odpadki.

Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitev javne službe po veljavnih cenah storitev javne službe,
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.
Vir financiranja je tudi proračun občine, kolikor je cena storitve javne službe potrjena s strani pristojnega organa, občinski svet pa ne potrdi predloga za povišanje cene. Iz sredstev proračuna se financira razlika med plačili uporabnikov in predlaganim povišanjem.

Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
– iz proračuna občine,
– iz sredstev razvojnih skladov,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz taks in drugih virov, določenih s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.

(1) Cena storitev javne službe se oblikuje na enoto posamezne storitve na osnovi veljavnih predpisov o oblikovanju cen komunalnih storitev.
(2) Cene storitev javne službe določi občinski svet ali drug organ v skladu z zakonom na predlog izvajalca javne službe, pri čemer morata oba upoštevati, da je cena oblikovana skladno s predpisom, ki ureja oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.

(1) Izvajalec obračuna storitve javne službe uporabniku na podlagi cenika.
(2) Obveznost plačevanja cene za storitve javne službe nastane z dnem, ko imetnik odpadkov na območju, kjer je organizirano izvajanje posameznih storitev javne službe, pridobi status uporabnika skladno z 12. členom tega odloka.
(3) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki skladno s prejšnjim odstavkom vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.

(1) Upravnik večstanovanjske stavbe je v primerih, ko sam ne izvaja delitve stroškov za storitve javnih služb, dolžan dati izvajalcu javne službe natančne podatke o številu oseb v posamezni stanovanjski enoti v petih dneh, šteto od dneva, ko je bila njemu sporočena sprememba.
(2) Če zaradi netočnih podatkov ali posledice opuščanja obveščanja o nastalih spremembah utrpi izvajalec javne službe škodo, mu jo je upravnik večstanovanjske stavbe dolžan povrniti.

Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine je:
– zemljišča in objekti zbiralnic;
– zemljišča in objekti zbirnih centrov;
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah;
– zemljišča in objekti za obdelavo odpadkov.

Oprema, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca je:
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovni stroji,
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah,
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
– vozila in naprave za vzdrževanje posod in zabojnikov,
– zabojniki za preostanek mešanih komunalnih odpadkov,
– zabojniki za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad,
– zabojniki za ločene frakcije.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski ali drug organ.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ ali drug organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ali drug organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi izvajanje javne službe po vrsti in obsegu storitev, kot je to določeno od 13. do 29. člena tega odloka;
– ne vodi registra prevzemnih mest na način, kot je to določeno v 31. členu tega odloka;
– ne obvešča uporabnikov na način, kot je to določeno v 32. in 33. členu tega odloka;
– pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen storitev, ki so oblikovane in določene skladno z 39. členom tega odloka.
(2) Z globo 100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.

(1) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (12. člen),
– na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (19. člen),
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 35. člena),
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 21. člena),
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 21. člena),
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (tretji odstavek 40. člena),
– ravna v nasprotju s 36. členom.
(2) Z globo 100 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, podjetnika posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo 100 evrov se za prekršek kaznuje uporabnik – fizična oseba, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (12. člen);
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 35. člena);
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 21. člena);
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 21. člena);
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (tretji odstavek 40. člena);
– ravna v nasprotju s 36. členom.

Predlog tehničnega pravilnika iz 9. člena mora izvajalec predložiti občini v roku 6 mesecev od pričetka veljavnosti tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobje (Uradni list RS, št. 76/00).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi.