Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) in 15. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 45/13) na 33. seji dne 12. 12. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Šempeter - Vrtojba
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(uvod)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: OPN).
2. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
(2) Tekstualni del OPN obsega poglavja:
– Uvodne določbe,
– Strateški del,
– Izvedbeni del,
– Končne določbe.
Tekstualni del OPN ima dve prilogi:
– Priloga 1: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja ter usmeritve za OPPN,
– Priloga 2: Dopustni nezahtevni in enostavni objekti.
(3) Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
1.1 grafični prikazi strateškega dela v merilu 1:50.000:
– Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine,
– Karta 2.1: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometno omrežje,
– Karta 2.2: Zasnova gospodarske javne infrastruktura – komunikacijska in energetska infrastruktura,
– Karta 2.3: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – okoljska infrastruktura,
– Karta 3: Usmeritve za razvoj poselitve in naselji z območji razpršene gradnje,
– Karta 4: Usmeritev za razvoj v krajini,
– Karta 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– Karta 6: Usmeritve za razvoj v krajini – varstva in varovanja.
1.2 grafični prikazi izvedbenega dela:
– Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50.000,
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50.000,
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5.000,
– Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:5.000.
3. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Atrijska hiša je enostanovanjska stavba z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
– Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
– Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta novogradnja takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
– Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
– Enota urejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
– Etaža po OPN je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.
– Etažnost objekta po OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in ostala nadstropja (1,2,3). Etažnost po OPN se meri od najnižje točke terena ob objektu.
– Faktor gradbene prostornine funkcionalne parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne funkcionalne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
– Faktor izrabe funkcionalne parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino funkcionalne parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
– Faktor odprtih javnih površin (FJP) je razmerje med seštevkom odprtih javnih površin (zelene in utrjene površine), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) in ne služijo kot javne prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke) oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.
– Faktor zazidanosti funkcionalne parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi in nadstreški) in celotno površino funkcionalne parcele objekta.
– Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino funkcionalne parcele objekta, ki mora ostati zelena z zemljino in vegetacijskim slojem in celotno površino funkcionalne parcele objekta. Zelene strehe objektov in površine nad podzemnimi stavbami se ne štejejo kot zelene površine.
– Funkcionalna parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
– Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
– Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. (ZPNačrt)
– Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. (ZGO-1)
– Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. (ZGO-1)
– Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. (ZPNačrt)
– Klet (kratica K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet je možno graditi pod vsako stavbo, če terenske razmere to omogočajo.
– Komunalna oprema so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. (ZPNačrt)
– Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
– Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja, balkon ali terasa.
– Nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor.
– Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
– Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kopi. (ZGO-1)
– Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. (ZGO-1)
– Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. (ZGO-1)
– Obrtne dejavnosti zajemajo tiste dejavnosti, ki so v standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod oznakami C – predelovalne dejavnosti in F – gradbeništvo, v manjšem obsegu.
– Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje. (ZGO-1)
– Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
– Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno iz določene ustanove, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
– Podstrešje je prostor neposredno pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z notranjo svetlo višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
– Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim. (ZPNačrt)
– Poslovne dejavnosti zajemajo tiste dejavnosti, ki so v standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod oznakami J – informacijske in komunikacijske, K – finančne in zavarovalniške, L – poslovanje z nepremičninami, M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
– Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
– Pritličje (kratica P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu. (ZGO-1)
– Proizvodne dejavnosti zajemajo tiste dejavnosti, ki so v standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod oznakami C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z električno energijo, plinom, paro, E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, F – gradbeništvo.
– Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
– Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
– regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
– gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta.
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
– okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
– Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. (ZGO-1)
– Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešnih ploskev in je hkrati najvišja točka strešne konstrukcije.
– Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
– Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
– Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
– Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
– Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje. (SZ-1-NPB-1)
– Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno steno ali njenim delom.
– Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
– Terasna etaža (kratica T) je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto etažna površina terasne etaže ne sme presegati 50 % BTP etaže pod njo.
– Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
– Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
– Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
– Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
– Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
– Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
– Vrstna hiša je enostanovanjska stavba, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih istovrstnih stavb.
– Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
– Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
– Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
– Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
– Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4) Izrazi, ki so v celoti povzeti po zakonodaji, imajo naveden zakon, iz katerega so povzeti.
(5) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
+-------+---------------------------------+
|Kratica|Pomen kratice |
+-------+---------------------------------+
|BTP |bruto tlorisna površina |
+-------+---------------------------------+
|EUP |enota urejanja prostora |
+-------+---------------------------------+
|FI |faktor izrabe parcele |
+-------+---------------------------------+
|FJP |faktor odprtih javnih površin |
+-------+---------------------------------+
|FZP |faktor zelenih površin |
+-------+---------------------------------+
|FP |faktor gradbene prostornine |
+-------+---------------------------------+
|FZ |faktor zazidanosti parcele |
+-------+---------------------------------+
|GJI |gospodarska javna infrastruktura |
+-------+---------------------------------+
|GL |gradbena linija |
+-------+---------------------------------+
|GM |gradbena meja |
+-------+---------------------------------+
|MRP |merilno regulacijska postaja |
+-------+---------------------------------+
|NRP |namenska raba prostora |
+-------+---------------------------------+
|OPN |občinski prostorski načrt |
+-------+---------------------------------+
|OPPN |občinski podrobni prostorski |
| |načrt |
+-------+---------------------------------+
|P |pritličje |
+-------+---------------------------------+
|PM |parkirno mesto |
+-------+---------------------------------+
|RL |regulacijska linija |
+-------+---------------------------------+
|RTP |razdelilna transformatorska |
| |postaja |
+-------+---------------------------------+
|TP |transformatorska postaja |
+-------+---------------------------------+
|UN |urbanistični načrt |
+-------+---------------------------------+
II. STRATEŠKI DEL
II.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
4. člen
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
– Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04),
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,
– drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
5. člen
(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
Poselitev in dejavnosti v prostoru
(1) Poselitev v občini tvorita dve naselji, Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: Šempeter) in Vrtojba. Razpršene poselitve in razpršene gradnje v občinskem prostoru skoraj ni.
Mesto Šempeter je občinsko središče, pomembnejše regijsko zaposlitveno središče in mednarodno prometno vozlišče. Glede na stopnjo razvitosti centralnih funkcij že presega nivo občinskega središča in skupaj z Novo Gorico predstavlja središče regionalnega in nacionalnega pomena, aktivno sodelujoče z italijansko Gorico.
Vrtojba je lokalno oskrbno središče. Ima značaj primestnega urbano-ruralnega naselja, z naraščajočim številom neagrarnih delovnih mest. Naselje se postopno urbanizira in se prostorsko ter funkcionalno prepleta s Šempetrom v enotno poselitveno območje občine.
(2) Število prebivalcev še raste, kar je ugodno, čeprav se rast v zadnjih desetih letih umirja. Neugodna postaja nataliteta, umiril pa se je tudi priselitveni prirast. Starostna struktura tako že kaže na postopno staranje prebivalstva. Nezadovoljivo postaja tudi razmerje med mladimi, starimi in delovnim kontingentom, kar pomeni visok delež delovnega kontingenta in starega prebivalstva, malo pa mladih. Izobrazbena struktura prebivalstva je v povprečju zelo dobra. Indeks zaposlitvenih možnosti v občini pa je najboljši v regiji in med najboljšimi v državi.
(3) Na gospodarskem področju je občina izrabila status obmejne občine, saj delež zaposlitvenih možnosti v storitvenih dejavnostih, samostojnem podjetništvu in obrti presega republiška povprečja. Struktura delovnih mest je po dejavnosti ugodna, saj je že skoraj polovica delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju, ki zaradi višjega deleža znanja in tehnološke ter kapitalske intenzivnosti sodi med razvojno in zaposlitveno perspektivne sektorje. Tudi na področju proizvodnih dejavnosti se klasične industrijske cone spreminjajo v poslovne, kjer industrijske obrate izpodrivajo terciarne dejavnosti.
(4) Turizem in rekreacija v občini nista dovolj razvita, kljub širokemu zaledju goriške in novogoriške urbane populacije. V občini ni turističnih atrakcij. Na področju prostočasnih dejavnosti ima osrednjo vlogo Hitov športni center. Druga ponudba kot so turistične kmetije, pomembnejše turistične poti, razgledne točke, jahalni centri, športni turizem in podobno, je majhna. Občinska rekreacijska infrastruktura je pomanjkljiva. Prenočitvene kapacitete so izrazito šibke, v glavnem namenjene tranzitnim gostom. Prav tako je slabo razvito povezovanje turizma in rekreacije s sosednjimi občinami in regijami. Na območju naselja Vrtojba se je razvila dejavnost motokrosa, ki pa žal ni bila načrtovana in se mora iz lokacije umakniti. Druge vrste javne športno-rekreacijske infrastrukture so šele v nastajanju.
(5) Centralne dejavnosti naselja Šempeter presegajo nivo občinskega središča. Razmerja med stanovanjskimi in centralnimi dejavnostmi so zato v Šempetru bistveno drugačna kot pri drugih naseljih tega ranga, in sicer v korist površinam centralnih dejavnosti. Oskrbne dejavnosti so bolje razvite od storitvenih.
(6) Na področju družbenih dejavnosti izstopa zdravstvo z regijsko bolnišnico, ki ima na naselje močan dnevni migracijski vpliv. Sama mreža zdravstvenih dejavnosti je tudi na nivoju lokalne oskrbe ustrezna.
Mreža vzgojnih in osnovnih izobraževalnih dejavnosti je dobro razvita. Zadovoljiv je tudi razvoj specifičnih programov srednješolskega izobraževanja, medtem ko programov višjih stopenj izobraževanja še ni.
Javna športna infrastruktura se razvija predvsem v navezavi s šolskimi programi, zato se tudi nahaja neposredno na območjih šol in je ustrezna. Občina ima dobro obiskano trim stezo ter dobre nastavke za izgradnjo kvalitetne mreže kolesarskih in peš poti.
Razen večjih zaokroženih stanovanjskih kompleksov, kot so Podmark in Pod Lazami, je večina stanovanjskih območij brez otroških igrišč.
Občina premore številne kulturne dejavnosti, pokritost z javno infrastrukturo na tem področju pa je pomanjkljiva.
Na področju socialnega varstva se socialni programi vzpostavljajo. Večji projekt je bil izgradnja socialnega centra v Vrtojbi.
(7) Stanovanja v občini so predvsem v Šempetru mlajšega izvora. Delež starih stanovanj je zanemarljiv. Nezasedenih stanovanj je okoli 14 %. Velikost stanovanj je večja od državnega povprečja, kjer prednjačijo trosobna stanovanja.
(8) Komunalna opremljenost zazidanih stavbnih zemljišč v Šempetru je ustrezna, manj ustrezna je v Vrtojbi, neopremljeni pa so predvsem večji kompleksi nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so namenjeni stanovanjski gradnji. Struktura stanovanj v občini glede na stopnjo urbanizacije obeh naselij ni ustrezna. Prevladujejo enodružinske in dvodružinske stanovanjske prostostoječe stavbe. Kompleksna stanovanjska gradnja v občini se ne izvaja, predvsem zaradi neučinkovitih ukrepov zemljiške politike.
Gospodarska javna infrastruktura
Prometna infrastruktura
(1) Občina leži ob mednarodnem prometnem vozlišču.
(2) Regionalna železniška povezava nacionalnega pomena poteka v smeri Sežana–Jesenice. Izrednega pomena je priključek na mednarodno železniško omrežje, ki se v Šempetru odcepi in priključuje na omrežje Gorice oziroma Italije.
(3) Skozi občino poteka cestna povezava čezmejnega pomena, hitra cesta Razdrto–Vrtojba, ki se priključuje na omrežje daljinskih evropskih cestnih povezav. Državni cestni povezavi regijskega pomena potekata proti Tolminu oziroma Soški dolini in Sežani oziroma Krasu. Pomembna prometnica je državna cesta proti Volčji Dragi oziroma Vipavski dolini.
(4) Notranja prometna mreža občinskih cest in križišč v obeh naseljih je ponekod pomanjkljiva, zaradi česar nastajajo ob prometnih konicah zastoji.
(5) Javne avtobusne prometne povezave v medmestnem prometu so vzpostavljene med Šempetrom, Vrtojbo, Novo Gorico in Solkanom. Železniški javni potniški promet ni razvit. V Šempetru primanjkuje javnih parkirnih mest.
(6) Manjši prometni terminal za kamionski promet je na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi.
Energetska infrastruktura
(7) Preko občine potekajo energetski infrastrukturni vodi: prenosni elektroenergetski prostozračni vodi DV 1x110 kV Vrtojba–Divača, DV 1x110 kV Nova Gorica–Vrtojba z razdelilno TP v Vrtojbi, magistralna plinovoda M3B državna meja–MMRP Šempeter in M3 MMRP Šempeter–NG–odcep Ljubljana ter plinovodi P311B, P312B, R31 in R31B.
(8) Na področju komunalne energetike je v naseljih Šempeter in Vrtojba v večji meri izvedeno javno plinovodno omrežje, ki se dograjuje. Daljinsko ogrevanje je izvedeno samo na območju večstanovanjske gradnje naselja Podmark.
Telekomunikacijska infrastruktura
(9) Telekomunikacijsko infrastrukturo v občini tvorijo omrežje fiksne telefonije, magistralni telekomunikacijski vod Ljubljana–Nova Gorica in glavni telekomunikacijski vod Nova Gorica–Šempeter–Vrtojba–Miren z odcepom TC MMP Vrtojba.
(10) KTV omrežje v naselju je zgrajeno v obeh naseljih. Obstoječe KTV omrežje v občini je preko TC Šempeter povezano s TC Nova Gorica z optičnim kablom.
(11) Pokritost z UMTS signalom, ki jo zagotavljajo tri obstoječe bazne postaje, je sprejemljiva. Izboljšati bi jo bilo treba predvsem na območjih poslovnih con.
Okoljska infrastruktura
(12) Oskrba z vodo je zagotovljena z vodovodnim omrežjem, ki se napaja iz črpališča Mrzlek v Solkanu. Obstoječe omrežje je dotrajano. Postopoma ga bo treba rekonstruirati, na posameznih odsekih pa zgraditi na novo.
(13) Za potrebe odvajanja odpadne in padavinske vode je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki zajema celotno ureditveno območje naselij Šempeter in Vrtojba, razen Bazare. Kanalizacija je v večjem delu zgrajena v ločenem kanalizacijskem sistemu in gravitira proti predvideni lokaciji čistilne naprave v Vrtojbi. ČN še ni zgrajena. Nerešeno je zadrževanje ekstremnih padavinskih voda.
(14) Vrtojbensko-mirenska podtalnica kot strateška zaloga pitne vode ni varovana. Kvaliteta voda v vodotokih še ni ustrezna.
(15) Ravnanje z odpadki je urejeno. Na območju občine je organizirano ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki se jih odvaža na Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari Gori. Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je začasno urejen v coni Lavžnik, končna lokacija zanj pa je na območju čistilne naprave v Vrtojbi.
Krajina
(1) Območje občine zajema dve geografski enoti, Goriško ravan in Vipavsko dolino. Goriško ravan znotraj občine delimo na Šempetrsko-mirensko ravan ali polje (v nadaljevanju: Šempetrsko-vrtojbensko polje) in Vrtojbensko-biljenske griče. Šempetrsko-vrtojbensko polje, ki je delno intenzivna kmetijska delno pa urbanizirana krajina, je v ekološkem pogledu zelo osiromašen prostor. Majhni gozdni otoki, pasovi živic ob vodotokih in posamezna drevesa imajo zato izjemno ekološko vrednost. Simbolna vrednost prostorskih prvin je manj pomembna. Vrtojbensko-biljenski griči so izrazito obdelana kmetijska vinogradniška krajina s posameznimi kmetijami na slemenih. Tudi ta prostor je v ekološkem pogledu osiromašen, njegova doživljajska vrednost pa je velika. Območje se odlikuje po izjemno slikoviti krajini z ohranjenimi elementi tradicionalne kulturne krajine. Gričevje zaradi neposredne bližine naselja predstavlja privlačno točko rekreacije.
Geografsko enoto Vipavska dolina sestavljajo Markov hrib, Bukovnik in Lamovšček. Vsi trije so gričevnati gozdni grebeni v zaledju urbanega dela in so izrednega pomena za rekreacijo lokalnega prebivalstva. Ekološko pomembno območje je mokriščni svet ob potoku Kotiček in njegovih pritokih v Bukovniku.
(2) Vodni sistem občinskega prostora tvorijo Vrtojbica, vodotoki iz Vrtojbensko-biljenskih gričev in Lamovšček s pritoki. Problemi Vrtojbice s pritoki so poplavna ogroženost nekaterih delov naselij in odprtega prostora, slaba kakovost vode, izguba funkcionalnih površin za zadrževanje visokih voda zaradi trde regulacije struge med urbanizirane površine, osiromašenje vodnih in obvodnih habitatov in posledično zmanjšana samočistilna sposobnost.
(3) Od dejavnosti, vezanih na naravne vire, se pojavlja predvsem kmetijstvo, v majhni meri gozdarstvo, rudarstvo pa kljub potencialu surovin ni več prisotno.
Večino vseh kmetijskih zemljišč v občini predstavlja območje kmetijskih zemljišč Šempetrsko-vrtojbenskega polja z visokim pridelovalnim potencialom in urejenim namakalnim sistemom, ki je primerno za integrirano pridelavo vrtnin in sadjarstva ter vinogradniški kompleks Vrtojbensko-biljenskih gričev.
Gozdovi v občinskem prostoru imajo zaradi obsežnejšega urbanega prostora prvenstveno okoljsko in socialno funkcijo, v manjši meri pa tudi lesno gospodarsko in varovalno funkcijo (Markov hrib).
Na področju rudarstva v občini danes ni dejavnosti. Opuščeno je izkoriščanje gramoza za potrebe gradbeništva. Območja nelegalnih kopov predstavljajo večjo degradacijo prostora. Lapornata glina se v občini ne izkorišča, čeprav so ugotovljene obširne zaloge surovine na območju najboljših kmetijskih zemljišč na Vrtojbensko-biljenskih gričih in na območju gozdnih zemljišč Bukovnika.
(4) Območja gozdov delno prekrivata EPO spodnja Vipavska dolina in območje Nature 2000 Dolina Vipave.
Objekti in območja kulturne dediščine so dobro ohranjeni. K temu pripomore tudi ustrezna raba objektov. Drugačna raba od prvotne je mogoča po ustrezni prenovi objektov. Tako je danes v Corroninijevem dvorcu umeščena upravna dejavnost, v Stražni stolp pa kulturna. Manj ustrezna je raba vile Mafejišče. Vrsta dediščine, ki je zaradi rabe ogrožena, je arheološka dediščina na območjih varovanih kmetijskih zemljišč.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Plazljivost terena predstavlja eno od pomembnejših možnih povzročiteljev naravnih nesreč v občini. Plazljiva območja Podmarka so nevarna območja na robu obstoječe poselitve z neurejeno odvodnjo.
(2) Varnost pred poplavnimi vodami (najmanj 100 letne povratne dobe) ni zagotovljena na posameznih delih naselij Šempeter in Vrtojba. Vrtojbica s pritoki je možen povzročitelj poplav.
(3) Požarna varnost na nivoju naselij se postopno izboljšuje z dograjevanjem oziroma rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, z zagotavljanjem požarne vode in z načrtovanimi ločilnimi zelenimi površinami med posameznimi poselitvenimi območji.
(4) Toča in burja sta nevarni zlasti sadovnjakom in vinogradom, v ekstremnejših oblikah pa ogrožata tudi nekatere starejše oziroma slabo grajene objekte. Posledice suše, ki ogroža kmetijsko dejavnost, se zmanjšuje z obstoječimi namakalnimi sistemi. V občini ni vododeficitarnih območij.
(5) V primeru vojne predstavlja problem pomanjkanje zaklonišč.
6. člen
(težnje in možnosti prostorskega razvoja)
(1) Širše gravitacijsko zaledje mesta Šempeter šteje okoli 20.000 prebivalcev, kar daje velike razvojne možnosti in potenciale temu središču, tako na področju zaposlitve, oskrbe in bivanja.
(2) Z razvojem in širitvijo naselij Šempeter in Vrtojba se nakazuje postopno fizično spajanje naselij v enotno poselitveno območje, ki ga je možno obravnavati kot urbano celoto z usklajeno razporeditvijo dejavnosti in dostopnosti v širšem prostoru.
(3) Primanjkljaj rasti prebivalstva zaradi slabšanja starostne strukture prebivalstva in s tem zniževanja natalitete je možno deloma nadomeščati s priseljevanjem iz drugih območij regije in tujine, saj je občina zaradi zaposlitvenih možnosti, mile klime, ugodne geografske in ugodne prometne lege naselij privlačna v širšem urbanem prostoru Nove Gorice in Gorice. Kot ukrep proti upadanju rasti prebivalstva je treba povečati ponudbo komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.
(4) Pomembna naravna omejitev za morebitne večje širitve naselij Šempeter in Vrtojba izhaja predvsem iz obdajajočih najboljših kmetijskih zemljišč. Občina je sorazmerno gosto poseljena, možnosti zgostitve so majhne. Pretirano širjenje urbanizacije iz vidika trajnostnega razvoja ni priporočljivo. Preobsežno priseljevanje, ki ne bi bilo vezano na zaposlitvene možnosti v občini, lahko povzroči dodatne ekološko-bivanjske težave (neracionalno rabo energije, prometne težave, povezane z hrupom, izpušnimi plini, prometnimi zamaški, nesreče). Večje priselitve lahko povzročijo tudi nevarnost prekomerne zgostitve območij, kar lahko poslabša kvaliteto bivanja.
(5) Ciljna projekcija delovnih mest izhaja iz skladne rasti delovnih mest z rastjo prebivalstva po kateri bi potrebovali do konca leta 2020 v Šempetru in Vrtojbi približno 1200 novih delovnih mest (v Šempetru 1000 in v Vrtojbi 200).
(6) Zaradi privlačne lege naselij Šempeter in Vrtojba v odnosu do mednarodnega in regionalnega prometnega omrežja kot tudi urbanega omrežja nacionalnih mest Gorice in Nove Gorice ter sproščenih gospodarskih tokov v Evropski uniji, se razvojno kažejo strukturne spremembe obstoječih dejavnosti. Pričakujemo nadaljnje večanje terciarnih in kvartarnih dejavnosti, ki bodo zahtevale prestrukturiranje, delno prenovo in zapolnitev obstoječih industrijskih con v Šempetru in Vrtojbi.
(7) Načrtovanje stanovanjske gradnje izhajala iz ciljne projekcije rasti prebivalstva, po kateri je treba zagotoviti za naselje Šempeter vsaj 520, za Vrtojbo pa najmanj 200 novih stanovanj do leta 2020.
(8) Na področju stanovanjske gradnje je treba kljub prevladujočemu interesu po enodružinski stanovanjski gradnji zaradi racionalne rabe stavbnih zemljišč stremeti h gradnji večstanovanjskih stavb.
(9) Na področju prenov pričakujemo le posamične delne prenove v starejši grajeni strukturi obeh naselij, predvsem pa v njunih jedrih.
(10) Na področju prometne infrastrukture pričakujemo posodobitev prometnega terminala v Vrtojbi, posodobitev železniškega omrežja, zboljšanje cestnega omrežja naselij Šempeter in Vrtojba (predvsem notranjo dostopnost med mestnimi deli, ki jih ločuje železnica, avtocesta in obvoznica), manjše prekategorizacije državnih cest, ureditev ustreznih priključkov zaokroženih območij stavbnih zemljišč naselij Šempeter in Vrtojba na cestno omrežje, ureditev javnih parkirišč, kolesarskih in povezovalnih pešpoti in sklenitev prometnega sistema občine na meji z Gorico. Razvoj javnega potniškega prometa je zaradi dviga kvalitete bivanja in racionalne rabe energije nujen in je potreben na nivoju vključevanja celotne urbane poselitve na obeh straneh meje. Javni potniški promet vključuje uporabo različnih prometnih sredstev (avtobusi, primestna železnica).
(11) Na področju komunalne energetike pričakujemo nadaljnjo širitev javnega plinovodnega omrežja, razvoj daljinskega ogrevanja pa samo pri večstanovanjski gradnji gostejše pozidave.
(12) Na področju okoljskih dejavnosti je možno izboljšati stanje voda s pospeševanjem priključevanja prebivalcev na javno kanalizacijo (predvsem v Vrtojbi) in z izgradnjo čistilne naprave. Izboljšanje kvalitete voda, predvsem Vrtojbice, lahko močno vpliva na dobro stanje Vrtojbensko-mirenske podtalnice kot strateške zaloge pitne vode v občini. Zaščiti jo je treba z odlokom.
(13) Iz vidika kulturne krajine je smotrno varovanje naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Pričakujemo povečanje dostopnosti in povezanosti med območji, zanimivimi za rekreacijo in izlete, tako Vrtojbensko-biljenskih gričev, Markovega hriba, Bukovnika kot tudi območja porečja vodotoka Lamovščka. Smotrno je zavarovati Vrtojbensko-biljenske griče vsaj kot kulturno krajino lokalnega pomena, ohraniti tradicionalne značilnosti kulturne krajine Šempetrsko-vrtojbenskega polja ter sonaravno urediti vodotoke.
Na področju kmetijstva je smiseln razvoj okolju prijaznejšega kmetijstva predvsem z namenom, da se obstoječe intenzivno kmetijstvo prilagodi varovanju podtalnice. Perspektivna sta vrtnarska pridelava na Šempetrsko-vrtojbenskem polju (rastlinjaki) in vinogradništvo na Vrtojbensko-biljenskih gričih. Za ohranjanje kmetij in zadostnega deleža kmečkega prebivalstva je potreben razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Spremembe rabe gozdnih površin ne predvidevamo, razen na območjih, kjer se bodo ponovno reaktivirala kmetijska zemljišča v zaraščanju.
(14) Na področju gozdarstva je treba razviti predvsem okoljsko in socialno funkcijo sklenjenih gozdnih kompleksov Markovega hriba, Bukovnika in Lemovega. Območje izjemno poudarjenih okoljskih funkcij so gozdne površine v kmetijski krajini.
(15) Z vodnogospodarskimi ureditvami kot so izgradnja suhih zadrževalnikov, novih odtočnih kanalov ter drugih protipoplavnih ukrepov, je možno izboljšati in urediti odtočne razmere na vodotokih in odpraviti poplavnost naselij Šempeter in Vrtojba.
(16) Gradnjo objektov zunaj območja naselij se pričakuje samo za maloštevilne turistične in športno rekreacijske objekte in poti.
7. člen
(razvojne potrebe države in regije ter povezovanje s sosednjimi občinami)
Občina Šempeter - Vrtojba tvori skupaj z Mestno občino Nova Gorica regijski center, ki je zaradi lege na državni meji tudi središče nacionalnega pomena. Zaradi enotnega urbanega tkiva z italijanskim mestom Gorica morata obe slovenski mesti razvijati svoje funkcije tako, da bosta v prostorskem razvoju območja konkurenčni in enakopravni partnerici. Zato je treba na državnem nivoju krepiti razvoj policentričnega urbanega sistema Slovenije tako, da se omogoča razvoj inovativnih regionalnih struktur (kot na primer EZTS) in spodbuja regionalne ekonomije (kot na primer tehnološki parki in podjetniški inkubatorji).
Območje občine je zaradi pokritosti s koridorji državne infrastrukture za razvojne potrebe države velikega pomena. Za hitro cesto H4 (Razdrto–Šempeter), ki povezuje območje regije z državnim centrom, hkrati pa ga navezuje na evropsko prometno omrežje, je načrtovana nadgradnja v avtocesto, s čimer bo kategorija prometnice postala enaka kategoriji italijanske prometnice, na katero se navezuje.
Potek takšne infrastrukture v prostoru kot je avtocesta omogoča tudi umestitev drugih velikih infrastrukturnih koridorjev, navezujočih se na evropska omrežja. Tako je ob obstoječi trasi magistralnega plinovoda z DLN načrtovana nova, dodatna trasa meddržavnega plinovoda. V koridor hitre ceste pa se umeščajo tudi elektrovodi državnega pomena.
Danes neizkoriščen potencial železniške infrastrukture, ki se v Občini Šempeter - Vrtojba navezuje na italijansko železniško omrežje, predstavlja navezavo na načrtovani V. koridor in je kot tak izrednega državnega in regijskega pomena. Regijska razvojna priložnost je razvoj logistično transportnega terminala na območju mejnega prehoda Vrtojba, kjer se križajo cestni, železniški in drugi infrastrukturni koridorji.
Umestitev regijske bolnišnice daje Šempetru eno od vlog, zaradi katere je enakovreden partner Novi Gorici pri oblikovanju regijskega središča Goriške. Pomemben delež delovnih mest v občini je vezan prav na splošno bolnišnico v Šempetru.
Občina Šempeter - Vrtojba je zaposlitveno središče regijskega pomena. Ob delavnih mestih v terciarnem in kvartarnem sektorju, ki so pogojena s prisotnostjo bolnišnice, premore občina tudi obsežno cono za gospodarske dejavnosti, kamor je umeščen tudi regijski tehnološki park.
Večje medobčinsko sodelovanje bi bilo smotrno na nekaterih področjih družbenih dejavnosti, kot na primer izgradnja mreže regionalnih oskrbnih centrov.
Prav zaradi vloge naselij Šempetra in Vrtojbe kot regijskih zaposlitvenih središč in prometnih vozlišč, je vpliv prometa na okolje obremenilen. Razvoj integriranega javnega potniškega prometa znotraj somestja z Novo Gorico in Gorico ter razvoj primestnih javnih potniških linij je za kvaliteto bivanja v občini takšnega pomena, da področje umešča med pomembnejše medobčinske projekte.
Medobčinskega pomena je izgradnja čistilne naprave v Vrtojbi, na katero se bosta delno priključevali tudi občini Nova Gorica in Miren - Kostanjevica.
Občinski nivo načrtovanja presegajo tudi vsebine varstva voda, predvsem zaščita Mirensko-vrtojbenske podtalnice ter področje varovanja pred škodljivim delovanjem voda, predvsem varstvo pred poplavami Vrtojbice.
Prostorske razvojne potrebe na območju Občine Šempeter - Vrtojba, ki presegajo lokalni nivo, lahko strnemo na treh nivojih v naslednja področja:
Razvojne potrebe države
– stimulacija razvoja središča regionalnega in nacionalnega pomena,
– omogočanje standardiziranega in kvalitetnega delovanja splošne bolnišnice,
– nadgradnja hitre ceste H4 v avtocesto,
– gradnja magistralnega plinovoda,
– gradnja kabliranega elektrovoda proti Sovodnjam,
– navezava na V. koridor.
Razvojne potrebe regije
– ohranjanje in nadgradnja storitev splošne bolnišnice,
– razvoj logistično transportnega terminala na mejnem prehodu Vrtojba,
– revitalizacija in prestrukturiranje gospodarskih con,
– dograditev omrežja družbenih dejavnosti,
– navezava na V. koridor,
– izvedba protipoplavnih ukrepov povodja Vipave in Soče.
Medobčinske razvojne potrebe
– razviti javni potniški promet na nivoju vključevanja urbane poselitve na obeh straneh meje z uporabo različnih prometnih sredstev (avtobusi, primestna železnica),
– izgradnja centralne čistilne naprave,
– zaščita Vrtojbensko-mirenske podtalnice,
– izvedba protipoplavnih ukrepov na Vrtojbici.
8. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Cilji prostorskega razvoja Občine Šempeter - Vrtojba so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarski razvoj, ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti. Upoštevajo načela trajnostnega prostorskega razvoja nacionalne zakonodaje in načela trajnostnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, razvojne usmeritve nosilcev urejanja prostora, rezultate analiz stanja in teženj prostorskega razvoja občine ter druge strokovne podlage.
(2) Uveljavljanje trajnostnega prostorskega razvoja občine:
S prostorskim načrtovanjem je treba doseči usklajenost sektorskih strategij razvoja ter doseči gospodarsko učinkovitost in socialno povezanost v naravnem in bivalnem okolju. Zagotoviti je treba smotrno rabo in zaščito neobnovljivih naravnih virov, ohranjati je treba biotsko raznovrstnost in zagotavljati ekološko ravnovesje v prostoru.
Uveljavljanje načel trajnostnega razvoja v grajenem okolju v današnjem času pomeni prizadevanje za kakovostno življenjsko okolje v odzivu na podnebne spremembe in druge izzive sodobnega časa, ki vključuje celostno obravnavo mest in drugih naselij v povezavi z odprtim prostorom. Posegi v prostor, posebej graditev, so zaradi svoje dolgotrajnosti in vpliva na podobo našega okolja neposredno zavezani k trajnostnemu razvoju. Za uveljavljanje načel trajnostnega prostorskega razvoja občine je treba:
– z zmerno rastjo prebivalstva v občini in omejevanjem pretirane urbanizacije doseči še dopustno obremenitev prostora,
– z zmernim zgoščanjem, prenovami in sanacijo izboljševati izkoriščenost in kvaliteto obstoječega stavbnega fonda ter zagotoviti racionalno rabo prostora, ki ima prednost pred širitvijo naselij,
– spodbujati sodelovanje med naselji pri soočanju s skupnimi razvojnimi izzivi,
– zagotoviti povezanost urbanih naselij in njihovih zaledij z učinkovitejšo mobilnostjo, podprto z javnim potniškim prometom.
(3) Spodbujanje uravnoteženega prostorskega razvoja naselij
V širšem urbanem zaledju je treba skupaj s sosednjimi občinami razviti policentrično omrežje naselij in zagotoviti skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi. Zato pričakujemo usklajeno načrtovanje prostorskih sistemov med sosednjimi občinami in Goriško pokrajino v Italiji. Pri tem je pomembna delitev regionalnih funkcij med občinskimi centri, usklajeno načrtovanje delovnih mest in gospodarskih con, zboljšanje prometnih povezav in javnega potniškega prometa med centri v regiji ter vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti.
Vodila za razreševanje obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov ter za doseganje večje stopnje uravnoteženosti prostorskega razvoja naselij so:
– zagotavljanje skladnega razvoja mest Šempeter, Nove Gorice in Gorice in njihova povezava v enovito urbano obmejno območje z medsebojno funkcijsko in prometno povezanostjo,
– zagotavljanje nadaljnjega razvoja mesta Šempeter kot občinskega upravnega središča in naselja Vrtojba kot pomembnejšega lokalnega središča z dopolnjevanjem funkcij med naseljema in združevanjem v enotno urbano območje občine,
– krepitev prednostnih dejavnosti, ki jih ima Šempeter v obmejnem urbanem območju (prometne, oskrbne, turistične in gospodarske),
– zagotoviti uravnotežen razvoj stanovanjskih, oskrbnih, proizvodnih in storitvenih zmogljivosti v naseljih.
(4) Zagotavljanje kvalitetnega razvoja naselij in varstvo okolja
V naseljih je treba dvigniti kakovost bivanja, prepoznati in nadgraditi identiteto grajenega okolja, začeti s prenovo stanovanj in razvrednotenih območij, izboljšati dostopnost, urediti odprte javne površine, zelene in rekreacijske površine, celovito izboljšati stanje okolja in varnost, tako da se:
– zagotavlja kakovostno in privlačno bivalno okolje, ki je socialno pravično, vitalno in zdravo, z ustrezno in smotrno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito in dostopno mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti in javne infrastrukture ter zanesljivimi in trajnostnimi sistemi oskrbe z energijo,
– zagotavlja kvalitetno oblikovane in varne javne prostore, ki omogočajo socialno komunikacijo in povezave med ljudmi in z okoljem ter nudijo ugodje,
– izvaja kvaliteto bivalnega okolja s prenovo in oživljanjem naselij (tako naselja Šempeter kot naselja Vrtojba) oziroma njihovih središč z vključevanjem kulturne dediščine in naravnih vrednot,
– izoblikuje prostorske mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije in s tem degradacije naselbinske identitete,
– izboljša strukturo stanovanjske gradnje z zadostno količino in raznovrstno tipologijo stanovanj ter stanovanjskih objektov. Pri tem je treba uvajati lokalno tipologijo stanovanjske gradnje z zavarovanjem posebnih okoljskih vrednot v okviru naselij;
– z umeščanjem v prostor in kvaliteto gradnje omogoča varno počutje in zaščito pred zunanjimi dejavniki, ki lahko ogrožajo človeka in njegove materialne dobrine, kot so poplave, požari, potresi, neurja in podobno,
– z uvajanjem proizvodnih programov z večjo udeležbo znanja in inovativne sposobnosti ter manjšo porabo energije ob upoštevanju varovanja okolja in smotrne rabe prostora,
– dopolnjuje naselja z boljšo opremljenostjo raznovrstnih dejavnosti (npr. s kulturnimi, socialnimi, rekreacijskimi projekti),
– zboljša turistično ponudbo v naseljih,
– zmanjšuje rabo energije v stavbah in v prometu.
(5) Zagotavljanje učinkovite gospodarske javne infrastrukture:
Z ustrezno energetsko ter komunalno opremljenostjo naselij je možno doseči rast komunalnega in bivalnega standarda in s tem posredno dvigniti kvaliteto življenja v naseljih. Zato je treba:
– zagotoviti ustrezno čiščenje odpadnih voda na celotnem urbanem območju,
– doseči trajnostno energetsko oskrbo, predvsem pa smotrno rabo energije v naselji iz obnovljivih virov,
– izboljšati medobčinsko povezanost infrastrukturnih sistemov nasploh na področju energetike, telekomunikacij in prometa,
– izvajati načrtno pripravo stavbnih zemljišč za gradnjo,
– pri načrtovanju novih in prenovi obstoječih energetskih objektov in naprav izkazati pozitivni vpliv na urbani razvoj, na okoljevarstveno in na družbeno sprejemljivost,
– spodbujanje energetske sanacije prvenstveno javnih pa tudi ostalih stavb ter varčno gradnjo vseh novih stavb,
– pospešiti razvoj sodobnih tehnologij za prenos informacij, ki nadomeščajo prevoz,
– zmanjševati negativne vplive prometa in prometnega omrežja na okolje in zagotoviti varnost v naseljih,
– z ustrezno strukturo prometnega omrežja omogočiti uravnotežen prostorski razvoj in izboljšati kvaliteto javnega potniškega prometa. Pri načrtovanju cestnega omrežja je treba upoštevati smotrno rabo prostora in v največji meri uporabiti obstoječe infrastrukturne koridorje.
(6) Razvijati uravnoteženo krajino
Ohranjanje prepoznavnosti občinskega prostora, uravnoteženost krajine in grajenih struktur se zagotavlja s premišljenim zaokroževanjem naselij in ustreznim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino, ohranjanjem primarne rabe prostora in prvin prepoznavnih krajinskih enot v občini. Zato je treba:
– zagotoviti pluralnost različne rabe prostora, tako podeželskega kot urbanega, v skladu s prostorskimi možnostmi in s krajinsko tipiko,
– zagotoviti ustrezno oblikovanje naselij in krajine,
– preprečiti širitev razpršene gradnje v odprtem prostoru,
– zagotoviti razvoj turističnih in rekreacijsko-izletniških potencialov na območju občine in vzpostaviti sistem dobre javne dostopnosti do teh območij,
– zagotoviti smotrno rabo in zaščito neobnovljivih naravnih virov in ekološko ravnovesje,
– varovati vodne vire in kakovosti voda ter sonaravno urejati in oblikovati vodotoke,
– pri načrtovanju razvoja krajine upoštevati varstvo naravnih vrednot in ohranitev biotske raznovrstnosti,
– ohranjati naravne ekosisteme in habitate z namenom zmanjševanja ogroženosti živalskih in rastlinskih vrst,
– sistemsko rešiti nevarnost pred poplavami in plazovitostjo v občini,
– na področju kmetijstva v občini razvijati zelenjadarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, ohraniti vinogradništvo in razvijati dopolnilne dejavnosti. Vzporedno je treba pospeševati kmetijske dejavnosti, ki bodo v skladu z naravnim ekosistemom,
– na področju gozdarstva razviti predvsem okoljsko in socialno funkcijo gozdov. Pomembno je ohranjanje naravnega okolja in biotske pestrosti oziroma celotnega ekološkega ravnotežja v krajini s primerno ohranitvijo in prostorskim razporedom gozdov v vseh krajinskih tipih ter ohranjanjem in oblikovanjem gozdnih robov, skupin in posameznih dreves, omejkov in obvodnega rastja.
II.2. Zasnove prostorskega razvoja občine
II.2.1. Zasnova prostorskega razvoja
Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1.
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)
(1) Na podlagi demografskih projekcij razvoja pričakujemo, da bosta naselji Šempeter in Vrtojba do konca leta 2020 dosegli okoli 7600 prebivalcev in 5700 delovnih mest.
(2) Nadaljnji razvoj poselitve v občini v obravnavanem časovnem okviru bo smiselno prilagojen obstoječi urbani strukturi obeh naselij Šempeter in Vrtojba z manjšim zgoščanjem in manjšimi širitvami stavbnih zemljišč. Na ta način bodo kmetijska, zlasti ravninska njivska zemljišča in naravno okolje v največji meri zaščitena.
(3) V Šempetru kot zaposlitvenem središču bo treba za načrtovani razvoj razporediti predvsem stavbna zemljišča za centralne funkcije, poslovne in gospodarske dejavnosti in za stanovanjsko gradnjo večjih gostot. Nujno je prostorsko-funkcionalno, oblikovno in komunalno povezati obstoječe območje centralnih dejavnosti naselja s širitvijo oziroma zaokrožitvijo mestnega središča. Prostostoječa stanovanjska gradnja bo usmerjena v severna pobočja naselja. Površine za proizvodno, obrtno dejavnost, poslovne in turistično-rekreativne dejavnosti v Šempetru bodo prvenstveno pridobljene z zgoščevanjem ekstenzivno izkoriščenih obstoječih industrijskih in drugih območij ali s prenovo degradirani stavbnih zemljišč ter z novimi širitvami v kasnejših obdobjih.
(4) V Vrtojbi se bo prednostno razvijala stanovanjska enodružinska gradnja kot zapolnitev ali zaokrožitev stavbnih zemljišč naselja vključno z dograditvijo manjkajočih centralnih dejavnosti. Poslovne, tehnološko razvite, turistične, trgovske, logistične in obrtne dejavnosti v Vrtojbi bodo razporejene predvsem na že načrtovane neizkoriščene površine mednarodnega mejnega prehoda, deloma pa na degradirane površine opuščene gramoznice v Vrtojbi.
(5) Posamične obstoječe razpršene gradnje v občini so maloštevilne in ne zahtevajo posebnih sanacijskih ukrepov. Manjše območje razpršene gradnje se nahaja na Bazari.
(6) Pri razmeščanju dejavnosti med Šempetrom in Vrtojbo je treba težiti k povezovanju obeh naselij v funkcionalno celoto, hkrati pa ohranjati razlike med naseljema, ki izhajajo iz njune nekdanje funkcije (Šempeter kot urbano naselje in Vrtojba kot agrarno-urbano naselje). Centralne dejavnosti bodo navzoče v vsem urbanem prostoru naselij Šempeter in Vrtojba, zgoščene pa v mestnem središču naselja Šempeter in v posameznih centrih mestnih četrti. Proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti med Šempetrom in Vrtojbo se bodo povečevale in funkcionalno in prostorsko povezovale obe naselji v enotno urbano območje.
10. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)
(1) V okviru skladnega policentričnega razvoja Goriške statistične regije se naselje Šempeter neposredno povezuje z Novo Gorico, kot središčem nacionalnega pomena, Mirnom in Renčami, ki sta občinski središči in Gorico, ki je center Goriške pokrajine v Italiji. Šempeter je, zaradi neposrednih prometnih povezav in delovnih mest, povezan tudi z Ajdovščino, ki je središče regionalnega pomena.
(2) Mesto Šempeter je središče medobčinskega pomena. Kot občinsko upravno središče, prometno vozlišče in pomembnejše medobčinsko zaposlitveno središče bo zaradi dosežene stopnje centralnosti in razvojnih možnosti še naprej krepilo regionalne funkcije v somestju skupaj z nacionalnim središčem Novo Gorico in enakovredno sodelovalo z Gorico v razvoju skupne obmejne urbane poselitve.
(3) V okviru policentričnega urbanega razvoja naselij v občini bo naselje Vrtojba, kot pomembnejše lokalno središče z večjim številom delovnih mest, razvijalo nova delovna mesta tudi v agrarnem sektorju. Centralne dejavnosti se bodo v manjšem obsegu razvijale, deloma pa se bodo navezovale na Šempeter.
10. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Občina Šempeter - Vrtojba je pomembno prometno vozlišče. Tu hitra cesta Podnanos–Vrtojba (H4) prečka državno mejo in se navezuje na mednarodno mrežo avtocest. Ta prometnica predstavlja povezavo Goriške z državnim središčem Ljubljano na eni ter s Furlanijo Julijsko krajino na drugi strani. Pomemben je še potek regijske cestne povezave Primorke, ki povezuje Goriško s Posočjem ter dalje z Avstrijo in v drugi smeri s Krasom ter v nadaljevanju z Italijo. Le ta danes poteka skozi Šempeter in kot Vrtojbenska obvoznica proti Mirnu. Prav tako se v Občini Šempeter - Vrtojba železniško omrežje, ki sicer povezuje Goriško z Jesenicami in Sežano, odcepi proti Gorici in predstavlja možno navezavo na V. koridor.
(2) Šempeter in Vrtojba ostajata pomembnejše prometno vozlišče, ki se bo nadalje razvijalo in dopolnjevalo z novimi dejavnostmi na področju prometa. Ponovno bo vzpostavljena železniška povezava z Gorico. Na področju obstoječih cestnih povezav v občini bo dan poudarek vzdrževanju in rekonstrukciji obstoječega omrežja cest in dograditvi posameznih odsekov. Zgrajena bo obvoznica mimo Bazare.
(3) Pomembno prometno povezovanje je področje razvoja javnega potniškega prometa. V obmejni urbani poselitvi temelji na izboljšanju pogostosti prometa in širitvi avtobusnih potniških linij, kot tudi uvajanju primestne železnice in ustreznem lociranju železniških primestnih postajališč in parkirišč med Novo Gorico, Gorico, Šempetrom in naselji sosednjih občin.
(4) Dogradil se bo sistem turističnih in rekreativnih poti, predvsem daljinskih kolesarskih poti (proti Krasu in Vipavski dolini).
11. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) Na najboljših kmetijskih zemljiščih Šempetrsko-vrtojbenskega polja, ki imajo urejen namakalni sistem, se bo pospešeno razvijala kmetijska obdelava (pridelava vrtnin, vrtnarstvo in sadjarstvo) z možnostjo intenziviranja na zaokroženih območjih rastlinjakov in sadovnjakov. Na območju Vrtojbensko-biljenskih gričev se ohranja obstoječe komplekse trajnih vinogradniških nasadov, vključno z možnostjo uvajanja turističnih programov, ki pripomorejo k ohranjanju vinogradništva.
(2) V gozdovih je treba razvijati predvsem njihovo okoljsko in socialno funkcijo, ki naj služi potrebam prebivalstva z obsežnega urbanega prostora občine. Krčitve gozdov v vinogradniške površine se ne spodbuja. Pomembno je ohranjanje naravnega okolja in biotske pestrosti oziroma celotnega ekološkega ravnotežja v krajini s primerno ohranitvijo in prostorskim razporedom gozdov.
(3) Na območju vodnega zemljišča Vrtojbice je treba z renaturacijo sanirati degradirana območja vodotoka in obvodnega pasu.
(4) Območja prepoznavnih kakovosti naravnih in kulturnih značilnosti v krajini, kot so Vrtojbensko-biljenski griči, Markov hrib, Sv. Ot in stražni stolp ob meji, se vključijo v sistem turističnih, rekreacijskih in športnih poti.
12. člen
(urbana središča, za katera bo treba izdelati urbanistični načrt)
Na območju občine je izdelan urbanistični načrt za obe naselji, Šempeter in Vrtojba. Naselji sta obravnavani v enotnem urbanističnem načrtu.
II.2.2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na kartah:
karta 2.1 – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometno omrežje,
karta 2.2 – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunikacijska in energetska infrastruktura,
karta 2.3 – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – okoljska infrastruktura.
13. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.
(2) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.
Cestna infrastruktura
(3) Na področju razvoja prometne infrastrukture je predvidena:
– izgradnja dodatnega prometnega pasu ob hitri cesti (H4) obojestransko z namenom vzpostavitve avtoceste,
– izgradnja štirih krožišč na državnih cestah (na Bazari, dve na vstopih v cono MMP Vrtojba, na Vrtojbenski cesti),
– izgradnja obvoznice Bazara, ki bo prevzela vlogo današnje regijske ceste Šempeter–Dornberk (R1–204) na območju Občine Šempeter - Vrtojba. S tem bo zgrajena vsa predvidena državna cestna infrastruktura znotraj občine in posledično razbremenjeno območje predvidene poselitve na Bazari,
– izgradnja lokalnih cest: priključek bolnišnice na obvoznico Šempeter, ki obsega razširitev podvoza pod železnico in se navezuje na Ulico Prekomorskih brigad, pobočne povezave Podmarka od Lade do Bazare, vzpostavitev javne prometne povezave Žnidaršičeve ulice mimo stavbe Goriške do železniške postaje s krožiščem na Žnidaršičevi, izgradnja drugih lokalnih prometnic, pogojenih z dinamiko izgradnje prostora, kot sta povezava Žnidaršičeva ulica–Ulica Nikole Tesle in povezava Čuklje s centrom naselja Vrtojba,
– rekonstrukcija obstoječega omrežja cest v občini, ki obsega dograditev manjkajočih priključkov iz posameznih območij naselij na zbirne ceste in manjkajoče notranje povezave, ureditev nepreglednih križišč, preureditev in dograditev glavnih prometnih vozlišč, ureditev pločnikov znotraj ureditvenih območij naselij, ureditev avtobusnih postajališč in javne razsvetljave ter ureditev najnujnejših podhodov pod obvoznico in železniško progo;
– v obeh naseljih bodo urejene javne površine za mirujoči cestni promet. Posamezne odseke cest, ki so v povezavi z obstoječimi trgi in drugimi javnimi površinami se bo celostno urejalo;
– postopna ukinitev bencinskih črpalk znotraj naselja Šempeter. Novi bencinski servisi bodo glede na potrebe locirani ob obvoznicah,
– v primeru gradenj, rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah naj se, kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo podhodi za dvoživke.
Kolesarska infrastruktura ter pešpoti
(4) Najpomembnejša kolesarska povezava v občini naj postane daljinska kolesarska povezava Krasa s Posočjem. Navezuje naj se na primarno, predvsem pa na sekundarno cestno omrežje. Okrepiti je treba tudi kolesarsko infrastrukturo med naselji ter njeno navezovanje na kolesarsko infrastrukturo sosednjih občin.
Javni potniški promet
(5) Občina Šempeter - Vrtojba si bo še naprej prizadevala za spremembo potovalnih navad v občini. Spodbujala bo pešačenje, uporabo koles ter uporabo javnega potniškega prometa. Uporabo javnega potniškega prometa bo občina zagotavljala:
– z učinkovitim in atraktivnim sistemom javnega potniškega prometa, ki bo zmanjševal potrebo po uporabi osebnih avtomobilov,
– z zagotavljanjem zadovoljive stopnje varnosti prometa in varovanja okolja,
– z zagotavljanjem primernih poti za prevozna sredstva v javnem potniškem prometu,
– s povečano dostopnostjo in zanesljivostjo javnega potniškega prometa,
– s spodbujanjem in razvijanjem ponudbe čezmejnega javnega potniškega prometa.
Železniška infrastruktura
(6) Načrtovani posegi in ureditve na področju železniške infrastrukture obsegajo:
– elektrifikacijo enosmerne železniške proge Nova Gorica–Šempeter–Sežana,
– ponovno uvedbo dvotirnega železniškega priključka v Šempetru iz smeri železniške postaje Vrtojba. Namen povezave je reaktivirati železniško povezavo z Gorico za javni potniški promet v medobčinskem prostoru in izkoristiti obstoječo železniško infrastrukturo za potrebe gospodarskih dejavnosti na območju naselij Šempeter in Vrtojba,
– vzpostavitev skupnega logističnega železniškega terminala v Vrtojbi in Štandrežu, ki bo nadomestil in nadgradil terminal v Novi Gorici,
– prestrukturiranje železniške postaje Vrtojba v glavno železniško postajo mesta Šempeter oziroma občine,
– prestavitev železniškega postajališča Šempeter v bližino bolnišnice, stanovanjskega naselja Podmark in srednje šole, ki služi predvsem ojačitvi javnega potniškega prometa.
14. člen
(komunikacijska infrastruktura)
(1) Mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij se bo v občinskem prostoru izboljšala s povečavo števila priključkov za gospodinjstva in širjenjem mreže optične kabelske povezave. Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja in lokalnih kabelskih sistemov. V naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav.
(2) Na območju občine poteka magistralni telekomunikacijski vod Ljubljana–Nova Gorica in glavni telekomunikacijski vod Nova Gorica–Šempeter–Vrtojba–Miren z odcepom TC MMP Vrtojba.
(3) Na območju naselij Šempeter in Vrtojba bo dograjena in rekonstruirana telefonsko kabelska kanalizacija. V Šempetru bo zgrajena nova telefonska centrala. Za Šempeter je predviden tudi nov telekomunikacijski kabel. Na odseku Vrtojba–Miren je načrtovana položitev zemeljskega optičnega kabla, na odseku Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba pa v kabelski kanalizaciji.
(4) KTV omrežje v Šempetru in Vrtojbi v večjem delu že poteka vzporedno s plinovodnim naročniškim omrežjem. Obstoječe KTV omrežje v občini je preko TC Šempeter povezano s TC Nova Gorica z optičnim kablom.
(5) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj.
(6) Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Nanosu.
15. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije.
(2) Lokalni energetski koncept temelji na zagotavljanju dolgoročne in kakovostne oskrbe z energijo, predvsem z električno energijo, ki se zaradi intenzivne izgradnje novih stanovanjskih, proizvodnih in poslovnih objektov povečuje. Energetski koncept temelji na učinkoviti in racionalni oziroma varčni rabi energije na celotnem poselitvenem območju občine. Ukrepi za varčevanje z energijo so spodbujanje razvoja javnega potniškega prometa, dobre toplotne izolativnosti stavb (obstoječih in novih), racionalnega trošenja energije v javnih stavbah in njihova energetska sanacija ter uporaba obnovljivih energetskih virov na celotnem območju občine kot je izraba biomase in sončne energije, pri čemer bo zagotovljeno, da bodo energetski objekti in ureditve prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.
(3) Oskrba z zemeljskim plinom bo zagotovljena v obeh naseljih kot dodaten vir energije tako za industrijo kot za stanovanja. V stanovanjskih območjih velike gostote ter industrijskih območjih bodo v skladu z možnostmi vzpostavljeni daljinski sistemi ogrevanja s kongeneracijo toplote in elektrike.
Električna energija
Prenos in distribucija električne energije
(4) Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo.
(5) Znotraj občine potekajo vodi: DV 110 kV Divača–Vrtojba in DV 110 kV Gorica–Vrtojba ter RTP110/20 kV Vrtojba z vzankanjem.
(6) Za vse enosistemske daljnovode (1x110 kV) je predvidena rekonstrukcija in nadgraditev v dvosistemske daljnovode (2x110 kV).
(7) Poleg obstoječih vodov so za potrebe elektrodistribucijske povezave med Slovenijo in Italijo predvideni:
– kablovod med RTP110/20 kV Vrtojba in RTP130/20 kV Sovodnje,
– kablovod med RTP110/20 kV Vrtojba in RTP Sredipolje,
– ojačitev transformacije znotraj energetskega objekta RTP Vrtojba.
(8) Na področju distribucije elektroenergije bodo znotraj naselij Šempeter in Vrtojba povečane in ojačane kapacitete obstoječih transformatorskih postaj oziroma zgrajena dodatna nizkonapetostna omrežja. V primerih, ko to ne bo mogoče in na območjih novih planiranih kompleksov stavbnih zemljišč za stanovanjske, proizvodne in centralne dejavnosti, bodo zgrajene nove transformatorske postaje na novih lokacijah z novimi napajalnimi 20 kV vodi in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Transformacija SN–NN omrežja bo po konfiguraciji in kapaciteti prilagojena potrebam moči in razvodu omrežja.
(9) Nadzemne vode naj se obnovi ali gradi na pticam ne nevaren način (izvedba gradnje, ki preprečuje električne udare in pomore ptic).
(10) Pri umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.
Plin
(11) Koridorje za umeščanje plinovodov za potrebe vključevanja Slovenije v evropske energetske integracije se načrtuje tako, da se zagotovi maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko energetsko in urbano omrežje, upoštevajoč obstoječe energetske koridorje. Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi pogoji.
(12) Prenosno plinovodno omrežje, ki poteka v občinskem prostoru, obsega prenosni plinovod M–3 (od instalacije Šempeter proti Vodicam nad Ljubljano), prenosni plinovod M–3B (od državne meje z Italijo do instalacije Šempeter), prenosni razdelilni plinovod R–31 (od instalacije Šempeter proti Anhovem) in MRP Bazara. Z državnim prostorskim načrtom se v prostor umešča magistralni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter.
(13) Razvodno primarno plinovodno omrežje zemeljskega plina do 16 bar je v obeh naseljih večinoma zgrajeno. Manjši odseki bodo dograjeni v kasnejših fazah. Sistem plinifikacije je zasnovan tako, da bo možna povezava z Mestno občino Nova Gorica in Občino Miren - Kostanjevica. Razvodno plinovodno omrežje do 4 bar z merilnimi in reducirnimi postajami razvodnega omrežja se bo širilo sočasno s komunalnim opremljanjem stavbnih zemljišč
Alternativni viri energije
(14) Za pridobivanje dodatne električne energije v občini se spodbuja uporaba sončne energije ter biomase.
(15) Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.
(16) Biomasa, tako iz gozda kot tudi lesni ostanki iz lesnopredelovalne industrije, predstavljajo dodaten energetski potencial v občini. Predvsem v industrijskih oziroma gospodarskih conah ter v območjih organizirane stanovanjske gradnje naj se načrtuje izgradnja sistemov daljinskega ogrevanja na biomaso.
(17) Ob upoštevanju oziroma nadgrajevanju lokalne arhitekturne tipologije je treba spodbujati uporabo sončne energije za proizvodnjo dodatne električne energije predvsem za individualno uporabo, za oskrbo servisnih objektov na športno rekreacijskih območjih ter za uporabo v kmetijski proizvodnji (rastlinjaki).
16. člen
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
Oskrba s pitno vodo
(1) Oskrba s pitno vodo je zasnovana tako, da bo iz vodovodnega omrežja, ki se napaja iz izvira Mrzlek pri Solkanu, omogočila celovito in nemoteno dolgoročno oskrbo s pitno vodo v okviru ureditvenih območij naselij Šempeter in Vrtojba. Vodne izgube na dotrajanih delih vodovodnega omrežja, bodo odpravljene. Obstoječe vodovodno omrežje bo treba postopoma rekonstruirati ali zgraditi na novo na dotrajanih ali poddimenzioniranih odsekih in odsekih neustrezne kvalitete (azbestno-cementnih cevi). Dograditi bo treba tudi sistem krožnih povezav in povezovanje omrežja s sosednjo Gorico v Italiji. Za nove predvidene poselitvene površine bo zgrajeno ali dograjeno novo primarno omrežje v skladu s postopnostjo njihove izgradnje.
(2) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire še posebej pa Vrtojbensko-mirensko podtalnico. Spodbuja se varčno ter smotrno rabo pitne vode kot je skladiščenje meteornih voda iz streh stavb za sanitarne namene.
(3) Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato je treba ukrepe za varstvo vodnih virov, predvsem pa programe varstva okolja in rabe prostora na območju strateško pomembnega vodnega vira vrtojbenske podtalnice usklajevati s sosednjimi občinami.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
(4) Na mejnem območju Občine Miren - Kostanjevica in Občine Šempeter - Vrtojba je predvidena čistilna naprava, ki bo služila čiščenju odpadnih voda za del Mestne občine Nova Gorica, del Občine Miren - Kostanjevica in Občino Šempeter - Vrtojba. Skupni kanalizacijski sistem gravitira proti predvideni čistilni napravi in zajema celotno območje naselij Šempeter in Vrtojba, razen Bazare. Za priključitev območja Bazare in razpršene gradnje tega območja, ki se sanira, bo zgrajen novi zbirni kanal v ločenem sistemu.
(5) Obstoječe kanalizacijsko omrežje se bo rekonstruiralo tako, da bo omogočeno čim bolj učinkovito delovanje čistilne naprave in čim manjše ekološko obremenjevanje Vrtojbice in podtalnice. S tem namenom se določeni odseki omrežja prestrukturirajo v ločene, v posameznih delih celo iz nedelujočih ločenih v mešane, zgradijo se novi razbremenilniki, bazeni, kolektorji in drugi inženirski objekti, obstoječe ustrezne a dotrajane odseke pa se rekonstruira in dogradi.
(6) Za zadrževanje ekstremnih padavinskih voda bodo zgrajeni zadrževalni bazeni pred vtoki v primarno kanalizacijo (južno od RTP Vrtojba, ob železniški postaji v Šempetru, južno od pokopališča v Šempetru).
Ravnanje z odpadki
(7) Ravnanje z odpadki bo tudi na lokalnem nivoju sledilo evropski zakonodaji in strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe.
(8) Zbrani odpadki se odlagajo v Centru za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari Gori.
(9) Urejen zbirni center za ločeno zbrane frakcije je začasno urejen znotraj industrijske cone Lavžnik, dolgoročno pa predviden na območju čistilne naprave v Vrtojbi. Poleg običajnega odvoza odpadkov je za območje celotne občine vzpostavljen sistem ekoloških otokov, kjer se ločeno zbira odpadno embalažo iz plastike in kovin, papir in karton, stekleno embalažo in biorazgradljive odpadke.
(10) Vsa obstoječa odjemna mesta v občini je treba prilagoditi zahtevam zakonodaje in potrebi po ločenem zbiranju odpadkov.
Pokopališča
(11) Za pokopališči v Šempetru in Vrtojbi sta zagotovljeni širitvi.
II.2.3. Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter razpršene poselitve
Določitev območij naselij ter razpršene poselitve je prikazano na Karti 3.
17. člen
(določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana)
(1) Območja naselij s predvidenimi širitvami sta Šempeter in Vrtojba.
(2) Območje sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje Šempeter, je območje razpršene gradnje na Bazari. Naselje ima možnost priključitve na infrastrukturo naselja in se tako funkcionalno priključuje k jugovzhodnem delu naselja Šempeter.
(3) Območij sanacije razpršene gradnje, ki se jih opredeli kot nova naselja in območij sanacije razpršene gradnje, ki se jih opredeli kot posebna zaključena območja poselitve v odprtem prostoru občine, ni.
18. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) Posebna območja razpršene poselitve v odprtem prostoru občine niso opredeljena.
(2) Pojavljajo se maloštevilne posamične kmetije ali starejše stanovanjske hiše v širšem prostoru z možnostjo manjših širitev.
II.2.4. Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij
Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij so prikazane na Karti 3.
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih so prikazane na Karti 5.
19. člen
(splošne usmeritve za razvoj poselitve)
(1) Osnovne usmeritve razvoja poselitve so določene za urbani območji naselij Šempeter in Vrtojba ter za odprti prostor občine.
(2) Naselji se razvijata in oblikujeta skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij in skladno z njihovimi razvojnimi potrebami. Omrežje naselij kot model poselitve v občini predstavlja izhodišče za razvoj in načrtno usmerjanje posameznih dejavnosti znotraj ureditvenih območij naselij.
(3) Razvoj naselij v Občini Šempeter - Vrtojba se v skladu z vlogo v omrežju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja znotraj meja naselij, določenih z urbanističnim načrtom. Pri določitvi meje naselja se upošteva tudi možen notranji razvoj naselij v smislu zagotavljanja boljšega izkoristka ter kvalitetnejše rabe prostora z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih stavbnih površin, s celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij. Preveri se ustreznost obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč.
(4) Na enotnem urbanem območju naselij Šempeter in Vrtojba je treba:
– spodbujati notranji razvoj z zgoščevanjem, dopolnjevanjem in izvajanjem prenov,
– razviti strnjeno urbano območje mesta,
– izboljšati urbano tkivo naselij s preoblikovanjem in prenovo obstoječih urbanih površin v prepoznavne celote,
– dopolnjevati družbeno in gospodarsko javno infrastrukturo,
– dopolnjevati opremljenost prostora z odprtimi utrjenimi in zelenimi javnimi površinami,
– izvajati sanacijo razpršene gradnje, ki se vključuje v naselje,
– zagotoviti postopno dograjevanje poselitve naselij Šempeter in Vrtojba s tem, da se predhodno upošteva izraba rezerv notranjega razvoja za gradnjo. Nova območja za kompleksno gradnjo se načrtuje na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev,
– zagotoviti funkcionalno in oblikovno povezavo enotnega urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba s primestnimi deli Nove Gorice, Gorice in Volčje Drage,
– pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti,
– pri razvoju naselij se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. ohranjanje obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin …) in naravnih vrednot. V čim večji možni meri naj se ohranjajo elementi tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti.
(5) V odprtem prostoru občine je treba:
– preprečevati nadaljnjo širitev razpršene gradnje,
– omogočiti prenovo in manjše širitve posamične razpršene poselitve,
– omogočiti razvoj turističnih programov, ki so združljivi s kmetijstvom in kulturno krajino.
20. člen
(usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Notranji razvoj urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba:
– Naselji se prednostno razvijata navznoter tako, da se za pozidavo izkoristijo razvrednotene površine grajenega okolja, površine, kjer je smotrno izvesti delne prenove, nezadostno izkoriščene in neizkoriščene površine znotraj grajene strukture in druge še nezazidane površine za kompleksno gradnjo, ki so bile v prostorskih aktih namenjene za gradnjo, kolikor so se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkazale kot primerne.
– Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z novogradnjami. V primerih, ko s prenovo ali rekonstrukcijo ni možno zagotoviti zadostnega izboljšanja bivalnih pogojev, je treba pri nadomestnih novogradnjah upoštevati načrtovano namembnost in oblikovne značilnosti. Tovrstne novogradnje se dovolijo v okviru obstoječe funkcionalne parcele objekta, pri čemer se vplivi na okolje ne smejo bistveno povečati.
– Zgoščanje posameznih območij z gradnjo ne sme poslabševati kvalitete bivalnega okolja, ne sme zmanjševati ali prekinjati dostopnosti znotraj grajene strukture in ne sme zapolnjevati obstoječih ali načrtovanih utrjenih ali zelenih javnih površin v naselju.
– Pri načrtovanju notranjega razvoja urbanega območja in rabe urbanih površin je treba izboljšati raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in skrbeti za kvaliteto bivanja, ki se veča z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Po posameznih zaokroženih in prepoznavnih celotah urbanega območja se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami, raznolikost ter ustrezno dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin. Posamezne zelene strukture znotraj naselja in odprt prostor izven urbanega območja pa naj se povezujejo v enovit zeleni sistem.
– Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja.
(2) Prenova znotraj urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba:
– Namen prenove je predvsem izboljšava kakovosti bivanja, kar se zagotavlja s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih, izboljšavo infrastrukturne opremljenosti ter drugimi posegi. Pomemben del prenove se nanaša na prepoznavne starejše in lokalno značilne grajene strukture. Na celotnem urbanem območju naselij Šempeter in Vrtojba se spodbuja delna prenova takšnih območij. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
– Posebna pozornost se nameni delni prenovi mestnega jedra naselja Šempeter in obcestnega jedra naselja Vrtojba, ki imata ohranjeno tradicionalno urbano strukturo z urbanističnimi in arhitekturnimi elementi.
– Prenove posameznih objektov in območij kulturne dediščine so bile na območju občine večinoma že kakovostno izvedene. Celovitih prenov, ki bi bile v grajeni strukturi naselij Šempeter in Vrtojba potrebne po merilih varstva kulturne dediščine, se ne predvideva.
– Razvrednotena območja, predvsem območja opuščenih industrijskih lokacij, se sanirajo in prenavljajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti ter rekonstrukcijo komunalne opreme. S sosednjimi območji urbane strukture se jih povezuje v prepoznavno celoto naselja.
– Prenova se spodbuja tudi na območjih novejše pozidave. Prenove stanovanjskih območij so usmerjene v doseganje gradbenih standardov, oblikovno prenovo ter prenovo javnih prostorov. Prenove industrijskih območij so usmerjene v oblikovno in funkcionalno izoblikovanje stičnih območij z urbanim tkivom mesta.
– Ob prometnicah je potrebno rabo prostora načrtovati na način, da bodo upoštevane načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenih sprememb prometa v dolgoročnem obdobju (za hitro cesto 20-letno plansko obdobje).
– Spodbujajo se spremembe namembnosti posamičnih objektov z neustrezno dejavnostjo za določeno območje ali celo postopne spremembe namembnosti posameznih območij, ki so konfliktne s širšo okolico.
(3) Širitev urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba:
– Območja širitev in zaokrožitev naselij ter namensko rabo stavbnih zemljišč se opredeli na podlagi usmeritev iz urbanističnega načrta. Širitve se načrtuje na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
– Območja širitve naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
21. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umešča preplet različnih dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji, če so umeščena vanje ali obnje. Prostorska razporeditev dejavnosti mora biti taka, da bo zmanjšana potreba po uporabi motoriziranih prevoznih sredstev oziroma taka, da bo njihovo dostopnost mogoče doseči z učinkovitim javnim potniškim prometom. Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, glede na obstoječe dejavnosti v naselju, glede na prostorske možnosti in glede na omejitvene dejavnike za razvoj dejavnosti. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med površinami za različne dejavnosti.
(2) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.
(3) Centralne dejavnosti predstavljajo večinoma obstoječe ali načrtovane centre naselij oziroma posameznih mestnih četrti in zaključena območja specifičnih družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Največjo koncentracijo teh dejavnosti se ustvarja v Šempetru. V center naselja Šempeter se umeščajo različne centralne dejavnosti v kombinaciji z visokim deležem stanovanj in zelenih ter drugih odprtih javnih površin, na njegov rob pa ob dobro razviti mreži javnega potniškega prometa in prometni mreži mesta vključno z mrežo za nemotoriziran promet (peš, kolo), posamezne specifične centralne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, poslovne dejavnosti ...). V naselju Vrtojba sta načrtovani dve območji centralnih dejavnosti, ki odražata centra dveh četrti naselja. Pomembno večje območje načrtovanih centralnih dejavnosti je umeščeno med Šempeter in Vrtojbo ob Vrtojbenski cesti. Navezuje se na obstoječa območja proizvodnih dejavnosti in ima s svojo povezovalno lego med naselji velik potencial za razvoj. Na Bazari in v Podmarku sta načrtovani dve manjši območji, ki omogočata razvoj osnovnih centralnih funkcij obeh obsežnih načrtovanih stanovanjskih četrti. Na področju družbenih dejavnosti pričakujemo kakovostne premike pri zagotavljanju objektov in naprav predvsem tam, kjer ima občina možnost uveljavljanja svojih ambicij. To so področja kulture, športa in rekreacije, zdravstva in šolstva.
(4) Proizvodne, obrtne in poslovne dejavnosti naselij Šempeter in Vrtojba, ki so večinoma umeščene med železniško progo in hitro cesto, je treba ohranjati na tej lokaciji z zgoščevanjem ali prenovo ekstenzivno izkoriščenih, opuščenih ali razvrednotenih območij. Usposobi se jih v sodobne gospodarske cone z izboljšano prometno dostopnostjo in infrastrukturno opremljenostjo ter zmanjšanimi negativnimi vplivi na okolje.
(5) Z nadaljnjim razvojem urbanih funkcij naselja Vrtojba je treba sočasno ohranjati tudi agrarne funkcije, saj so pomembne za trajnostni razvoj naselja. Ohranjati je treba vitalnost obstoječih kmetij v naselju in omogočati kmetijsko proizvodnjo v njenem obdelovalnem okolišu. Treba je doseči uravnotežen nivo oskrbnih dejavnosti (predvsem trgovskih) za prebivalce naselja Vrtojba v odnosu do naselja Šempeter.
(6) Posebna območja, med katere umeščamo predvsem območja za turizem (igralništvo, hotelirstvo in podobno), športne centre, nakupovalne centre, sejmišča in podobno, se umešča na degradirane in slabo izkoriščene površine. Takšnih območij zaradi velikega vpliva na okolje ne umeščamo ob stanovanjske površine. Izjema so dejavnosti kot so šport in rekreacija, če dopolnjujejo funkcije naselij ter pretežno služijo občanom. Tovrstna območja se v občini umeščajo na območje med železnico in hitro cesto, z namenom športa in rekreacije pa tudi na območje peskokopa v Vrtojbi.
(7) Bivanje se prednostno usmerja v območja notranjega razvoja naselij. Z organizirano gradnjo se zagotavlja različne tipe stanovanj s ciljem, da se doseže mešana struktura prebivalcev.
22. člen
(usmeritve za razpršeno poselitev)
Ohranja se maloštevilno razpršeno poselitev, kot so osamljene domačije, posamični objekti ali manjše skupine objektov. Spodbuja se ohranjanje kmetijstva ter vzpostavljajo pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na takih območjih. Načrtuje se predvsem obnova objektov, možne pa so tudi novogradnje, kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev območij.
23. člen
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)
(1) Občina bo preprečevala razpršeno gradnjo z omejevanjem poselitve zunaj urbanega območja tako, da bo zagotovila dovolj komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo, še posebej za kompleksno stanovanjsko gradnjo.
(2) Maloštevilno obstoječo razpršeno gradnjo (posamične stanovanjske hiše zunaj naselij) se sanira predvsem s komunalnim opremljanjem.
(3) Sanacijo razpršene gradnje z zgoščanjem, zaokrožitvijo in pripojitvijo k naselju se načrtuje predvsem za tisto razpršeno gradnjo, ki ima možnost ustrezne prometne in komunalne ureditve, še primerno navezavo na oskrbne in centralne dejavnosti naselja h katerem se priključuje ter navezavo na javni potniški promet. V občinskem prostoru je takšno območje Bazare. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.
24. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Urbano območje Šempeter - Vrtojba je specifično glede razmerja med bivalnimi in delovnimi površinami. Delež površin, ki je namenjen delovnim mestom, je zaradi pretekle obravnave območja kot del širšega mestnega prostora regijskega centra Nove Gorice, v kontekstu katerega je bila na območju naselij Šempeter in Vrtojba zaradi bližine hitre ceste načrtovana kapaciteta delovnih mest za regijski nivo, najmanj dvakrat večji od površin stanovanj. Ta značilnost, ki je razvojna prednost občine, je pomembno izhodišče za oblikovanje koncepta prostorskega razvoja urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba, ki zahteva:
– temeljito prestrukturiranje nekdanjih industrijskih con v sodobne gospodarske cone med železnico in hitro cesto z uvajanjem visokih tehnologij in novih znanj ter racionalno izrabo stavbnih zemljišč. Vzporedno s temi spremembami sledi oblikovna preobrazba grajenih struktur, tako privlačne arhitekture stavb kot urbanih javnih prostorov,
– vzporedno z gospodarsko preobrazbo urbanega območja je treba razvijati tudi druge vsebine družbenega standarda, kar narekuje tudi večji obseg površin za centralne dejavnosti ter dodatne površine za stanovanja,
– koncentracija delovnih mest zahteva tudi posebno pozornost pri konceptu urejanja prometa vseh vrst.
(2) Za kvaliteten notranji razvoj celotnega urbanega območja je treba prostorsko neorganizirano kot tudi oblikovno neizrazito grajeno strukturo obeh naselij preoblikovati v nekaj zaokroženih prepoznavnih območij funkcionalne, bivalne, delovne in oblikovne pripadnosti (mestne četrti) s svojimi manjšimi središči. Mestne četrti so centralno območje naselja Šempeter, Podmark sever, Podmark jug, Bazara, gospodarsko območje Šempeter - Vrtojba, Zgornja Vrtojba in Spodnja Vrtojba. Temeljne vsebine njihovega prostorskega razvoja so:
– Koncentrično zasnovano CENTRALNO OBMOČJE ŠEMPETRA bo doživljalo najbolj dinamičen razvoj v celotnem urbanem območju. V prvi fazi bo to predvsem na področju notranjega razvoja, kasneje pa z dodatnimi širitvami podaljšanega centra predvsem za gradnjo stanovanj višjih gostot. Zaradi izjemne lege v odnosu do Gorice se pričakuje izven obdobja te obravnave spajanje obeh mest v enotno grajeno okolje s podaljškom v širokopotezno prostorsko ločnico vzdolž meje – centralnim parkom;
– Dograjevanje linearno zasnovanih stanovanjskih območij PODMAK SEVER in PODMAK JUG nad obvoznico in avtocesto s stanovanjsko gradnjo, kasnejšo izgradnjo manjših centralnih površin v središčnem delu tega območja, fizičnim povezovanjem območja s centralnim delom naselja Šempeter s pomočjo pasaž, nadkritij, prehodov, podhodov ter drugih načinov premostitve prometne infrastrukture ter omogočanjem fizičnih povezav na zeleno zaledje Marka in Lamovega;
– Intenziven notranji razvoj najobsežnejšega GOSPODARSKEGA OBMOČJA ŠEMPETER - VRTOJBA v podaljšku centralnega območja naselja Šempeter do hitre ceste vključno z gospodarsko cono v Vrtojbi, s kompleksnejšo dograditvijo in prenovo obstoječih površin za proizvodne, turistične in druge gospodarske dejavnosti, pri čemer se v območje umešča dejavnosti igralništva, večje prometne površine v navezavi z logističnim centrom in drugo. Notranji razvoj se na območju konflikta gospodarske dejavnosti in poselitve nadgradi z razvojem središčnega območja centralnih dejavnosti na stiku med obema naseljema ob Vrtojbenski cesti vse do Vrtojbice. V območje se vključi večja zelena površina ob Vrtojbici;
– Sanacija linearno zaklinjenega območja razpršene gradnje BAZARE, ki obsega stanovanjsko gradnjo med avtocesto in železnico in vzpostavitev manjše centralne površine ob prometnem cestnem vozlišču;
– GORNJA VRTOJBA in DOLNJA VRTOJBA s postopnim dopolnjevanjem stanovanjske, pretežno enodružinske gostejše zazidave, ki zaokrožuje ali zapolnjuje grajeno strukturo naselja in s postopnim razvojem oziroma dopolnjevanjem centralnih dejavnosti, prenovo obeh jeder naselja ter izgradnjo že načrtovanih površin za gospodarske dejavnosti in šport.
(3) Urbanistično oblikovanje naselij Šempeter in Vrtojba bo sledilo vzorcem, ki so v prostoru prisotni in jih bo postopoma nadgrajevalo na različne načine v posamezne prepoznavne celote v skladu z novimi razvojnimi potrebami, predvsem na področju stanovanjske gradnje, centralnih dejavnosti, javnih površin in zelenega sistema s kvalitetno arhitekturo stavb in z dobro oblikovanimi mikrourbanimi prostori. Načrtovanje bo omogočilo kvalitetno oblikovane in varne javne prostore, socialno komunikacijo, povezave med ljudmi in okoljem ter nudilo ugodje.
Prenova in zgoščevanje obstoječe razpoznavne temeljne strukture urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba bo upoštevalo načela kakovostnega bivanja. Notranji razvoj bo osnovno gibalo urejanja prostora, posamezne širitve pa se bodo vključevale v celostno urejanje obstoječe grajene strukture. Načrtno bodo oblikovane prepoznavne celote (mestne četrti) in njihovi centri z ustreznim razmerjem stanovanjskih in drugih dejavnosti ter z ustrezno količino zelenih in drugih javnih površin.
Pri podrobnejšem načrtovanju je treba geometrijo in merilo nove grajene strukture ter smeri pozidave navezovati na obstoječo grajeno strukturo.
Pri podrobnejšem načrtovanju je treba upoštevati območja enotnih gabaritov, ki so odvisna od tipologije stavb in uveljavljenega merila višine stavb v naseljih. V mestnem središču naselja Šempeter in v vaških jedrih naselja Vrtojba se ohranja obstoječa enovitost gabaritov z možnimi posamičnimi poudarki. Obsežnejši višinski poudarki so možni le v novih centrih bodočih mestnih četrti.
Urbanistični normativi za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom se prilagajajo tipologiji stavb, uveljavljenih izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, posebnostim območij kot so novi centri mestnih četrti ter tehničnim omejitvam infrastrukture. Običajne gostote zazidav so nizke do srednje, v manjšem obsegu pa visoke.
Normativi za parkirna mesta se predpišejo glede na namembnost ali dejavnost v urbanih območjih. Pri tem se upoštevajo posebnosti, ko gre za mestna in vaška jedra ali centre mestnih četrti (podzemno parkiranje). Zelene površine je treba zagotoviti v skladu z veljavnimi normativi. Pri večstanovanjskih in drugih objektih je dopustno zagotoviti zelene površine tudi na strehah objektov, ki so urejene kot odprte terase.
Najkvalitetnejše povezovalne strukture grajenega prostora, ki oblikujejo identiteto mestnega središča in sooblikujejo morfološko strukturo mesta ohranjamo in kvalitetno nadgrajujemo:
– s celostnim oblikovanjem pomembnejših notranjih ulic, ki združujejo kvalitetne urbane prostore in stavbe,
– s celostnim oblikovanjem mestnih in vaških jeder,
– z zagotavljanjem zelenih cezur med zaokroženimi stavbnimi masami naselja,
– z ohranjanjem grajenih kvalitetnih robov naselja,
– s preoblikovanjem negativnih prostorskih dominant, neurejenih prometnih vozlišč in neurejenih vstopov v naselja,
– z ureditvijo obrečnega prostora Vrtojbice v vsem njegovem poteku skozi obe naselji in z vzpostavitvijo koridorja sprehajalnih peš in kolesarskih poti,
– z uveljavljanjem poti kot osnovnega povezovalnega elementa med najrazličnejšimi grajenimi strukturami naselij.
(4) Koncept zelenega sistema obravnava območja in omrežja zelenih in javnih površin, ki so namenjena za oddih, šport in rekreacijo na prostem, druženju ter drugim socialnim funkcijam. Peš in kolesarske poti povezujejo javne površine kot so trgi in ulice z mestotvornimi vsebinami, kakovostne ambiente, igrišča in rekreacijske površine ter enote naravne in kulturne dediščine. Obstoječi zeleni sistem je šibek. Nadgraditi ga je treba z jasnim ovrednotenjem obstoječih vsebin, nadgradnjo načrtovanja zelenih površin vzdolž Vrtojbice, ureditvijo peš in kolesarskih poti ter pešcu prijazno ureditvijo javnih površin, predvsem prometu podrejenih trgov v naseljih Šempeter in Vrtojba. Zeleni sistem sledi tudi zapolnitvi vmesnih prostorov med posameznimi prepoznavnimi celotami in je hkrati povezovalni element teh celot.
Osrednje javne površine in povezave v naselju so:
– trg Ivana Roba v Šempetru, ki predstavlja najpomembnejši element javnega odprtega prostora mesta, v Vrtojbi pa osrednji trg naselja ob cerkvi, šoli in pokopališču,
– ulice z mestotvornim značajem, ki so pomembne površine odprtega javnega prostora osrednjih delov naselij in morajo zato imeti kvalitetno urejene ulične profile z ustrezno peš in kolesarsko površino ter drevoredom oziroma obrobnimi parkovnimi površinami (predvsem Goriška ulica, Cesta prekomorskih brigad, Vrtojbenska ulica in druge glavne ulice, ki vodijo na osrednji mestni trg, v Vrtojbi pa Cesta 9. septembra),
– daljinske kolesarske poti skupaj z lokalnim omrežjem kolesarskih poti in pešpoti v zaledje.
Temeljne strukture zelenega sistema, ki jih je treba vzdrževati, dopolnjevati ali na novo zgraditi so:
– parki s poudarjeno memorialno funkcijo kot historični parki ob Corroninijevi vili, parka v okolici cerkva in druge parkovne javne površine s spomeniki, predvsem vzdolž ulične osi Goriška cesta–Cesta prekomorskih brigad, naselja Vrtojbenska ulica in Cesta 9. septembra),
– urbani parki, ki se lahko razvijajo na prostih površinah naselij Šempeter in Vrtojba, predvsem vzdolž vodotoka Vrtojbica z osrednjim parkom v Šempetru med bolnišnico in železnico ter večjo parkovno-rekreacijsko površino ob Vrtojbici pod Pristavo,
– parki s poudarjeno športno in rekreacijsko funkcijo kot predviden centralni športni park v opuščeni gramoznici v Vrtojbi, športna igrišča ob šolah, stanovanjskih in centralnih območjih, otroška igrišča, območje trim steze in kampa,
– druge manjše parkovne površine kot je »landart« znotraj prometnega koridorja hitre ceste v Vrtojbi in druge parkovne poteze, ki imajo funkcijo sanitarne, vizualne ali druge cezure, pomembno členijo mestni prostor in jih je treba varovati pred pozidavo,
– zeleno zaledje Markov hrib, Bukovnik in Vrtojbensko-biljenski griči z rekreacijskimi potmi ter peš preboji iz urbanega v zaledje.
Členitvene strukture naselja so:
– drevoredi, ki ustvarjajo drobne členitve urbane strukture v naseljih, predvsem ob pomembnejših ulicah, kolesarskih poteh in vpadnicah,
– vegetacijski zaščitni pasovi ob obvoznicah in železnici, ki predstavljajo zaščito pred hrupom;
– druge pomembnejše zelene ločitvene površine so večje površine, ki ohranjajo osnovno namensko rabo (gozd, kmetijske površine) in s tem pomembno členijo pozidana območja med sabo, ohranjajo gozdne ali kmetijske površine pred nezaželeno pozidavo ali pa vršijo del socialnih funkcij (območje naselja Vrtojba, Podmark),
– robovi rekreativnega zaledja nakazujejo dolge prehodne pasove med urbanim območjem mesta in naravnim zaledjem mesta (vznožje Markovega hriba, Bukovnik in deloma Vrtojbensko-biljenski griči),
– vodotoki z vegetacijskim pasom, predvsem Vrtojbica po celotnem toku skozi urbanizirano območje s širšim pasom zelenih površin.
II.2.5. Usmeritve za razvoj v krajini
Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 4.
25. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj krajine v Občini Šempeter - Vrtojba bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ter ohranjanje biotske raznovrstnosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč. Poleg kmetijstva, gozdarstva, vodnogospodarskih ureditev in poselitve se bodo znotraj posameznih krajin razvijale tudi turistične in rekreacijske dejavnosti.
(2) Krajino Občine Šempeter - Vrtojba delimo v območja:
– urbana krajina, ki zajema celotno strnjeno poselitveno območje občine, vključno z zelenim sistemom in njegovimi povezavami z zaledjem;
– kmetijsko intenzivna krajina Šempetrsko-vrtojbenskega polja, z visokim pridelovalnim potencialom, ki sočasno z ohranjanjem in razvojem intenzivne kmetijske proizvodnje ustrezno varuje redke ohranjene naravne kakovosti;
– vinogradniška krajina zaokroženega območja Vrtojbensko-biljenskih gričev, ki se ohranja kot značilna kulturna krajina lokalnega pomena in obsega tudi razvoj drugih dejavnosti kot sta rekreacija in turizem (turistične kmetije);
– pretežno naravna krajina gozdnih površin Markovega hriba, dela Bukovnika in Lamovščka, z dobro ohranjenimi naravnimi kakovostmi in biotsko raznovrstnostjo. Na območju se razvija trajnostne oblike rekreacije ter načrtuje zmerno povečanje dostopnosti in povezanosti med posameznimi območji. Širjenje poselitve v teh območjih je podvrženo nadzoru.
26. člen
(usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1) Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča med trajno varovana kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Trajno varovana kmetijska zemljišča, ki bodo namenjena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in za katera bo zagotovljeno trajno varstvo, se določijo po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru.
(2) Na območju današnjega intenzivnega kmetijstva na Šempetrsko-vrtojbenskem polju se spodbuja razvoj okolju prijaznejšega kmetijstva, vrtnarska dejavnost s postavitvijo rastlinjakov in sadjarstvo. Na Vrtojbensko-biljenskih gričih se ohranja vinogradništvo v obstoječem obsegu. Na območjih, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda (Vrtojbensko polje), je treba kmetovanje prilagoditi razmeram.
(3) Vrtnarska proizvodnja vključuje vzgojo zelenjadnic in okrasnih rastlin na odprtem in v zaprtem prostoru. Objekti za vrtnarsko pridelavo in spremljajoči objekti se lahko locirajo na območjih dobrega pridelovalnega potenciala tal tam, kjer je objekte možno komunalno opremiti brez večjih posegov v varovana kmetijska zemljišča in kjer je možnost širitve dejavnosti. Objekti za vrtnarsko pridelavo morajo biti postavljeni v primernem odmiku od poselitve, da ne povzročajo konfliktov.
(4) Za ohranjanje maloštevilnih kmetij in zadostnega deleža kmečkega prebivalstva je treba omogočati razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in organizirati tržišče za odkup pridelkov.
(5) Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah, predvsem na področjih agrarnih operacij naj se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kmetijska zemljišča med obstoječo pozidavo, ki so v intenzivni kmetijski rabi, naj se dolgoročno namenijo za poselitev ali ekstenzivno kmetijstvo, saj izvajanje ukrepov intenzivne kmetijske proizvodnje, predvsem škropljenja, ogroža zdravje ljudi. Pri umeščanju drugih dejavnosti v prostor, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.
27. člen
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1) Gospodarjenje z večnamenskimi gozdovi je možno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, ki temeljijo na sonaravnem in trajnostnem gospodarjenju in večnamenski vlogi (lesnoproizvodna funkcija gozda mora biti usklajena z ekološkimi in socialnimi funkcijami).
(2) Na področju gozdarstva je treba razviti predvsem okoljsko in socialno funkcijo gozdov, v manjšem obsegu pa gospodarsko in varovalno funkcijo. Na območju Markovega hriba, Bukovnika in Lamovščka se ohranja sklenjenost gozdnih površin, gospodarjenje z gozdom pa se uravnoteži z ekološkimi in socialnimi funkcijami.
(3) Posebno skrb je treba nameniti ohranjanju gozdnih površin z izjemno poudarjenimi okoljskimi funkcijami v kmetijski krajini. Ravninskih gozdov, skupin dreves in posameznih dreves v kmetijski krajini se ne krči. Na krajinsko in ekosistemsko osiromašenih kmetijskih območjih je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami. Gozdove v naseljih se ohranja in se jih vključuje v zelene sisteme naselij. Gozdove v bližini naselij se lahko nameni za poselitev, če se s tem ekološko ravnovesje bistveno ne spremeni.
(4) Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se odprtost gozdov z gozdnimi cestami izboljša. V gozdni prostor se lahko umeščajo tudi kolesarske in pešpoti namenjene rekreaciji prebivalstva ob zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
28. člen
(usmeritve za gospodarjenje z vodami)
(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.
(2) Naravne procese, kot so poplavnost, erozija in plazljivost, se upošteva kot omejitev pri načrtovanju rabe prostora. Prostorske ureditve, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Območja, kjer je voda stalno ali občasno prisotna in niso namenjena bivanju ali opravljanju dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki prostora.
(3) Občina bo zagotavljala ustrezno oskrbo s pitno vodo, varovala potencialno pomembne vodne vire ter spodbujala varčno in smotrno rabo pitne vode.
(4) Vrtojbensko-mirensko podtalnico, ki dolgoročno predstavlja pomembnejši vir zalog pitne vode, je treba zaščititi z odlokom.
(5) Za varstvo kakovosti voda je treba preprečiti in sanirati razpršene vire onesnaževanja, uvajati ekološko sprejemljivejšo kmetijsko pridelavo, še posebej na naselja Vrtojbenskem polju in usmerjati poselitev v ureditvena območja naselij z urejenim zbiranjem in čiščenjem odpadnih voda. Z dograditvijo kanalizacijskega sistema, pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov in nadzorovano uporabo nevarnih snovi, se odpravi oziroma maksimalno zmanjša možnost ogrožanja vodnih virov. Odvajanje odpadnih voda neposredno v podzemne vode je prepovedano.
(6) Na vseh območjih naselij se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Urbane površine naj v čim večji možni meri ostanejo vodopropustne.
(7) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima Vrtojbice in drugih vodotokov se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora. Ob izkazanem javnem interesu se retenzijske površine lahko zmanjšujejo, vendar ob ustrezni nadomestitvi teh površin, ob izvedbi izravnalnih ukrepov ter ob zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na ohranjanju habitatov tistih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno posebno varstveno območje Natura 2000.
(8) Vse potrebne ureditve vodotokov se načeloma izvajajo na sonaravni način z naravno oblikovanimi strugami in obrežji, kjer naj se naj ponovno zaradi uničenja vzpostavijo nadomestni habitati. To velja predvsem za Vrtojbico. Na vodna in priobalna zemljišča Vrtojbice in drugih vodotokov se, razen v izjemnih primerih, ne posega.
(9) Na vodna in priobalna zemljišča se lahko posega le skladno s predpisi s področja varstva voda
29. člen
(usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)
(1) Odpiranje evidentiranih potencialnih nahajališč lapornate gline na območju Biljenskih gričev v obravnavanem obdobju ni predvideno.
(2) Pridobivanje gramoza na Vrtojbenskem polju se ne predvideva. Načrtuje se sanacija še neurejenih površin nelegalnih dnevnih kopov.
(3) V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za morebitno odpiranje pridobivalnega prostora je treba pri izbiri lokacije zagotoviti izdelavo predhodne preveritve, utemeljitev in določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo.
30. člen
(usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju)
(1) Razvoj turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom. Razvoj teh dejavnosti v odprtem prostoru temelji na naravnih in kulturnih kvalitetah občine.
(2) Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti izhaja iz potreb širokega zaledja goriške in novogoriške urbane populacije in se usmerja na urbane površine med Šempetrom in Vrtojbo oziroma na MMP Vrtojba. Manjši del teh potreb se usmerja na odprt prostor občine, predvsem v razvoj prostočasnih dejavnosti, kot so trajnostne oblike rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. Za to je treba načrtovati povečanje dostopnosti in povezanosti med območji, zanimivimi za rekreacijo in izlete. To so Šempetrsko-vrtojbensko polje, Vrtojbensko-biljenski griči, Bukovnik, območja porečja vodotoka Lamovščka in Markovega hriba, vključno z večjo povezanostjo z območjem Stare Gore, ki spada v Mestno občino Nova Gorica.
(3) Na Vrtojbensko-biljenskih gričih se vzpodbuja še razvoj turizma na kmetijah in prostočasne dejavnosti v povezavi z vinogradništvom.
(4) Gradnja potrebne infrastrukture upošteva okoljske in naravovarstvene kriterije ter varstvo kulturne dediščine. Boljša dostopnost in povezanost se zagotavlja s posodabljanjem obstoječe turistične infrastrukture. Uredijo ali sanirajo se obstoječa območja rekreacije, kot so trim steze, piknik prostori, razgledišča (Sv. Ot, Mark, karavla ob meji na naselja Vrtojbenskem polju), pešpoti, kolesarske poti in drugo.
31. člen
(usmeritve za ohranjanje in razvoj posebnih območij)
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se s posebno pozornostjo obravnava območja varstva kulturne dediščine. Ta območja so predvsem območja arheološke dediščine, najdišče Ronki in Sv. Pavel. Z vidika ohranjanja kulturne krajine občinskega pomena so pomembni tudi Vrtojbensko-biljenski griči.
(2) Vse vodne vire v občini je treba zaščititi pred morebitnim onesnaženjem z nadzorom nad dejavnostmi v prostoru in posegi v prostor. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno zavarovati z občinskimi akti. Še posebej to velja za strateško pomembno območje zalog pitne vode v podtalnici Vrtojbensko-mirenskega polja, kjer se do sprejetja ustreznega akta za zavarovanje lahko intenzivirajo dejavnosti (kmetijstvo, poselitev) samo ob upoštevanju priporočil za zaščito podtalnice.
II.2.6. Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za potrebe obrambe
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za potrebe obrambe so prikazane na Karti 6.
32. člen
(usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V občini obstaja povečana nevarnost za tri vrste naravnih nesreč: potres, plazovitost in poplave. Potresno območje zajema celotno območje občine, plazljiva območja obsegajo pobočja severnega dela občine, poplavna območja pa se pojavljajo na pretežnem urbanem delu občine.
(2) Omejitve zaradi potresne varnosti se upoštevajo na celotnem območju občine. Potresni pospešek tal je 0,175 G po EMS lestvici.
(3) Plazljiva so predvsem pobočja Podmarka, to so nevarna območja na robu obstoječe poselitve z neurejeno odvodnjo.
(4) Varnost pred poplavnimi vodami naselij (najmanj 100-letne povratne dobe) ni zagotovljena na pretežnem območju naselij Šempeter in Vrtojba, in sicer desno predvsem od vodotoka Vrtojbica, in se postopno odpravlja z vodnogospodarskimi ureditvami.
(5) Potrebno je predvideti celovite ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti naselij Šempeter in Vrtojba. Načrtovanje ukrepov mora zajeti tudi dotična območja v Mestni občini Nova Gorica, Občini Miren - Kostanjevica ter mestu Gorica v Italiji.
(6) Zasnova vodnogospodarskih ureditev mora omogočiti ustrezno varnost obstoječih in načrtovanih objektov v okviru ureditvenih območij naselij pred poplavnimi vodami (najmanj 100-letne povratne dobe) ter urejanje in ohranjanje obstoječega odtočnega režima. Za ta namen je že predvidenih nekaj ukrepov, kot so: doregulacija potoka Vrtojbice, delna regulacija Bazarščka, ureditev suhega zadrževalnika visokih in zalednih voda pri železniški postaji v Šempetru in ob RTP v Vrtojbi, izgradnja zadrževalnika ob bolnišnici v Šempetru, ureditev odprtega odvodnika in izgradnja novega odseka do območja Frnaže v Vrtojbi ter odseka ob pokopališču v Šempetru. Omilitvene ukrepe se predvideva s poplavnimi študijami, zato so ustrezni ukrepi lahko tudi drugačni od navedenih. Ureditve morajo potekati tako, da se bo omogočila načrtovana poplavna varnost, da ne bo negativnih vplivov na odtočni režim in da bo upoštevana naravna dinamika voda ter principi sonaravnih ureditev.
(7) Na poplavnih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih posegov oziroma dejavnosti na način, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Posebno pozornost se namenja komunalnemu opremljanju teh območij. Območja poselitve se ureja s podrobnejšimi izvedbenimi akti.
(8) Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem človeških življenj je treba poleg aktiviranja razpoložljivih retencijskih površin (suhi zadrževalnik ob železniški postaji v Šempetru, Pikol v Rožni dolini ter druge možne lokacije) zadrževati vodo na mestu nastanka ter omogočiti njeno ponikanje.
(9) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti in prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.
(10) Za velik del občine še ni urejena požarna varnost v skladu s predpisi, zato bo treba izvesti rekonstrukcijo omrežij in proučiti potrebo po gradnji vodohranov. Glede na to mora biti ustrezno planirana tudi zagotovitev (manj kvalitetne) porabe vode za druge namene (požarna voda, tehnološka voda).
(11) Požarna varnost na nivoju naselij se postopno dosega z dograjevanjem oziroma rekonstrukcijo vodovodnega omrežja z zagotavljanjem požarne vode in z načrtovanimi ločilnimi zelenimi površinami med posameznimi poselitvenimi območji.
33. člen
(območja za obrambo)
Na območju Občine Šempeter - Vrtojba se ne nahajajo območja posebnega pomena za potrebe obrambe.
34. člen
(zaščita in reševanje)
(1) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja, izdelanih na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Za potrebe zaščite in reševanja se v skladu z načrti zaščite in reševanja predvidi naslednja območja: območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje.
II.2.7. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
Usmeritve za določitev namenske rabe so prikazane v Karti 5.
35. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prikažejo usmeritve za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč.
(2) V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo območja zemljišč osnovne namenske rabe (kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča) in stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe:
– Stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe naselij, ki načrtujejo intenzivnejši razvoj, se določijo na podlagi usmeritev iz urbanističnih načrtov.
– Kmetijska zemljišča se prikažejo ločeno glede na varstvo, in sicer na najboljša in druga kmetijska zemljišča. Določijo se na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorizacije kmetijskih zemljišč, ter drugih uradnih kmetijskih prostorskih evidenc in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve.
– Gozdna zemljišča se določijo na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorije gozdov in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve.
– Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza stanja prostora (vodna telesa površinskih voda).
– Druga zemljišča (predvsem za infrastrukturo) se določijo na podlagi prikaza stanja prostora oziroma ob upoštevanju dejanskega stanja ter projektnih preveritev.
II.2.8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
36. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Osnovne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za posege in prostorske ureditve, tako v urbanem območju kot v odprtem prostoru, so podane v strateškem delu občinskega prostorskega načrta. Podrobnejše usmeritve za urbano območje naselij Šempeter in Vrtojba so dane na podlagi urbanističnega načrta.
(2) Za pregleden prikaz določitve prostorskih izvedbenih pogojev je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na dve funkcionalni enoti Šempeter in Vrtojba ter na krajinske enote. Nadalje so območja stavbnih zemljišč razdeljena v enote urejanja prostora (EUP).
III. IZVEDBENI DEL
III.1. Splošna določila
37. člen
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del določa:
– namensko rabo prostora,
– gospodarsko javno infrastrukturo,
– enote urejanja prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
38. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca.
(4) Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov prikazanih v »Prikazu stanja prostora«, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(5) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
39. člen
(členitev prostora)
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora.
(2) Celotni prostor občine je razdeljen na dve funkcionalni enoti naselij Šempeter in Vrtojba.
(3) Znotraj funkcionalnih enot so izoblikovane krajinske enote. Krajinske enote obsegajo območja vseh namenskih rab, tako stavbna kot druga zemljišča.
(4) Območja stavbnih zemljišč so razdeljena v enote urejanja prostora (EUP). EUP so območja z enotnimi merili za urejanje prostora. Prikazane so na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
40. člen
(prostorske enote)
Prostorske enote so:
– funkcionalni enoti
+--------------------+-------------------+
|Ime naselja |Oznaka naselja |
+--------------------+-------------------+
|ŠEMPETER |ŠE |
+--------------------+-------------------+
|VRTOJBA |VR |
+--------------------+-------------------+
– krajinske enote
+--------------------+-------------------+
|Ime krajinske enote |Oznaka krajinske |
| |enote |
+--------------------+-------------------+
|Šempeter – naselje |ŠE – naselje |
+--------------------+-------------------+
|Šempeter – Mark |ŠE – Mark |
+--------------------+-------------------+
|Šempeter – Lomovšček|ŠE – Lomovšček 1 |
|1 | |
+--------------------+-------------------+
|Šempeter – Lomovšček|ŠE – Lomovšček 2 |
|2 | |
+--------------------+-------------------+
|Vrtojba – naselje |VR – naselje |
+--------------------+-------------------+
|Vrtojba – polje 1 |VR – polje 1 |
+--------------------+-------------------+
|Vrtojba – polje 2 |VR – polje 2 |
+--------------------+-------------------+
|Vrtojba – polje 3 |VR – polje 3 |
+--------------------+-------------------+
|Vrtojba – polje 4 |VR – polje 4 |
+--------------------+-------------------+
|Vrtojba – Bukovnik |VR – Bukovnik |
+--------------------+-------------------+
|Vrtojba – griči |VR – griči |
+--------------------+-------------------+
41. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Območja stavbnih zemljišč so razdeljena na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP).
(2) EUP v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake naselja,
– zaporedno številko EUP znotraj naselja.
Primer: VR – 26.
(3) EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A,
– zaporedno številko enote razpršene poselitve v celotni občini.
Primer: A 01.
42. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja namenske rabe prostora,
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v prilogi 1.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le teh določila iz III.6. poglavja tega odloka.
43. člen
(prikaz stanja prostora)
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljena na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za urejanje prostora. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, varovana, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
(3) Prostorski informacijski sistem se bo vzpostavil in vzdrževal za opravljanje nalog države in spremljanje nalog občin na področju urejanja prostora, vključno s pripravo in sprejemom prostorskih aktov, spremljanjem stanja prostora ter za omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru.
(4) V prikaz stanja prostora so lahko vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in kazalci okolja s stališča varovanja človekovega zdravja iz okoljskega poročila ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja.
III.2. Namenska raba prostora
44. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka zemljiška parcela ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest, prikazanih na kartah »Prikaz stanja prostora«, imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC -površine cest.
(4) Površine funkcionalne parcele objekta razpršene gradnje (oziroma skladno z definicijami v predhodnih zakonskih podlagah: gradbena parcela, funkcionalno zemljišče) določene v PGD in s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, imajo status stavbnega zemljišča.
(5) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
+--------------+----------------------+-------------------------+
|OSNOVNA |PODROBNEJŠA NAMENSKA |ČLENITEV PODROBNEJŠE |
|NAMENSKA RABA |RABA |NAMENSKE RABE |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|I. OBMOČJA | | |
|STAVBNIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+--------------+------------------------------------------------+
| |S – OBMOČJA STANOVANJ |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |SS – stanovanjske |SSe – območja |
| |površine |stanovanjske |
| | |prostostoječe gradnje |
| | |pretežno enodružinskih |
| | |hiš |
+--------------+ +-------------------------+
| | |SSs – območja |
| | |stanovanjske strnjene |
| | |gradnje pretežno |
| | |enodružinskih hiš |
+--------------+ +-------------------------+
| | |SSv – območja |
| | |večstanovanjske gradnje |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |SK – površine | |
| |podeželskega naselja | |
+--------------+------------------------------------------------+
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |CU – osrednja območja | |
| |centralnih dejavnosti | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |CD – druga območja |CDi – območja namenjena |
| |centralnih dejavnosti |dejavnostim |
| | |izobraževanja, vzgoje in |
| | |športa |
+--------------+ +-------------------------+
| | |CDz – območja namenjena |
| | |dejavnostim zdravstva in |
| | |socialnega varstva |
+--------------+ +-------------------------+
| | |CDo – območja namenjena |
| | |trgovskim, oskrbnim, |
| | |poslovnim, storitvenim, |
| | |gostinskim dejavnostim, |
| | |manjša obrt |
+--------------+------------------------------------------------+
| |I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |IP – površine za | |
| |industrijo | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |IG – gospodarske cone | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |IK – površine z | |
| |objekti za kmetijsko | |
| |proizvodnjo | |
+--------------+------------------------------------------------+
| |B – POSEBNA OBMOČJA |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |BT – površine za | |
| |turizem | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |BD – površine drugih | |
| |območij | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |BC – športno centri | |
+--------------+------------------------------------------------+
| |Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |ZS – površine za | |
| |oddih, rekreacijo in | |
| |šport | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |ZP – parki | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |ZD – druge urejene | |
| |zelene površine | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |ZK – pokopališča | |
+--------------+------------------------------------------------+
| |P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |PC – površine cest | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |PO – ostale prometne | |
| |površine | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |PŽ – površine železnic| |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE| |
| |INFRASTRUKTURE | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE| |
| |POSELITVE | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|II. OBMOČJA | | |
|KMETIJSKIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |K1 – NAJBOLJŠA | |
| |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |K2 – DRUGA KMETIJSKA | |
| |ZEMLJIŠČA | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|III. OBMOČJA | | |
|GOZDNIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|IV. OBMOČJA | | |
|VODA | | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |VC – POVRŠINSKE | |
| |CELINSKE VODE | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |VI – OBMOČJA VODNE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|V. OBMOČJA | | |
|DRUGIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
| |(1) N – OBMOČJA ZA | |
| |POTREBE VARSTVA PRED | |
| |NARAVNIMI IN DRUGIMI | |
| |NESREČAMI | |
+--------------+----------------------+-------------------------+
III.3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III.3.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
45. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradenj izven stavbnih zemljišč, ki jih dopuščajo zakonski predpisi in ta odlok.
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava, nadzidava,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
46. člen
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na celotnem območju občine)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine na vseh namenskih rabah dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor:
– gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave,
– gradnja cestnega omrežja, če je to predvideno v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«,
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja podzemnih garaž in kleti pod stavbami povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov.
47. člen
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za uvajanje dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.
(2) Na zakonito zgrajenih objektih in njihovih parcelah, katerih namembnost ni skladna z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
48. člen
(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta. Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
(3) Spremljajoče in izključujoče dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega načrta, se lahko uporablja tudi poimenovanja dejavnosti, ki so poenostavljena ali združena iz več kategorij iz predpisa.
+---------------------------+-----------------------------------+
|Izraz, uporabljen v tem |Standardna klasifikacija dejavnosti|
|načrtu | |
+---------------------------+-----------------------------------+
|kmetijstvo in gozdarstvo |A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo, |
| |ribištvo |
+---------------------------+-----------------------------------+
|rudarstvo |B – rudarstvo |
+---------------------------+-----------------------------------+
|proizvodne dejavnosti |C – predelovalne dejavnosti |
| |D – oskrba z električno energijo, |
| |plinom, paro |
| |E – oskrba z vodo, ravnanje z |
| |odplakami in odpadki, saniranje |
| |okolja |
| |F – gradbeništvo |
+---------------------------+-----------------------------------+
|obrtne dejavnosti |C – predelovalne dejavnosti (v |
| |obsegu skladnem z zakonodajo s |
| |področja obrti) |
| |S – druge dejavnosti (v obsegu |
| |skladnem z zakonodajo s področja |
| |obrti) |
+---------------------------+-----------------------------------+
|trgovske in storitvene |G – trgovina, vzdrževanje in |
|dejavnosti |popravila motornih vozil |
+---------------------------+-----------------------------------+
|promet in skladiščenje |H – promet in skladiščenje |
+---------------------------+-----------------------------------+
|gostinstvo in turizem |I – gostinstvo |
+---------------------------+-----------------------------------+
|poslovne dejavnosti |J – informacijske in komunikacijske|
| |dejavnosti |
| |K – finančne in zavarovalniške |
| |dejavnosti |
| |L – poslovanje z nepremičninami |
| |M – strokovne, znanstvene in |
| |tehnične dejavnosti |
| |N – druge raznovrstne poslovne |
| |dejavnosti |
| |S – druge dejavnosti |
+---------------------------+-----------------------------------+
|dejavnosti javne uprave |O – dejavnost javne uprave in |
| |obrambe, dejavnost |
| |obveznega socialnega varstva |
+---------------------------+-----------------------------------+
|izobraževanje |P – izobraževanje |
+---------------------------+-----------------------------------+
|zdravstvo in socialno |Q – zdravstvo in socialno varstvo |
|varstvo | |
+---------------------------+-----------------------------------+
|kulturne, razvedrilne, |R – kulturne, razvedrilne, |
|rekreacijske in športne |rekreacijske dejavnosti |
|dejavnosti | |
+---------------------------+-----------------------------------+
|druge dejavnosti |S – druge dejavnosti |
| |T – dejavnost gospodinjstev z |
| |zaposlenim hišnim osebjem, |
| |proizvodnja za lastno rabo |
| |U – dejavnost eksteritorialnih |
| |organizacij in teles |
+---------------------------+-----------------------------------+
|družbene dejavnosti |P – izobraževanje |
| |Q – zdravstvo in socialno varstvo |
| |R – kulturne, razvedrilne, |
| |rekreacijske dejavnosti |
| |O – dejavnost javne uprave in |
| |obrambe, dejavnost obveznega |
| |socialnega varstva |
+---------------------------+-----------------------------------+
49. člen
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)
(1) Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz predpisa o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena,
– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov brez navedbe višjih ravni,
– če so po navedbi vrste objektov našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je za navedeno vrsto objektov ali posameznega naštetega objekta določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le predhodno navedeni objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(2) Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v poglavju »III.4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji«.
(3) Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določene v Prilogi 2.
III.3.2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
50. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalne parcele objekta.
(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov v katerega človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra.
(3) Če so odmiki zahtevnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov, določenih v drugem odstavku tega člena, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do ali na parcelni meji sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se medsoseske ograje praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(5) Če je nov objekt načrtovan južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti najmanjši razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 2 višini kapi načrtovanega objekta. Kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. Če je nov objekt grajen v drugih smereh neba glede na obstoječ objekt od zgoraj navedenih, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in fasado stanovanjskih stavb najmanj enak višini kapi načrtovanega objekta.
(6) Nove enostanovanjske objekte se lahko na namenskih rabah SSe in SK gradi tudi bliže od odmikov, navedenih v petem odstavku tega člena, če se s študijo osončenosti dokaže, da imajo vse svetlobne odprtine bivalnih stanovanjskih prostorov obstoječega objekta zagotovljen minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša na zimski solsticij najmanj eno uro, na ekvinokcija pa najmanj 3 ure na dan.
(7) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri atrijskih hišah ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist, o čemer odloči občina. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena novogradnja na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(8) Navedeni odmiki veljajo, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače.
(9) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestišča 1,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom ali če je ta določen z regulacijsko linijo. Za vse gradnje in posege znotraj varovalnega pasu javne ceste je treba pridobiti soglasje upravljavcev.
(10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji.
III.3.3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
51. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
– največjim dovoljenim faktorjem izrabe funkcionalne parcele objekta (FI),
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti funkcionalne parcele objekta (FZ),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na funkcionalni parceli objekta,
– največjo višino objektov (V),
– etažnost.
(2) Kadar sta obstoječa zazidanost ali izraba funkcionalne parcele objekta večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, razen za razliko, ki nastane na podlagi gradbenih zahtev o toplotni izolativnosti stavb, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(3) V EUP, kjer je območje, potrebno za funkcioniranje posamezne dejavnosti, enako površini EUP, se faktorji računajo na celotno EUP. Zahteva se navaja v Prilogi 1.
(4) Za EUP, kjer je predviden način urejanja OPPN, veljajo faktorji izrabe kot usmeritev. Računajo se na celotno EUP.
III.3.4. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
52. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.
(2) V prostorskih enotah, ki so bile enotno načrtovane in izgrajene in v prostorskih enotah z izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je treba naklon strehe, material in barvo kritine, višino objekta ter smeri slemen prilagoditi enotno oziroma kakovostni podobi v prostorski enoti. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemen (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) prečno na plastnice. Barve kritin naj bodo prilagojene posameznemu stavbnemu tipu in ne smejo biti odsevajoče.
(3) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd. treba smiselno upoštevati kakovostne okoliške objekte v prostorski enoti. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
(4) Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij, kot so grška stebrišča …) in na strehah objektov (kritine, frčade …).
(5) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih kolektivne stanovanjske gradnje je treba upoštevati naslednja pravila:
– pri obnovi fasad in zamenjavi stavbnega pohištva je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za stavbo;
– če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v gradbenem dovoljenju niso bili določeni, je treba upoštevati prvotno barvo fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta. Spremenijo se lahko le s soglasjem občinske službe, pristojne za urejanje prostora;
– na podlagi risb fasad iz načrta arhitekture za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav s soglasjem občinske službe, pristojne za urejanje prostora.
(6) Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in so v največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Sodobno oblikovane strehe, ki spreminjajo tipičen naklon in kritino, na območjih varovanj naselbinske kulturne dediščine niso dovoljene.
(7) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(8) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, h kateremu se gradi.
(9) Oporni zidovi, višji od 1,5 m, morajo biti ozelenjeni.
53. člen
(velikost, urejanje in oblikovanje javnih zelenih površin)
(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih oziroma zelenih in drugih javnih odprtih površin.
(2) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi.
(3) Kolesarske steze in pešpoti je, kjer je to možno, treba zasajati z drevoredi.
(4) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.
(5) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(6) Ohranja se obstoječa vegetacija. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(7) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
54. člen
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in spremembi namembnosti je treba na funkcionalni parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Kadar na funkcionalni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je stanovalcem, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba. Na namenski rabi SK, A in CU se površina takšnih parkirnih mest šteje v velikost funkcionalne parcele objekta, vendar le za potrebe gradnje eno in dvostanovanjskih stavb in ob izkazanem lastništvu investitorja.
(3) Števila obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati.
(4) Parkirne površine na nivoju terena z več kot 10 parkirnimi mesti je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 4 parkirna mesta.
(5) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila in delovne stroje, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo IG, IP in PO.
(6) Parkirne površine za avtodome je možno načrtovati v prostorskih enotah z namensko rabo BT, BC, IG, PO in ZS.
(7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
55. člen
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)
(1) Glede na vrsto objekta je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest:
+---------------------------------------+-----------------------+
|Vrsta objekta |Število parkirnih mest |
| |(PM) |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stanovanja in bivanje | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|11100 Enostanovanjske stavbe |3 PM/stanovanje |
+---------------------------------------+-----------------------+
|11210 Dvostanovanjske stavbe |2 PM/stanovanje |
+---------------------------------------+-----------------------+
|11220 Tri-in večstanovanjske stavbe | |
|(najmanjše skupno število parkirnih | |
|mest za celotni večstanovanjski objekt | |
|mora znašati 2PM/ stanovanje. Za | |
|obiskovalce mora biti zagotovljeno | |
|najmanj 0.2 PM na stanovanje, vendar | |
|ne manj kot 2 PM za celotno stavbo). | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|za stanovanje do 35 m2 koristne |1 PM |
|stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 |1,5 PM |
|koristne stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 |2 PM |
|koristne stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|za stanovanje nad 100 m2 koristne |3 PM |
|stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|11301 Stanovanjske stavbe z |1 PM/stanovanje + 20 % |
|oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana |za obiskovalce |
|stanovanja) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|11302 Stanovanjske stavbe za druge |1 PM/10 ležišč |
|posebne družbene skupine (dijaški, | |
|mladinski domovi in ipd.) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|11302 Stanovanjske stavbe za druge |1 PM/5 ležišč + 50 % za|
|posebne družbene skupine (domovi za |obiskovalce |
|ostarele, varna hiša) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Poslovno trgovske dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12201 Stavbe javne uprave |1 PM/30 m2 BTP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |1 PM/30 m2 BTP |
|(pisarniški in upravni prostori ter | |
|druge storitve) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12203 Druge poslovne stavbe (mešani |1 PM/30 m2 BTP |
|poslovni programi) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12301 Trgovske stavbe | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|trgovski lokal pod 100 m2 |1 PM/30 m2 uporabne |
| |prodajne površine/ne |
| |manj kot 2 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|trgovina med 100 in 500 m2 |1 PM/50 m2 uporabne |
| |prodajne površine/ne |
| |manj kot 4 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|trgovina z neprehrambenimi izdelki |1 PM/80 m2 uporabne |
| |prodajne površine/ne |
| |manj kot 2 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|nakupovalni center do 2500 m2 |1 PM/35 m2 uporabne |
| |prodajne površine |
+---------------------------------------+-----------------------+
|nakupovalni center nad 2500 m2 |1 PM/30 m2 uporabne |
| |prodajne površine |
+---------------------------------------+-----------------------+
|odprte in pokrite tržnice |1 PM/40 m2 uporabne |
| |prodajne površine |
+---------------------------------------+-----------------------+
|večnamenski trgovsko zabaviščni, |1 PM/25 m2 uporabne |
|poslovni centri |prodajne površine |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12303 Bencinski servisi |1 PM/30 m2 prodajnih |
| |površin / ne manj kot |
| |3PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12304 Stavbe za storitvene dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|obrtno servisne dejavnosti -frizer, |1 PM/30 m2 BTP / ne |
|urar, čistilnica, fizioterapija, |manj kot 2 PM |
|lekarne… | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|avtopralnice |3 PM/pralno mesto |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Športne dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|24110 Športna igrišča | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|stadion |1 PM/200 m2 BTP |
| |od tega 20 % PM za |
| |avtobuse |
+---------------------------------------+-----------------------+
|igrišča za tenis |4 PM/igrišče |
+---------------------------------------+-----------------------+
|javna kopališča |1 PM/150 m2 površine |
| |javnega kopališča |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12650 Stavbe za šport | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|športne dvorane s prostori za gledalce |1 PM/30 m2 BTP |
| |od tega 20 % PM za |
| |avtobuse |
+---------------------------------------+-----------------------+
|večnamenske dvorane, pretežno |1PM/15 m2 BTP |
|namenjene razvedrilu kot wellness, | |
|fizioterapija, fitnes in pd. | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Posebne dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12111 Hotelske in podobne stavbe za |1 PM/1,5 sobo |
|kratkotrajno nastanitev (hotel, | |
|prenočišča, penzioni) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12112 Gostilne, restavracije in |1 PM/4 sedeže + 1 |
|točilnice |PM/tekoči meter |
| |točilnega pulta – ne |
| |manj kot 5 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12120 Druge gostinske stavbe za |1 PM/10 ležišč |
|kratkotrajno nastanitev (mladinska | |
|prenočišča) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Družbene dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo |1 PM/5 sedežev |
|(gledališča, koncertne hiše, | |
|večnamenske dvorane, kino, galerija) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12620 Muzeji in knjižnice |1 PM/80 m2 BTP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12721 Stavbe za opravljanje verskih |1 PM/10 sedežev |
|obredov | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo |1 PM/25 m2 BTP |
|(zdravstveni dom, ambulante, |ne manj kot 2 PM |
|veterinarske ambulante) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in | |
|znanstvenoraziskovalno delo | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|osnovne šole |1 PM/učilnico |
| |+ 0,5 PM/učilnico za |
| |kratkotrajno parkiranje|
| |staršev |
+---------------------------------------+-----------------------+
|srednje šole |1,5 PM/učilnico |
+---------------------------------------+-----------------------+
|posebne šole za ovirane v razvoju |1,25 PM/učilnico |
| |+ 0,5 PM/učilnico za |
| |kratkotrajno parkiranje|
| |staršev |
+---------------------------------------+-----------------------+
|visoke šole |1 PM/25 m2 BTP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|otroški vrtci |1,25 PM/oddelek + |
| |0,5 PM/učilnico za |
| |kratkotrajno parkiranje|
| |staršev |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Proizvodne dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo |1 PM/80 m2 BTP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12712 Stavbe za rejo živali |1 PM/80 m2 BTP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12713 Stavbe za spravilo pridelka |ne manj kot 1 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12714 Druge nestanovanjske kmetijske |ne manj kot 1 PM |
|stavbe | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12510 Industrijske stavbe | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|do 200 m2 |1 PM/30 m2 BTP / ne |
| |manj kot 2 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|več kot 200 m2 |1 PM/50 m2 BTP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|skladišča s strankami |1 PM/150 m2 BTP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|skladišča brez strank |ne manj kot 3 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|razstavni in prodajni prostori |1 PM/80 m2 BTP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|delavnice za servis motornih vozil |6 PM/popravljalno mesto|
+---------------------------------------+-----------------------+
|Drugo | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|24204 Pokopališča |1 PM/300 m2 |
|12722 Pokopališke stavbe |ne manj kot 10 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|24122 Drugi gradbeni inženirski |1 PM/600 m2 |
|objekti za šport, rekreacijo in prosti | |
|čas (park) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki |1 PM/100 m2 |
|niso uvrščene drugje (prevzgojni | |
|domovi, zapori, vojašnice, stavbe za | |
|nastanitev policistov, gasilcev). | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|12410 Postajna poslopja, terminali, |1 PM/50 m2* |
|stavbe za izvajanje komunikacij ter z |*število PM upošteva |
|njimi povezane stavbe. |tudi značaj objekta in |
| |dostop do javnega |
| |prometa |
+---------------------------------------+-----------------------+
(2) Poleg navedenega števila PM je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila po možnosti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest za invalide. Če je parkirnih mest manj kot 20, je treba zagotoviti vsaj eno PM za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
56. člen
(gradnja, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje.
(2) Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– Namembnost: namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj osnovne namenske rabe prostora ne ovira. Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju;
– Oblikovanje: enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov;
– Gradnja na funkcionalni parceli objekta:
– enostavni in nezahtevni objekti, ki se lahko gradijo le na funkcionalni parceli manj zahtevnega ali zahtevnega objekta z gradbenim dovoljenjem, so:
– majne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe zazidave, razen objektov na zelenih površinah,
– objekt za rejo živali na SK in A,
– pomožni kmetijsko gozdarski objekt na SK in A,
– objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost na SK in A,
– mala komunalna ČN – razen mala komunalna ČN kot javna infrastruktura in mala ČN za potrebe dveh ali več stavb,
– greznica,
– rezervoar – razen na rabi I, P, Z, E in O,
– bazen za kopanje,
– samostojno parkirišče – razen javno parkirišče in razen parkirišč na rabi Z in P.
– Za navedene izjeme pogoj umeščanja na funkcionalno parcelo objekta ne velja. Tej objekti lahko stojijo na parceli samostojno.
– priključevanje na GJI: objekti so lahko samostojno priključeni na omrežja GJI, razen pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, grajenih na kmetijskih zemljiščih v odprti krajini, ki ne smejo biti priključeni na omrežja GJI in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, grajenih na kmetijskih in gozdnih zemljiščih na robu stavbnih površin, ki ne smejo imeti lastnih priključkov na GJI.
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v Prilogi 2 tega odloka.
(4) Znotraj območij kulturne dediščine naj se umestitev nezahtevni in enostavni objekti v prostor predhodno preveri in nemoteče vključi v prostorski kontekst. Za njihovo postavitev je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
III.3.5. Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
57. člen
(velikost in oblika funkcionalne parcele objekta)
(1) Pri določitvi funkcionalnih parcel objektov je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje;
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Funkcionalna parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.
(3) V primeru, ko funkcionalna parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora in obe dopuščata gradnjo istovrstnega objekta, potem veljajo za gradnjo tega objekta določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del funkcionalne parcele objekta.
(4) V primeru, da velikost funkcionalne parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost funkcionalne parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe 500 m2,
– v primerih, ko je funkcionalna parcela objekta na območjih SSe večja od 1000 m2, se faktorji izrabe računajo za površino 1000 m2,
– najmanjša velikost funkcionalne parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 300 m2 za en objekt v nizu;
– najmanjša velikost funkcionalne parcele objekta za površine podeželskega naselja SK je 300 m2,
– ko funkcionalna parcela objekta razpršene gradnje (oziroma skladno s predhodnimi zakonskimi opredelitvami gradbena parcela, funkcionalna parcela) ni bila določena v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, znaša največja velikost funkcionalne parcele objekta na območju razpršene gradnje 500 m2 ali površina stavbišča vseh pred sprejemom tega odloka legalno zgrajenih zahtevnih, manj zahtevnih in tistih nezahtevnih in enostavnih stavb, v katere lahko človek stopi, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).
(5) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča) je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje funkcionalne parcele objekta v skladu z določili tega odloka.
(6) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju funkcionalne parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne funkcionalne parcele objekta, razen zaradi konfiguracije terena, ki gradnjo onemogoča.
(7) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(8) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim funkcionalna parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja funkcionalne parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Funkcionalna parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma funkcionalna parcela objekta v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.
(9) Funkcionalno parcelo objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno, če to ni možno pa kot več celih zemljiških parcel.
(10) Določila o minimalni velikosti funkcionalne parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše funkcionalne parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov.
III.3.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj ter glede gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
Komunalna opremljenost zemljišč
58. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih:
– če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali
– če investitor zagotovi začasno samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme.
59. člen
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
60. člen
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je treba priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo v skladu s členom o minimalni komunalni oskrbi iz tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.
(2) Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema, če njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali če pogodba o opremljanju med investitorjem in občino še ni sklenjena, lahko investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki omogoča samooskrbo in sledi napredku tehnike.
(3) Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(4) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti smejo imeti lastne priključke na omrežja gospodarske javne infrastrukture, razen nezahtevne in enostavne stavbe, grajene izven območja stavbnih zemljišč.
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
61. člen
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
+---------------------------------------------------+-----------+
|hitra cesta (HC) |35 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
|glavna cesta (GC) |25 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
|regionalna cesta (RC) |15 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
|lokalna cesta: (lokalna cesta – LC, zbirna krajevna|10 m |
|cesta – LZ, krajevna cesta – LK) | |
+---------------------------------------------------+-----------+
|javna pot (JP) |5 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
|državna kolesarska pot (KP) |5 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
|javna pot za kolesarje (KJ) |2 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od meje progovnega pasu na obeh straneh prog:
+---------------------------------------------------+-----------+
|železniška proga |100 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
|industrijski tir |50 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
(3) Varovani pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
+---------------------------------------------------+-----------+
|Za elektroenergetske vode in naprave nazivne | |
|napetosti: | |
+---------------------------------------------------+-----------+
|za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne |40 m |
|transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV | |
|in 220 kV | |
+---------------------------------------------------+-----------+
|za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne |15 m |
|transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV | |
|in 35 kV | |
+---------------------------------------------------+-----------+
|podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV |3 m |
|in 35 kV | |
+---------------------------------------------------+-----------+
|za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih |10 m |
|napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | |
+---------------------------------------------------+-----------+
|za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 |1 m |
|kV do vključno 20 kV | |
+---------------------------------------------------+-----------+
|za razdelilno postajo srednje napetosti, |2 m |
|transformatorsko postajo srednje napetosti na 0,4 | |
|kV | |
+---------------------------------------------------------------+
|za plinovode z obratovalnim tlakom: |
+---------------------------------------------------+-----------+
|več kot 16 bar |100 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
|od 5 bar do vključno 16 bar |5 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
|do 5 bar |1 m |
+---------------------------------------------------+-----------+
|za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, |3 m |
|drugi vodi lokalne gospodarske javne | |
|infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda | |
+---------------------------------------------------+-----------+
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:
+---------------------------------------------------------------+
|Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m|
|iz okoliške pokrajine |
+---------------------------------------------------------------+
|Objekti višji od 100 m |
+---------------------------------------------------------------+
|Daljnovodi in žičnice višji od 75 m |
+---------------------------------------------------------------+
|Objekti višji od 25 m izven naselij in hkrati znotraj |
|varovalnih koridorjev druge infrastrukture |
+---------------------------------------------------------------+
(5) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v predpisih, ki določajo te varovalne pasove, drugačni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila omenjenih predpisov.
(6) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
62. člen
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja komunalne opreme in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(2) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami.
(3) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(4) Omrežja GJI je treba medsebojno usklajevati. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(5) Omrežja GJI se praviloma združuje v skupne koridorje, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(6) Ob gradnji novega ali rekonstrukciji posamičnega obstoječega omrežja GJI je praviloma treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav GJI, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(7) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki morajo biti posebej obrazloženi, takšna gradnja ni možna ali ko posegajo na registrirana arheološka najdišča. Izjemoma lahko infrastrukturni vodi v območjih registriranih arheoloških najdišč potekajo podzemno, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(8) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(9) Pri načrtovanju javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov.
63. člen
(gradnja in urejanje cest)
(1) Načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V rezervatu prometnice so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem.
(2) Skupne širine rezervatov občinskih cest so:
– lokalne ceste in javne poti 40 m,
– kolesarske poti 20 m.
(3) Ko se za načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo, v idejnem projektu določi tehnične značilnosti, se širina rezervata zmanjša na vrednost, ki jo določi idejni načrt prometnice.
(4) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. Na javno cesto je treba več objektov praviloma priključevati s skupnim priključkom.
(5) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(6) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(7) Ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je treba skladno s hierarhijo prometnice v urbanem prostoru zagotoviti ustrezen ulični profil. Vse ceste naj imajo na odsekih skozi naselje pločnike, zbirne ter pomembnejše povezovalne ceste pa tudi kolesarske poti in zeleni, praviloma drevoredni, pas. Ulice naj imajo enotno oblikovano urbano opremo glede na njihovo pomembnost v urbanem prostoru.
(8) Za ureditev počivališč in razgledišč ob rekreacijskih in kolesarskih poteh v odprti krajini naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo.
(9) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m, dvosmerne kolesarske steze 2,50 m, minimalna širina pločnika pa 1,20 m. Minimalna širina zelenega pasu ni določena.
(10) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. Cestni profil se praviloma prilagaja tako, da se na račun širine posameznih pasov ohranjajo vse vrste načrtovanega prometnega omrežja. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, zatem kolesarske steze in nazadnje pločnika. Če tudi to ni mogoče, se na prometnicah najprej izključi zeleni pas in nato kolesarske steze.
64. člen
(gradnja in urejanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih površin. Odvajanje odpadnih vod mora biti urejeno skladno s področnimi predpisi.
(2) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti. Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi predpisi.
(3) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno in v skladu s predpisi. Praviloma morajo biti locirane na funkcionalni parceli objekta ali na funkcionalni parceli več objektov, če naprava služi več objektom. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.
(4) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji. Vse funkcionalne parcele objektov morajo imeti najmanj 40 % neutrjenih površin.
(5) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine.
(6) Hidrante je treba praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
65. člen
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z državnim prostorskim načrtom.
(3) Elektroenergetsko razdelilno omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti na območju naselij praviloma zgrajeno v podzemni izvedbi, razen če to zaradi terenskih ali tehničnih razlogov ni možno.
(4) Vsi objekti elektroenergetskega omrežja morajo biti kvalitetno oblikovani in izvedeni z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero.
(5) Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.
66. člen
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov, pri mostovih in brveh, je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji. Med drugim je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
67. člen
(gradnja in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na območjih naselij morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. Prednostno se gradijo do objektov družbene javne infrastrukture.
68. člen
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen brezžičnih sistemov, mora biti praviloma izvedeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna obnova nadzemnih vodov.
(2) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba praviloma umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
(3) Bazne postaje se lahko gradijo na območjih osnovnih namenskih rab I, P, O, E.
(4) Na območjih osnovnih namenskih rab C in B se lahko gradijo bazne postaje, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam;
– antenski drog je lahko visok največ 10 m nad površino strehe;
– pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na stavbo, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,5 m od strešine, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5 m od terena in najmanj 1,5 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,5 m;
– prostor s telekomunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem njenem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če pa je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih oziroma stolpih, njegova bruto površina pa je lahko do 30 m²;
– lahko imajo samostojne priključke na infrastrukturna omrežja.
(5) Za zagotovitev kar najmanjših možnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Oblikovanje objektov mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti.
(6) Gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
69. člen
(gradnja in ureditve omrežja zbiranja in odstranjevanja odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na funkcionalni parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev.
(4) Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja. Odjemno mesto je praviloma oddaljeno največ 5 metrov od transportne poti, dostop pa svetle širine min 3 metre in svetle višine min 3,6 metra. Če je dostop slepa ulica, daljša od 50 metrov, mora imeti obračališče.
(5) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših cest in mora biti ograjen. Zbirni center za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK in O.
(6) Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih, namensko zgrajenih skladiščih. Lahko se zbirajo tudi v ustrezno urejenih zbirnih centrih. Nevarne odpadke se odda v sklopu akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ali v namenskem objektu za zbiranje tovrstnih odpadkov.
III.3.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
70. člen
(varstvo narave)
Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave.
71. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili področnih predpisov. Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.
(4) Za raziskavo in odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(6) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(7) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji v skladu z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tega akta.
(8) Med gradnjo je treba objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(9) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(10) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih: cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami,
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova,
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(11) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine,
– na fasadah je le izjemoma dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav, (kolikor ni možno drugače, jih je treba locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt),
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti,
– v okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine,
– se vanjo lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
(12) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(13) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute,
– na območjih enot memorialne dediščine je le izjemoma dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine,
– v memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
(14) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane prvine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(16) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih treba upoštevati glede na dediščino ustrezne od sledečih usmeritev:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– ohranjati vodni režim na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terenu ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(17) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so lahko prepovedani posegi, kot so:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(18) V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(19) Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo poglede iz okolice.
(20) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(21) V primeru odkritja nove kulturne dediščine je treba o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
72. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(3) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
73. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(2) Namestitev novih obcestnih svetilk izven strnjenih območij naselij je treba omejiti na nujno potrebno. Uporabljajo se lahko samo svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru. Reklamna in okrasna osvetlitev naj se na varovanih območjih časovno omeji.
(3) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
74. člen
(varstvo zraka)
Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
75. člen
(varstvo voda)
(1) Vodna in priobalna zemljišča, ki so določena s posebnimi predpisi s področja varovanja voda in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se urejajo v skladu z določili predpisov.
(2) Pri gradnji objektov in ureditve na območju vodnih in priobalnih zemljišč je potrebno upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda ter pridobiti soglasje pristojnega organa za vode.
(3) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet. Ne glede na namensko rabo je potrebno ohranjati obrežno rastje na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena javni dostop in vzdrževanje vodotoka.
(5) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, je dovoljena rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(6) Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje ter druge kmetijske operacije, ki bi lahko imele vpliv na vodni režim, so dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(7) Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v skladu z določbami zakona o vodah in pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda, ter v sodelovanju s pristojnim organom za upravljanje z vodami.
76. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(3) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
77. člen
(varstvo tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
78. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območja, namenjena varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo se v skladu z določili predpisov.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi im drugimi.
(3) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali v primeru naravnih nesreč. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvajal na ustreznih kmetijskih zemljiščih ob soglasju pristojne službe.
(5) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za evakuacijo in začasno namestitev prebivalstva v primeru naravnih nesreč ter določiti območja za dekontaminacijo ljudi in sredstev.
79. člen
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Erozijska in plazljiva območja, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(3) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(4) Na erozijskih in plazljivih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.
(5) Na erozijskih in plazljivih območjih so novogradnje in druga večja zemeljska dela možna le na podlagi analize stabilnosti terena, ki ga je v projektu za PGD treba priložiti kot geološko tehnični elaborat.
(6) Za vse posege v erozijskih in plazljivih območjih je treba pridobiti soglasje pristojnih služb.
(7) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
80. člen
(območja potresne ogroženosti)
(1) Območja potresne ogroženosti so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.
81. člen
(poplavna območja)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(5) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
82. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba zagotoviti najmanj:
– odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
– prometne manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(4) Na območjih brez hidrantega omrežja je treba zagotoviti požarno varnost v skladu s predpisi.
(5) Gradnje in prostorske ureditve morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in bazenov s požarno vodo.
(6) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
III.3.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
83. člen
(arhitektonske ovire)
Pri gradnjah in vseh prostorskih ureditvah se mora zagotoviti njihova uporaba za gibalno ovirane osebe, skladno s predpisi in dobro prakso.
84. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine.
– I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, in sicer:
+---------------------------------------+----------+------------+
|Namenska raba/Stopnja varstva pred | III. | IV. stopnja|
|hrupom | stopnja | |
+---------------------------------------------------------------+
|S – OBMOČJA STANOVANJ |
+---------------------------------------+----------+------------+
|SS | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|SK | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|SP | ● | |
+---------------------------------------------------------------+
|C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CU | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CDi | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CDz | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CDk | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CDo | | ● |
+---------------------------------------+----------+------------+
|I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|IP | | ● |
+---------------------------------------+----------+------------+
|IG | | ● |
+---------------------------------------+----------+------------+
|IK | | ● |
+---------------------------------------------------------------+
|B – POSEBNA OBMOČJA |
+---------------------------------------+----------+------------+
|BT | ● | |
+---------------------------------------------------------------+
|Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZS | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZP | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZV | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZD | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZK | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | | ● |
+---------------------------------------+----------+------------+
|A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | ● | |
+---------------------------------------+----------+------------+
|K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | ● |
+---------------------------------------+----------+------------+
|K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | ● |
+---------------------------------------+----------+------------+
|G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | ● |
+---------------------------------------+----------+------------+
|VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | | ● |
+---------------------------------------+----------+------------+
|OO – OSTALA OBMOČJA | | ● |
+---------------------------------------+----------+------------+
(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.
(4) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je treba z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(9) Pri gradnji novih objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade.
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(11) Upravljavec hitre ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območja urejanja ob hitri cesti oziroma za območja spremenjene rabe prostora znotraj njenega vpliva glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje.
85. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je treba izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem, ki velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
86. člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi.
III.3.9. Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
87. člen
(objekti razpršene gradnje)
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno zgrajeni objekti izven stavbnih zemljišč.
(2) Na objektih razpršene gradnje so dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
(3) Na funkcionalni parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe.
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi SSe, kolikor niso v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
III.4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
88. člen
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
V tem poglavju so glede na krajinske enote in namensko rabo prostora določene:
– dopustne dejavnosti,
– dopustne vrste objektov,
– dopustne gradnje in drugi posegi v prostor,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
89. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »S – Območja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+---------------------------------------------------------------+
|Namenska |S – Območja stanovanj |
|raba | |
+------------+-----------------------------------------------+---------------+
|Podrobna |SS |SK |
|namenska |stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju |Površine |
|raba |brez dejavnosti ali s spremljajočimi |podeželskega |
| |dejavnostmi |naselja, ki so |
| | |namenjene |
| | |površinam |
| | |kmetij z |
| | |dopolnilnimi |
| | |dejavnostmi in |
| | |bivanju |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Členitev |SSe |SSs |SSv |SK |
|podrobne |Prosto stoječa |Strnjena |Večstanovanjska|Površine |
|namenske |gradnja |gradnja |gradnja |podeželskega |
|rabe | | | |naselja |
+------------+-----------------------------------------------+---------------+
|Osnovna |So namenjena bivanju s spremljajočimi |Bivanje, |
|dejavnost |dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |površine kmetij|
| | |z dopolnilnimi |
| | |dejavnostmi |
+------------+-----------------------------------------------+---------------+
|Spremljajoče|družbene dejavnosti |Spremljajoče |
|dejavnosti |poslovne dejavnosti |dejavnosti |
| |druge dejavnosti |lahko presežejo|
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |50 % BTP |
| | |objekta. |
| | |predelovalne |
| | |dejavnosti, |
| | |izhajajoče iz |
| | |kmetijstva, |
| | |lova, |
| | |gozdarstva, |
| | |ribištva |
| | |gostinstvo in |
| | |turizem |
| | |obrt |
| | |družbene |
| | |dejavnosti |
| | |poslovne |
| | |dejavnosti |
| | |druge |
| | |dejavnosti |
| | |vzdrževanje in |
| | |popravila |
| | |motornih vozil |
| | |druge |
| | |dejavnosti, ki |
| | |služijo tem |
| | |območjem |
+------------+-----------------------------------------------+---------------+
|Izključujoče|proizvodne dejavnosti |proizvodne |
|dejavnosti |promet in skladiščenje |dejavnosti |
| |gostinstvo in turizem |promet in |
| |vzdrževanje in popravila motornih vozil |skladiščenje |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Dovoljene |1110 |1110 |1122 tri– in |1110 |
|vrste |enostanovanjske|enostanovanjske|večstanovanjske|enostanovanjske|
|zahtevnih in|stavbe |stavbe |stavbe |stavbe |
|manj |1121 |1121 |1130 |1121 |
|zahtevnih |dvostanovanjske|dvostanovanjske|stanovanjske |dvostanovanjske|
|stavb |stavbe |stavbe |stavbe za |stavbe |
| |12304 stavbe za|12304 stavbe za|posebne |1122 tri– in |
| |druge |druge |družbene |večstanovanjske|
| |storitvene |storitvene |skupine |stavbe (vendar |
| |dejavnosti, |dejavnosti, |12304 stavbe za|ne več kot tri |
| |vendar ne |vendar ne |druge |stanovanja) |
| |avtopralnice in|avtopralnice in|storitvene |1130 |
| |stavbe za |stavbe za |dejavnosti, |stanovanjske |
| |oskrbo in nego |oskrbo in nego |vendar ne |stavbe za |
| |živali |živali |avtopralnice in|posebne |
| |1242 garažne |1242 garažne |stavbe za |družbene |
| |stavbe |stavbe |oskrbo in nego |skupine |
| |2302 energetski|2302 energetski|živali |1242 garažne |
| |objekti – le |objekti – le |1242 garažne |stavbe |
| |fotovoltaični |fotovoltaični |stavbe |12112 gostilne,|
| |sistemi kot del|sistemi kot del|2302 energetski|restavracije in|
| |strehe ali |strehe ali |objekti – le |točilnice |
| |fasade |fasade |fotovoltaični |12120 druge |
| |obstoječih |obstoječih |sistemi kot del|gostinske |
| |objektov |objektov |strehe ali |stavbe za |
| |2411 športna |2411 športna |fasade |kratkotrajno |
| |igrišča |igrišča |obstoječih |nastanitev |
| |24122 drugi |24122 drugi |objektov |122 poslovne in|
| |gradbeno |gradbeno |2411 športna |upravne stavbe |
| |inženirski |inženirski |igrišča |12301 trgovske |
| |objekti za |objekti za |24122 drugi |stavbe, razen |
| |šport |šport |gradbeno |nakupovalnih in|
| |rekreacijo in |rekreacijo in |inženirski |trgovskih |
| |prosti čas |prosti čas |objekti za |centrov ter |
| |24205 drugi |24205 drugi |šport |veleblagovnic |
| |gradbeni |gradbeni |rekreacijo in |12304 stavbe za|
| |inženirski |inženirski |prosti čas |storitvene |
| |objekti, ki |objekti, ki |24205 drugi |dejavnosti, |
| |niso uvrščeni |niso uvrščeni |gradbeni |vendar ne |
| |drugje– samo |drugje– samo |inženirski |avtopralnice in|
| |parkirišča, |parkirišča, |objekti, ki |stavbe za |
| |podporni zidovi|podporni zidovi|niso uvrščeni |oskrbo in nego |
| | | |drugje– samo |živali |
| | | |parkirišča, |1271 |
| | | |podporni zidovi|nestanovanjske |
| | | | |kmetijske |
| | | | |stavbe, razen |
| | | | |12712 stavbe za|
| | | | |rejo živali |
| | | | |2302 energetski|
| | | | |objekti – le |
| | | | |fotovoltaični |
| | | | |sistemi kot del|
| | | | |strehe ali |
| | | | |fasade |
| | | | |obstoječih |
| | | | |objektov |
| | | | |2411 športna |
| | | | |igrišča |
| | | | |24122 drugi |
| | | | |gradbeno |
| | | | |inženirski |
| | | | |objekti za |
| | | | |šport |
| | | | |rekreacijo in |
| | | | |prosti čas |
| | | | |24205 drugi |
| | | | |gradbeni |
| | | | |inženirski |
| | | | |objekti, ki |
| | | | |niso uvrščeni |
| | | | |drugje – samo |
| | | | |parkirišča, |
| | | | |podporni zidovi|
| | | | |12510 |
| | | | |industrijske |
| | | | |stavbe za |
| | | | |potrebe obrti |
+----------------------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji glede velikosti objektov |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Zelene |FZP: 0.4 |FZP:0.3 | |Na območju |
|površine | | |FZP: 0.4 ali |krajinske enote|
|FZP | | |15m2/stanovanje|VR – naselje se|
| | | | |ohranja princip|
| | | | |ureditve |
| | | | |vodoprepustnih |
| | | | |tlakov na |
| | | | |dvoriščih |
| | | | |(gramozne |
| | | | |površine …) |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Faktor |FZ: 0.4 |FZ: 0.6 |FZ: 0.3 |FZ: 0.5 |
|zazidanosti | | | |Na območju |
|FZ | | | |krajinske enote|
| | | | |VR – naselje se|
| | | | |ohranja princip|
| | | | |ureditve |
| | | | |vodoprepustnih |
| | | | |tlakov na |
| | | | |dvoriščih |
| | | | |(gramozne |
| | | | |površine …) |
+----------------------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Etažnost |osnovni kubus |vrstne hiše – |max P+4 |– osnovni kubus|
| |stavbe |osnovni kubus | |stavbe ima |
| |praviloma P+1 |stavbe | |praviloma |
| | |praviloma od | |etažnost od P+1|
| | |P+1 do P+2, pri| |do P+2, pri |
| | |čemer ima drugo| |čemer ima drugo|
| | |nadstropje | |nadstropje |
| | |(tretja etaža),| |(tretja etaža),|
| | |ki je | |ki je |
| | |neposredno pod | |neposredno pod |
| | |streho, svetlo | |streho, svetlo |
| | |notranjo višino| |notranjo višino|
| | |kolenčnega zidu| |kolenčnega zidu|
| | |max 1.50 m | |max 1.50 m, |
| | | | |– pri sodobno |
| | | | |oblikovanih |
| | | | |strehah mora |
| | | | |biti višina |
| | | | |stanovanjskih |
| | | | |objektov taka, |
| | | | |da višina |
| | | | |fasade ob |
| | | | |javnih |
| | | | |prostorih ne |
| | | | |presega oziroma|
| | | | |da dosega |
| | | | |zgoraj |
| | | | |predpisane |
| | | | |višine fasade |
| | | | |na kapi. |
| | | | |Za stanovanjske|
| | | | |stavbe ob Ulici|
| | | | |9. septembra v |
| | | | |enotah VR– 19, |
| | | | |VR– 20, VR– 26,|
| | | | |VR– 27, VR– 31 |
| | | | |in VR– 32 – |
| | | | |– dovoljena |
| | | | |etažnost |
| | | | |osnovnega |
| | | | |kubusa stavbe |
| | | | |P+2, pri čemer |
| | | | |ima drugo |
| | | | |nadstropje |
| | | | |(tretja etaža),|
| | | | |ki je |
| | | | |neposredno pod |
| | | | |streho, svetlo |
| | | | |notranjo višino|
| | | | |kolenčnega zidu|
| | | | |max 1.50 m, |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Gabariti | | | |– osnovni kubus|
| | | | |stavbe je |
| | | | |praviloma |
| | | | |kvader, |
| | | | |– kota |
| | | | |pritličja je na|
| | | | |terenu |
| | | | |nagnjenem do 10|
| | | | |% največ 50 cm |
| | | | |nad najnižjo |
| | | | |točko terena ob|
| | | | |objektu. |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Strehe | | | |Za stanovanjske|
| | | | |stavbe ob Ulici|
| | | | |9. septembra v |
| | | | |enotah VR– 19, |
| | | | |VR– 20, VR– 26,|
| | | | |VR– 27, VR– 31 |
| | | | |in VR– 32 – |
| | | | |– smer slemena |
| | | | |osnovnega |
| | | | |kubusa stavbe |
| | | | |mora biti |
| | | | |vzporedna z |
| | | | |daljšo |
| | | | |stranico, |
| | | | |– na osnovnih |
| | | | |kubusih stavb |
| | | | |so dovoljene |
| | | | |simetrične |
| | | | |dvokapnice – |
| | | | |položen naklon |
| | | | |streh med 15° |
| | | | |in 35°, |
| | | | |– korčna |
| | | | |oziroma druga |
| | | | |opečnata |
| | | | |kritina. |
| | | | |Na ostalih |
| | | | |objektih: |
| | | | |– dovoljene |
| | | | |tudi sodobno |
| | | | |oblikovane |
| | | | |strehe. |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Fasade | | | |Barve fasad v |
| | | | |barvah |
| | | | |naravnega |
| | | | |agregata |
| | | | |svetlih tonov. |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Odmiki | | | |Na območju |
| | | | |krajinske enote|
| | | | |VR – naselje: |
| | | | |– odmiki |
| | | | |novogradenj od |
| | | | |lokalnih cest |
| | | | |naj sledijo |
| | | | |prevladujoči |
| | | | |gradbeni |
| | | | |liniji, |
| | | | |– kjer |
| | | | |prepoznavna |
| | | | |gradbena linija|
| | | | |ni |
| | | | |vzpostavljena |
| | | | |je min odmik 6 |
| | | | |metrov. |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Drugo | |Atrijske hiše –| |– Pri prenovi |
| | |nadzidave in | |in notranjem |
| | |dozidave niso | |razvoju |
| | |dovoljene | |podeželskih |
| | | | |naselij naj se |
| | | | |ohranja in |
| | | | |poudarja |
| | | | |kulturne in |
| | | | |krajinske |
| | | | |kvalitete, |
| | | | |zlasti v |
| | | | |navezavi s |
| | | | |kmetijskimi |
| | | | |dejavnostmi na |
| | | | |robovih |
| | | | |naselij. |
+------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
90. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
(1) Območja osnovne namenske rabe »A – Območja razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------------+--------------------------------------------+
|Namenska raba |A – površine razpršene poselitve |
+------------------+--------------------------------------------+
|Podrobna namenska |A – poselitveni vzorci z nizko gostoto, kot |
|raba |so na primer samotne kmetije ter strnjene |
| |oblike manjših naselij. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |bivanje |
+------------------+--------------------------------------------+
|Spremljajoče |predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz |
|dejavnosti |kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva in |
| |obrt |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
| |Spremljajoče dejavnosti na območjih A |
| |znotraj krajinske enote VR – Griči so tudi |
| |turistična in gostinska dejavnost in lahko |
| |presežeta 50 % BTP objekta. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Izključujoče |proizvodne dejavnosti |
|dejavnosti |promet in skladiščenje |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dovoljene vrste |1110 enostanovanjske stavbe |
|zahtevnih in manj |1121 dvostanovanjske stavbe |
|zahtevnih stavb |1242 garažne stavbe |
| |12112 gostilne, restavracije in točilnice |
| |12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno|
| |nastanitev |
| |1271 nestanovanjske kmetijske stavbe |
| |12740 druge nestanovanjske stavbe, ki niso |
| |uvrščene drugje |
| |2302 energetski objekti – le fotovoltaični |
| |sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih|
| |objektov |
| |24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki |
| |niso uvrščeni drugje– samo podporni zidovi |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji glede velikosti objektov |
+------------------+--------------------------------------------+
|Faktor |FZ: 0.5 |
|zazidanosti | |
|FZ | |
+------------------+--------------------------------------------+
|Faktor izrabe |FI: 0.8 |
|FI | |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih |
|objektov |
+------------------+--------------------------------------------+
|Etažnost |do P+2 |
+------------------+--------------------------------------------+
|Drugo |– Na območju kmetij je treba ohranjati |
| |prvotno strukturo in tipologijo gradnje. |
| |– Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi |
| |eno stavbo za opravljanje osnovne |
| |dejavnosti, več nestanovanjskih kmetijskih |
| |stavb in več nezahtevnih in enostavnih |
| |objektov do izrabe dovoljenih faktorjev. |
+------------------+--------------------------------------------+
91. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe »C – območja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+--------------------------------------------------------------------+
|Namenska |C – območja centralnih dejavnosti |
|raba | |
+------------+---------------+----------------------------------------------------+
|Podrobna |CU |CD |
|namenska |Osrednja |Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje|
|raba |območja |določena dejavnost, razen stanovanj |
| |centralnih | |
| |dejavnosti, ki | |
| |so namenjena | |
| |oskrbnim, | |
| |storitvenim in | |
| |družbenim | |
| |dejavnostim ter| |
| |bivanju | |
+------------+---------------+-------------+---------------+----------------------+
|Členitev |/ |CDz |CDo |CDi |
|podrobne | |zdravstvena |trgovske, |dejavnosti |
|namenske | |dejavnost |oskrbne, |izobraževanja, vzgoje |
|rabe | | |poslovno- |in športa |
| | | |storitvene, | |
| | | |gostinske | |
| | | |dejavnosti, | |
| | | |manjša obrt, | |
| | | |javna uprava, | |
| | | |gasilski dom | |
+------------+---------------+-------------+---------------+----------------------+
|Osnovna |So namenjena |zdravstvo in |trgovskim, |izobraževanja, vzgoja |
|dejavnost |prepletu |socialno |oskrbnim, |in šport |
| |dejavnosti, in |varstvo |poslovnim, | |
| |sicer | |storitvenim, | |
| |trgovskim, | |gostinskim | |
| |oskrbnim, | |dejavnostim in | |
| |storitvenih, | |manjši obrti | |
| |upravnih, | | | |
| |socialnih, | | | |
| |zdravstvenih, | | | |
| |vzgojnih | | | |
| |izobraževalnih,| | | |
| |kulturnih, | | | |
| |verskih in | | | |
| |podobnih ter | | | |
| |bivanju. | | | |
+------------+---------------+----------------------------------------------------+
|Spremljajoče| |ostale centralne dejavnosti |
|dejavnosti | |bivanje |
| | |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+------------+--------------------------------------------------------------------+
|Izključujoče|proizvodne dejavnosti |
|dejavnosti |promet in skladiščenje |
+------------+---------------+-------------+---------------+----------------------+
|Dovoljene |11 stanovanjske|113 |11220 tri– in |11300 stanovanjske |
|vrste |stavbe |stanovanjske |večstanovanjske|stavbe za posebne |
|zahtevnih |121 gostinske |stavbe za |stavbe |družbene skupine |
|in manj |stavbe |posebne |11300 |1242 garažne stavbe |
|zahtevnih |122 poslovne in|družbene |stanovanjske |1262 muzeji, knjižnice|
|stavb |upravne stavbe |skupine |stavbe za |1263 stavbe za |
| |12301 trgovske |12112 |posebne |izobraževanje in |
| |stavbe |gostilne, |družbene |znanstvenoraziskovalno|
| |12302 sejemske |restavracije,|skupine |delo |
| |dvorane, |točilnice |121 gostinske |1265 športne dvorane |
| |razstavišča |12301 |stavbe |2302 energetski |
| |12304 stavbe za|trgovske |122 poslovne in|objekti – le |
| |druge |stavbe, če |upravne stavbe |fotovoltaični sistemi |
| |storitvene |dopolnjujejo |12301 trgovske |kot del strehe ali |
| |dejavnosti |zdravstveni |stavbe |fasade obstoječih |
| |1242 garažne |program |12302 sejemske |objektov |
| |stavbe |1242 garažne |dvorane, |24205 drugi gradbeni |
| |126 stavbe |stavbe |razstavišča |inženirski objekti, ki|
| |splošnega |1264 stavbe |12304 stavbe za|niso uvrščeni drugje –|
| |družbenega |za zdravstvo |druge |samo parkirišča, |
| |pomena |2302 |storitvene |podporni zidovi |
| |1272 obredne |energetski |dejavnosti | |
| |stavbe |objekti – le |1242 garažne | |
| |12740 druge |fotovoltaični|stavbe | |
| |nestanovanjske |sistemi kot |126 stavbe | |
| |stavbe, ki niso|del strehe |splošnega | |
| |uvrščene drugje|ali fasade |družbenega | |
| |2302 energetski|obstoječih |pomena | |
| |objekti – le |objektov |2302 energetski| |
| |fotovoltaični |24205 drugi |objekti – le | |
| |sistemi kot del|gradbeni |fotovoltaični | |
| |strehe ali |inženirski |sistemi kot del| |
| |fasade |objekti, ki |strehe ali | |
| |obstoječih |niso uvrščeni|fasade | |
| |objektov |drugje– samo |obstoječih | |
| |2411 športna |parkirišča, |objektov | |
| |igrišča |podporni |2411 športna | |
| |24122 drugi |zidovi |igrišča | |
| |gradbeno | |24122 drugi | |
| |inženirski | |gradbeno | |
| |objekti za | |inženirski | |
| |šport | |objekti za | |
| |rekreacijo in | |šport | |
| |prosti čas | |rekreacijo in | |
| |24205 drugi | |prosti čas | |
| |gradbeni | |24205 drugi | |
| |inženirski | |gradbeni | |
| |objekti, ki | |inženirski | |
| |niso uvrščeni | |objekti, ki | |
| |drugje – samo | |niso uvrščeni | |
| |parkirišča, | |drugje – samo | |
| |podporni zidovi| |parkirišča, | |
| | | |podporni zidovi| |
+------------+--------------------------------------------------------------------+
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v |
| |javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov, ki služijo |
| |dopolnjevanju osnovne dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji glede velikosti objektov |
+------------+--------------------------------------------------------------------+
|Zelene |FZP: 0.30 |
|površine |Na funkcionalni parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 20 |
|FZP |dreves/ha. |
+------------+---------------+-------------+---------------+----------------------+
|faktor |FZ: 0.4 |FZ: 0.4 |FZ: 0.35 |FZ: 0.4 |
|zazidanosti | | | | |
|FZ | | | | |
+------------+---------------+-------------+---------------+----------------------+
|Faktor |FI: 1.2 |FI: 1.6 |FI: 1.2 |FI: 1.6 |
|izrabe | | | | |
|FI | | | | |
+---------------------------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
+------------+---------------+----------------------------------------------------+
|etažnost |– Osnovni kubus| |
| |min P+1 | |
+------------+--------------------------------------------------------------------+
|fasade |– glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, |
| |oblikuje na glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti mestotvorno|
| |oblikovana, |
| |– servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne |
| |prostore, |
| |– odprti prostori pred stavbami so javni odprti prostori, zato se |
| |jih ne sme ograjevati. |
+------------+--------------------------------------------------------------------+
|posebnosti |– za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m2 je potrebna |
| |izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično – |
| |arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega odloka. |
+------------+--------------------------------------------------------------------+
92. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe »I – območja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+---------------------------------------------------+
|Namenska |I – območja proizvodnih dejavnosti |
|raba | |
+------------+-------------+----------------------+--------------+
|Podrobna |IP |IG |IK |
|namenska |površine za |gospodarske cone, ki |površine z |
|raba |industrijo, |so namenjena obrtnim, |objekti za |
| |ki so |skladiščnim, |kmetijsko |
| |namenjene |prometnim, trgovskim, |proizvodnjo, |
| |industrijskim|poslovnim in |namenjenimi za|
| |dejavnostim. |proizvodnim |intenzivno |
| | |dejavnostim |pridelavo |
| | | |rastlin ali |
| | | |rejo živali |
+------------+-------------+----------------------+--------------+
|Osnovna |industrijske,|obrtne, skladiščne, |kmetijska |
|dejavnost |proizvodne |prometne, trgovske, |proizvodnja, |
| | |poslovne, proizvodne |pridelava |
| | | |rastlin, reja |
| | | |živali |
+------------+-------------+----------------------+--------------+
|Spremljajoče|trgovina, |gostinstvo |skladiščenje |
|dejavnosti |vzdrževanje |družbene dejavnosti |družbene |
| |in popravila |druge dejavnosti, ki |dejavnosti |
| |motornih |služijo tem območjem |gostinstvo in |
| |vozil | |turizem |
| |promet in | |trgovina |
| |skladiščenje | |druge |
| |poslovne | |dejavnosti, ki|
| |dejavnosti | |služijo tem |
| |gostinstvo | |območjem |
| |druge | | |
| |dejavnosti, | | |
| |ki služijo | | |
| |tem območjem | | |
+------------+-------------+----------------------+--------------+
|Izključujoče|bivanje |bivanje |bivanje |
|dejavnosti | | | |
+------------+-------------+----------------------+--------------+
|Dovoljene |12303 |12112 gostilne, |1242 garažne |
|vrste |bencinski |restavracije, |stavbe |
|zahtevnih in|servisi |točilnice |1271 |
|manj |124 stavbe za|12112 druge gostinske |nestanovanjske|
|zahtevnih |promet |stavbe za kratkotrajno|kmetijske |
|stavb |125 |nastanitev |stavbe |
| |industrijske |123 trgovske in druge |22130 samo |
| |stavbe in |stavbe za storitvene |bazne postaje |
| |skladišča |dejavnosti |za mobilno |
| |2302 |124 stavbe za promet |telefonijo |
| |energetski |125 industrijske |2302 |
| |objekti – le |stavbe in skladišča |energetski |
| |fotovoltaični|12630 stavbe za |objekti – le |
| |sistemi |izobraževanje in |fotovoltaični |
| |22130 – samo |znanstvenoraziskovalno|sistemi kot |
| |bazne postaje|delo |del strehe ali|
| |za mobilno |22130 – samo bazne |fasade |
| |telefonijo |postaje za mobilno |obstoječih |
| |24203 – |telefonijo |objektov |
| |odlagališča |2302 energetski |24205 drugi |
| |odpadkov – |objekti – le |gradbeni |
| |samo zbirna |fotovoltaični sistemi |inženirski |
| |mesta za |24203 – odlagališča |objekti, ki |
| |komunalne |odpadkov – samo zbirna|niso uvrščeni |
| |odpadke |mesta za komunalne |drugje – samo |
| |24205 drugi |odpadke |podporni |
| |gradbeno |24205 drugi gradbeno |zidovi |
| |inženirski |inženirski objekti, ki| |
| |objekti, ki |niso uvrščeni drugje | |
| |niso uvrščeni| | |
| |drugje | | |
| +---------------------------------------------------+
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in |
| |naprav, ki so v javnem lokalnem interesu ter |
| |gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju |
| |osnovne dejavnosti. |
+----------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji glede velikosti objektov |
+------------+-------------+----------------------+--------------+
|zelene |FZP: 0.20 |FZP: 0.20 |FZP: 0.20 |
|površine | | | |
+------------+-------------+----------------------+--------------+
|faktor |FZ: 0.5 |FZ: 0.5 |FZ: 0.5 |
|zazidanosti | | | |
+------------+-------------+----------------------+--------------+
|višina |20 m |12 m |10 m |
+----------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje |
+------------+---------------------------------------------------+
|gabariti |– Poslovno – upravne, administrativne, prodajne |
| |ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob |
| |javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa|
| |v notranjosti kompleksov. |
| |– Na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski |
| |pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost |
| |grajenih struktur. |
| |– Enostavne in nezahtevne stavbe naj se ne umeščaj |
| |ob najpomembnejše javne prostore. |
+------------+---------------------------------------------------+
|fasade |– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj |
| |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z|
| |njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo |
| |kakovostni ambienti; |
+------------+---------------------------------------------------+
|strehe |– strehe objektov s tlorisno površino večjo od 2000|
| |m2 naj se dodatno funkcionalno izrabijo (sončne |
| |elektrarne, parkirišča, zelena streha …). Izjema so|
| |strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa |
| |oblikovane tako, da dodatna funkcionalna izraba ni |
| |mogoča. |
+------------+---------------------------------------------------+
|Drugi pogoji| |
+------------+---------------------------------------------------+
| |– Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora |
| |investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih |
| |naseljih in zavarovanih območjih stopnja hrupa ni |
| |presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj |
| |hrupne dejavnosti. |
| |– Pri obratovanju objektov, ki so vir neprijetnih |
| |vonjav v okolje, je treba upoštevati ukrepe za |
| |zmanjševanje emisij. Hleve za gojenje živali je |
| |treba opremiti tako, da bodo izpusti iz |
| |prezračevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da|
| |se doseže čim večje razredčenje onesnaženega zraka.|
| |Lokacijo gnojišč je treba predvideti v čim večji |
| |oddaljenosti od sosednjih objektov oziroma tako, da|
| |je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev. |
+------------+---------------------------------------------------+
93. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »B – posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+--------------------------------------------------+
|Namenska |B – posebna območja |
|raba | |
+------------+----------------+-----------------+---------------+
|Podrobna |BT |BC |BD |
|namenska |Površine za |Športni centri, |Površine drugih|
|raba |turizem, |namenjene: |območij, |
| |namenjene: |športne |namenjene: |
| |gostinski |aktivnosti, |večji |
| |objekti, hoteli,|prireditve, |nakupovalni |
| |bungalovi, |rekreacija |centri, |
| |apartmaji in | |sejmišča, |
| |drugi objekti za| |zabaviščni |
| |nastanitev ter | |parki, |
| |objekti za | |prireditveni |
| |potrebe turizma | |prostori, druge|
| |v povezavi s | |sorodne |
| |športom in | |dejavnosti |
| |rekreacijo | | |
| |(kamp, | | |
| |planinski, | | |
| |lovski, | | |
| |gozdarski dom | | |
| |idr.) | | |
+------------+----------------+-----------------+---------------+
|Osnovna |turistična |športne |nakupovalni |
|dejavnost |ponudba in |aktivnosti, |centri, |
| |nastanitev, |prireditve, |sejmišča, |
| |gostinstvo |rekreacija |zabaviščni |
| | | |parki, |
| | | |prireditveni |
| | | |prostori |
+------------+--------------------------------------------------+
|Spremljajoče|družbene dejavnosti |
|dejavnosti |poslovne dejavnosti |
| |dejavnosti drugih posebnih območij |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+------------+--------------------------------------------------+
|Izključujoče|bivanje |
|dejavnosti |proizvodne |
| |promet in skladiščenje |
+------------+----------------+-----------------+---------------+
|Dovoljene |121 gostinske |12112 gostilne, |12112 gostilne,|
|vrste |stavbe |restavracije, |restavracije, |
|zahtevnih |12610 stavbe za |točilnice |točilnice |
|in manj |kulturo in |12420 garaže |123 trgovske |
|zahtevnih |razvedrilo |12650 športne |stavbe in druge|
|stavb |2302 energetski |dvorane |stavbe za |
| |objekti – le |2302 energetski |storitvene |
| |fotovoltaični |objekti – le |dejavnosti |
| |sistemi kot del |fotovoltaični |12420 garaže |
| |strehe ali |sistemi kot del |12610 stavbe za|
| |fasade |strehe ali |kulturo in |
| |obstoječih |fasade |razvedrilo |
| |objektov |obstoječih |12650 športne |
| |24122 drugi |objektov |dvorane |
| |gradbeno |2411 športna |2302 energetski|
| |inženirski |igrišča |objekti – le |
| |objekti za šport|24122 drugi |fotovoltaični |
| |rekreacijo in |gradbeno |sistemi kot del|
| |prosti čas |inženirski |strehe ali |
| |24205 drugi |objekti za |fasade |
| |gradbeni |šport, |obstoječih |
| |inženirski |rekreacijo in |objektov |
| |objekti, ki niso|prosti čas |24122 drugi |
| |uvrščeni drugje |24205 drugi |gradbeno |
| |– samo |gradbeni |inženirski |
| |parkirišča, |inženirski |objekti za |
| |podporni zidovi |objekti, ki niso |šport |
| | |uvrščeni drugje– |rekreacijo in |
| | |samo parkirišča, |prosti čas |
| | |podporni zidovi |24205 drugi |
| | | |gradbeni |
| | | |inženirski |
| | | |objekti, ki |
| | | |niso uvrščeni |
| | | |drugje – |
| | | |parkirišča za |
| | | |avtodome, |
| | | |podporni zidovi|
| +--------------------------------------------------+
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in |
| |naprav, ki so v javnem lokalnem interesu ter |
| |gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju |
| |osnovne dejavnosti. |
+-----------------------------------------------+---------------+
|Merila in pogoji glede velikosti objektov | |
+------------+----------------+-----------------+---------------+
|Zelene |FZP: 0.30 |FZP: 0.30 |FZP: 0.30 |
|površine | | | |
+------------+----------------+-----------------+---------------+
|Faktor |FZ: 0.5 |FZ:0.5 |FZ:0.5 |
|zazidanosti | | | |
+------------+--------------------------------------------------+
|Višina |15 m |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje |
+------------+--------------------------------------------------+
| |– Za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m2 v|
| |enotah z namensko rabo BT je potrebna izdelava |
| |variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično- |
| |arhitekturnega natečaja. |
| |– Strehe objektov s tlorisno površino večjo od |
| |2000 m2 naj se dodatno funkcionalno izrabijo |
| |(sončne elektrarne, parkirišča, zelena streha …). |
| |Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega |
| |procesa oblikovane tako, da dodatna funkcionalna |
| |izraba ni mogoča. |
| |– Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti |
| |krajinske tipologije. |
+---------------------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |
+---------------------------------------------------------------+
|– Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je |
|treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši, ter |
|da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. |
|Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno |
|neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in |
|naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. |
+---------------------------------------------------------------+
94. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Območja osnovne namenske rabe »Z –območja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+------------------------------------------------------+
|Namenska |Z – območja zelenih površin |
|raba | |
+------------+--------------+--------------+------------+-----------+
|Podrobnejša |ZS |ZP |ZD |ZK |
|namenska |Površine za |Parki kot |Druge |Površine za|
|raba |oddih, |urejena |urejene |pokopališča|
| |rekreacijo in |območja |zelene | |
| |šport |odprtega |površine | |
| | |prostora v |(obcestne | |
| | |naselju |zelenice, | |
| | | |ločevalni | |
| | | |zeleni | |
| | | |pasovi, | |
| | | |zelene | |
| | | |bariere). | |
+------------+--------------+--------------+------------+-----------+
|primarne |rekreacija, |oddih v |zaščitna ali|površine za|
|dejavnosti |šport na |oblikovanih |druga |pokop in |
| |prostem, oddih|zelenih |funkcija |spomin na |
| | |okoljih |zelenih |umrle |
| | | |pasov | |
+------------+--------------+--------------+------------+-----------+
|spremljajoče|kulturne, |kulturne, |rekreacijske|trgovina |
|dejavnosti |razvedrilne |razvedrilne, |dejavnosti |druge |
| |dejavnosti |rekreacijske | |dejavnosti,|
| |gostinstvo in |dejavnosti | |ki služijo |
| |turizem |gostinstvo in | |tem |
| |druge |turizem | |območjem |
| |dejavnosti, ki|druge | | |
| |služijo tem |dejavnosti, ki| | |
| |območjem |služijo tem | | |
| | |območjem | | |
+------------+------------------------------------------------------+
|Izključujoče|bivanje |
|dejavnosti |proizvodne dejavnosti |
| |promet in skladiščenje |
+------------+--------------+--------------+------------+-----------+
|Dovoljene |12112 |12112 |24205 drugi |12301 |
|vrste |gostilne, |gostilne, |gradbeni |trgovske |
|zahtevnih in|restavracije, |restavracije, |inženirski |stavbe, |
|manj |točilnice – do|točilnice – do|objekti, ki |vendar le |
|zahtevnih |120 m2 BTP kot|120 m2 BTP kot|niso |za potrebe |
|stavb |sestavni del |sestavni del |uvrščeni |dejavnosti |
| |oskrbnih |oskrbnih |drugje– samo|pokopališča|
| |dejavnosti |dejavnosti |podporni |1272 stavbe|
| |zelene |zelene |zidovi |za |
| |površine |površine | |opravljanje|
| |12120 druge |1274 druge | |verskih |
| |gostinske |nestanovanjske| |obredov, |
| |stavbe za |stavbe – samo | |pokopališke|
| |kratkotrajno |javne | |stavbe |
| |nastanitev – |sanitarije | |24204 |
| |stavbe v |24122 drugi | |pokopališča|
| |počitniških |gradbeno | | |
| |kampih |inženirski | | |
| |1274 druge |objekti za | | |
| |nestanovanjske|šport | | |
| |stavbe – samo |rekreacijo in | | |
| |javne |prosti čas | | |
| |sanitarije | | | |
| |2302 | | | |
| |energetski | | | |
| |objekti – le | | | |
| |fotovoltaični | | | |
| |sistemi kot | | | |
| |del strehe ali| | | |
| |fasade | | | |
| |obstoječih | | | |
| |objektov | | | |
| |24110 športna | | | |
| |igrišča | | | |
| |24122 drugi | | | |
| |gradbeno | | | |
| |inženirski | | | |
| |objekti za | | | |
| |šport | | | |
| |rekreacijo in | | | |
| |prosti čas | | | |
| |24205 drugi | | | |
| |gradbeni | | | |
| |inženirski | | | |
| |objekti, ki | | | |
| |niso uvrščeni | | | |
| |drugje – | | | |
| |parkirišča za | | | |
| |avtodome, | | | |
| |podporni | | | |
| |zidovi | | | |
| +------------------------------------------------------+
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in |
| |naprav, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja |
| |drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne |
| |dejavnosti. |
+-------------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji |
+------------+------------------------------------------------------+
| |– Etažnost do P+1, |
| |– Vse ureditve in gradnje morajo biti znotraj EUP |
| |oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z zunanjimi|
| |ureditvami stičnih območij. |
| |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v |
| |prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte |
| |krajine ter kakovostnih grajenih struktur. |
| |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, |
| |vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
| |– Na območju rekreativnih dejavnosti na meji z odprto |
| |krajino je zaradi varovanja naravne krajine potrebna |
| |premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi |
| |načrtov krajinske arhitekture. |
+------------+------------------------------------------------------+
95. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »O–območja okoljske infrastrukture« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+--------------+------------------------------------------------+
|Namenska raba |O – območja okoljske infrastrukture |
+--------------+------------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti |
|dejavnost |gospodarskih služb s področja okoljske |
| |infrastrukture. |
+--------------+------------------------------------------------+
|Dovoljene |2212 prenosni vodovodi in pripadajoči objekti |
|vrste |2213 prenosna komunikacijska omrežja |
|zahtevnih in |2222 distribucijski cevovodi za vodo in |
|manj zahtevnih|pripadajoči objekti |
|objektov |2223 cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave |
| |2302 energetski objekti, fotovoltaični in |
| |sončni sistemi |
| |24203 odlagališča odpadkov |
| |24205 drugi objekti – parkirišča, podporni |
| |zidovi |
| |ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju |
| |gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, |
| |čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
+--------------+------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |Na robovih območja odlagališča odpadkov, |
| |čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj |
| |se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije |
| |(zelena bariera), ki služi kot vizualna |
| |zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno |
| |izpostavljenost teh območij. V primeru |
| |pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih |
| |vrst za to območje, ki so hkrati tudi primerne |
| |za posamezen tip zemljišča in reliefa. |
+--------------+------------------------------------------------+
96. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometne infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »P–območja prometnih površin« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |P – območja prometnih površin |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti |
|dejavnost |gospodarskih služb s področja prometa. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Spremljajoče |gostinstvo |
|dejavnosti |trgovina |
| |skladiščenje |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dovoljene vrste |211 ceste |
|zahtevnih in |212 železnice |
|manj zahtevnih |214 mostovi, viadukti, predori, pregrade |
|objektov |124 stavbe za promet |
| |12303 bencinski servisi |
| |2213 prenosna komunikacijska omrežja |
| |2302 energetski objekti |
| |24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki |
| |niso uvrščeni drugje – parkirišča za avtodome,|
| |podporni zidovi |
| |ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju |
| |gospodarskih služb s področja prometa. |
+----------------+----------------------------------------------+
97. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »E–območja energetske infrastrukture« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+--------------+------------------------------------------------+
|Namenska raba |E – območja energetske infrastrukture |
+--------------+------------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti |
|dejavnost |gospodarskih služb s področja energetske |
| |infrastrukture. |
+--------------+------------------------------------------------+
|Dovoljene |2302 energetski objekti |
|vrste |2213 prenosna komunikacijska omrežja |
|zahtevnih in |24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki |
|manj zahtevnih|niso uvrščeni drugje– podporni zidovi |
|objektov |ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju |
| |gospodarskih služb s področja energetike. |
+--------------+------------------------------------------------+
98. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+--------------+------------------------------------------------+
|Namenska raba |K – kmetijska zemljišča |
+--------------+------------------------+-----------------------+
|Podrobnejša |K1 |K2 |
|namenska raba |Najboljša kmetijska |Druga kmetijska |
| |zemljišča. |zemljišča. |
+--------------+------------------------------------------------+
|Osnovna |kmetijstvo |
|dejavnost | |
+--------------+------------------------------------------------+
|Spremljajoča |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
|dejavnost | |
+--------------+------------------------+-----------------------+
|Dovoljene |– agrarne operacije in |– agrarne operacije in |
|vrste |vodni zadrževalniki za |vodni zadrževalniki za |
|zahtevnih in |potrebe namakanja |potrebe namakanja |
|manj zahtevnih|kmetijskih zemljišč, |kmetijskih zemljišč, |
|objektov |– omrežja gospodarske |– omrežja gospodarske |
| |javne infrastrukture, |javne infrastrukture in|
| |in sicer cevovodi za |sicer cevovodi za pitno|
| |pitno in odpadno vodo s |in odpadno vodo s |
| |pripadajočimi objekti, |spremljajočimi objekti,|
| |elektroenergetski vodi |elektroenergetski vodi |
| |s pripadajočimi |s pripadajočimi |
| |objekti, komunikacijski |objekti, komunikacijski|
| |vodi, naftovodi, |vodi, naftovodi, |
| |plinovodi, vročevodi in |plinovodi, vročevodi in|
| |priključki nanje |priključki nanje |
| |začasne ureditve za |začasne ureditve za |
| |potrebe obrambe in |potrebe obrambe in |
| |varstva pred naravnimi |varstva pred naravnimi |
| |in drugimi nesrečami, |in drugimi nesrečami, |
+--------------+------------------------------------------------+
|Dopustna dela |– dela in ureditve v skladu s Zakonom o |
|in druge |kmetijskih zemljiščih |
|prostorske | |
|ureditve | |
+--------------+------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– gradnje morajo biti načrtovane tako, da |
| |omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop |
| |do kmetijskih zemljišč. Kolikor poseg prekine |
| |obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le- |
| |te treba nadomestiti; |
| |– posegi na kmetijska zemljišča ne smejo |
| |ovirati drugih vzporednih dovoljenih dejavnosti |
| |na kmetijskih zemljiščih; |
| |– posegi na kmetijska zemljišča, predvsem |
| |postavitve ograj, ne smejo prekinjati |
| |koridorjev gibanja prostoživečih živali; |
| |– na parcelah, ki so v naravi in po določilih |
| |tega odloka opredeljene kot kmetijska |
| |zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru |
| |pa so vpisane kot stavbišče, gradnja |
| |nadomestnih objektov ni dovoljena; |
+--------------+------------------------------------------------+
|Merila in |– ureditve, objekti, naprave, ograje morajo |
|pogoji za |biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni |
|oblikovanje |ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami |
| |stičnih območij; |
| |– pri oblikovanju objektov in njihovemu |
| |umeščanju v prostor se ohranja značilen stik |
| |naselij in odprte krajine ter kakovostnih |
| |grajenih struktur; |
| |– ohranjajo se tudi vidno privlačni deli |
| |krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
+--------------+------------------------------------------------+
99. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+--------------+------------------------------------------------+
|Namenska raba |G – gozdna zemljišča |
+--------------+------------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za gojenju in ekonomskemu |
|dejavnost |izkoriščanju gozdov. |
| |gozdarstvo, lov |
+--------------+------------------------------------------------+
|Spremljajoča |rekreacija |
|dejavnost |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v |
| |skladu z gozdnogospodarskimi načrti |
+--------------+------------------------------------------------+
|Dovoljene |– gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in |
|vrste |stalne žičnice) |
|zahtevnih in |– vodi in naprave ter priključki nanje za |
|manj zahtevnih|vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, |
|objektov |plinovodno omrežje, toplovodno omrežje, |
| |elektroenergetsko omrežje, telekomunikacijsko |
| |omrežje ter omrežje javne razsvetljave; |
+--------------+------------------------------------------------+
|Dopustna dela |– gozdarske prostorsko ureditvene operacije, |
|in druge |posegi in dela, skladno z Zakonom o gozdovih in |
|prostorske |gozdnogojitvenimi načrti; |
|ureditve |– ureditve za potrebe lova in ribolova; |
| |– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic; |
| |– raziskave mineralnih surovin in geotermičnega |
| |energetskega vira. |
+--------------+------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– za vse posege na gozdna zemljišča je treba |
| |pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za |
| |urejanje in varstvo gozdov, |
| |– posegi so dopustni pod pogojem, da niso v |
| |nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in |
| |funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti |
| |oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva, |
| |– gradnje morajo biti načrtovane tako, da |
| |omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih |
| |zemljišč, |
| |– na parcelah, ki so v naravi in po določilih |
| |tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v |
| |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane |
| |kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni |
| |dovoljena. |
+--------------+------------------------------------------------+
|Merila in |– pri oblikovanju objektov in njihovemu |
|pogoji za |umeščanju v prostor se ohranja značilen stik |
|oblikovanje |naselij in odprte krajine ter kakovostnih |
| |grajenih struktur. |
| |– ohranjajo se tudi vidno privlačni deli |
| |krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
| |– rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti |
| |krajini naj se načeloma vodi po obstoječih |
| |poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za |
| |ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh |
| |naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. |
| |Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj |
| |minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, |
| |oznako do posameznih atraktivnosti in |
| |informativno tablo. |
+--------------+------------------------------------------------+
100. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda)
Območja podrobnejše namenske rabe »VC – območja površinskih voda«, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+--------------+------------------------------------------------+
|Namenska raba |V – območja površinskih voda |
+--------------+------------------------------------------------+
|Podrobnejša |VC |
|namenska raba |celinske vode |
+--------------+------------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja |
|dejavnost |rabe voda. |
+--------------+------------------------------------------------+
|Spremljajoča |ribištvo |
|dejavnost |rekreacija |
+--------------+------------------------------------------------+
|Dovoljene |– objekti grajenega javnega dobra; |
|vrste |– objekti objektov in omrežij javne |
|zahtevnih in |infrastrukture; |
|manj zahtevnih|– objekti, potrebni za rabo voda (kot so zajem |
|objektov |in izpust vode, zagotovitev varstva pred |
| |utopitvami …); |
| |– objekti, namenjeni za obrambi države, zaščiti |
| |in reševanju ljudi, živali in premoženja ter |
| |izvajanju nalog policije; |
| |– objekti, namenjenih varstvu voda pred |
| |onesnaženjem; |
| |– objekti in ureditve, ki neposredno služijo |
| |jezovom, mlinom, žagam, namakalnim in |
| |osuševalnim sistemom, malim hidroelektrarnam; |
| |– gradnja novega objekta ali naprave |
| |(nadomestna gradnja) v enakih ali manjših |
| |gabaritih ter enake namembnosti na mestu |
| |obstoječega pod pogoji področne zakonodaje. |
+--------------+------------------------------------------------+
|Dopustna dela |– vzdrževanje (obnova), spremembe namembnosti |
|in druge |in rekonstrukcije objektov in naprav; |
|prostorske |– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave; |
|ureditve |– posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na |
| |izboljšanje hidromorfoloških in bioloških |
| |lastnosti voda; |
| |– sanacije nelegalnih kopov (peskokopov, |
| |kamnolomov, gramoznic); |
| |– ureditev dostopov do vode in privezov za |
| |čolne; |
| |– sanitarne sečnje; |
| |– raziskave mineralnih surovin in geotermičnega |
| |energetskega vira; |
| |– ureditve za potrebe ribolova. |
+--------------+------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– za vse posege na vodna zemljišča je treba |
| |pridobiti soglasje pristojnega organa za vode; |
| |– na parcelah, ki so v naravi in po določilih |
| |tega odloka opredeljene kot vodna zemljišča, v |
| |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane |
| |kot stavbišče, gradnja objektov ni dovoljena. |
+--------------+------------------------------------------------+
|Merila in |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu |
|pogoji za |umeščanju v prostor se ohranja značilen stik |
|oblikovanje |naselij in odprte krajine ter kakovostnih |
| |grajenih struktur. |
| |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli |
| |krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
| |– Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti |
| |krajini naj se načeloma vodi po obstoječih |
| |poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za |
| |ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh |
| |naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. |
| |Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj |
| |minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, |
| |oznako do posameznih atraktivnosti in |
| |informativno tablo. |
+--------------+------------------------------------------------+
101. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »VI – območja vodne infrastrukture« so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |VI – območja vodne infrastrukture |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena vodnim zemljiščem površinskih |
|dejavnost |voda in vodnim objektom, kot so pregrade, |
| |zadrževalniki, jezovi ... |
+----------------+----------------------------------------------+
|Spremljajoča |rekreacija |
|dejavnost | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dovoljene vrste |– objekt in naprava ali ureditev, namenjena |
|zahtevnih in |urejanju voda, zlasti visokovodni nasip, jez, |
|manj zahtevnih |prag, zadrževalnik, zbiralnik ipd., ter |
|objektov |izvajanju monitoringa voda, |
| |– objekt in naprava ali ureditev, namenjena |
| |posebni rabi vodnega ali morskega dobra, |
| |zlasti črpališče, jez, odvodni in dovodni |
| |kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, |
| |namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu pred |
| |škodljivim delovanjem voda. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna dela |– tekoča vzdrževalna dela, adaptacije |
|in druge |rekonstrukcije jezov, pregrad in drugih |
|prostorske |dopustnih objektov ter njihovo odstranjevanje;|
|ureditve |– na zakonito zgrajenih objektih, ki niso |
| |skladni z namembnostjo so dopustna samo |
| |vzdrževalna dela in odstranitev objekta. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s |
| |tem ne povečuje poplavna ali erozijska |
| |ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je |
| |omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne |
| |ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v |
| |nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z|
| |rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo |
| |oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne |
| |zmanjšuje. |
| |– za vse posege na vodna zemljišča je treba |
| |pridobiti soglasje pristojnega organa za vode;|
+----------------+----------------------------------------------+
|Merila in |– pri oblikovanju objektov in njihovemu |
|pogoji za |umeščanju v prostor se ohranja značilen stik |
|oblikovanje |naselij in odprte krajine ter kakovostnih |
| |grajenih struktur; |
| |– ohranjajo se tudi vidno privlačni deli |
| |krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
+----------------+----------------------------------------------+
III.5. Prostorske zasnove posebnih prostorskih izvedbenih pogojev
102. člen
(prostorske zasnove posebnih prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Za nekatere EUP je treba izdelati prostorske zasnove posebnih prostorskih izvedbenih pogojev (PPIP), ki obsegajo naslednje obvezne vsebine:
– določitve izvedbe cestnih koridorjev s predvidenimi profili za motorni, kolesarski in peš promet;
– določitev koridorjev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture z ustreznimi varovalnimi pasovi;
– določitev javnih in drugih skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo;
– določitev regulacijskih črt, ki se določijo kot pogoji glede lege načrtovanih objektov na zemljišču;
– določitev višinske regulacije, kjer ta ni natančno določena in je to zaradi ohranjanja morfološke strukture potrebno;
– določitev drugih meril za velikost objektov za posamezno območje podrobnejše namenske rabe, ki niso podrobneje določeni oziroma lahko od določenih odstopajo za 10 %.
(2) EUP, za katere je treba izdelati prostorske zasnove, so določena v Prilogi 1.
(3) O ustreznosti rešitve odloči občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
(4) Do izdelave in potrditve prostorskih zasnov znotraj obravnavane EUP gradnja ni dovoljena, razen za primere, navedene v členu »Dovoljeni posegi v prostor na območjih predvidenih OPPN« v tem odloku.
III.6. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN
103. člen
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN ter usmeritve zanje so navedena po enotah urejanja prostora v Prilogi 1 in določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem, ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta treba izdelati tudi zasnovo celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Podrobni prostorski načrt se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne EUP tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN.
104. člen
(dovoljeni posegi v prostor na območjih predvidenih OPPN)
(1) V enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov ali so le tej v izdelavi, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če le tej ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo za oskrbo obstoječih objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov, nadzidave in dozidave,
– novogradnjo na mestu prej porušenega objekta (nadomestna gradnja), če je skladna z načrtovano namensko rabo prostora in v gabaritih prejšnjega objekta, upoštevajoč tudi možne nadzidave in dozidave v skladu s podrobnimi določili glede izrabe za posamezno namensko rabo,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora,
– odstranitev objektov.
(2) O ustreznosti gradenj oziroma posegov v prostor pred sprejemom OPPN odloči občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
(3) Tudi v primeru, ko se potreba po izdelavi OPPN izkaže po sprejetju OPN in se zanj sprejme sklep o pričetku izdelave, se na območjih izdelave OPPN smejo izvajati le gradnje in posegi v prostor, določeni v prvi alineji tega člena.
105. člen
(variantne rešitve in urbanistično– arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom v Prilogi 1 ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
106. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov občine)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–2000 z usmeritvami prostorskega razvoja občine do leta 2020 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–1990, dopolnitve 2002 in 2008 (Uradne objave RS, št. 97/2008),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter - Vrtojba (uradno prečiščeno besedilo: Uradni list RS, št. 114/03), spremembe in dopolnitve 2008 (Uradni list RS, št. 97/08),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Mednarodni mejni prehod Vrtojba (Uradni list RS, št. 77/06).
– Odlok o lokacijskem načrtu za obvozno cesto mimo naselja Vrtojba (1. in 2. faza) (Uradne objave časopisa Oko, št. 1/2002) – za območje 1. faze.
107. člen
(prostorski izvedbeni akti, ki ostanejo v veljavi)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o lokacijskem načrtu za obvozno cesto mimo naselja Vrtojba (1. in 2. faza) (Uradne objave časopisa Oko, št. 1/2002) – za območje 2. faze,
– Odlok o ureditvenem načrtu razširitev pokopališča v Šempetru pri Gorici (Uradni list RS, št. 17/04),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Smete v Šempetru pri Gorici (Uradni list RS, št. 44/05, spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 90/11),
– Odlok o podrobnem prostorskem načrtu Mestno središče v Šempetru (Uradni list RS, št. 30/10),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Brežina v Vrtojbi (Uradni list RS, št. 78/05),
– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Podmark v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 110/05),
– Odlok o OPPN Mlake (Ledine) v Šempetru pri Gorici – 1. faza (Uradni list RS, št. 58/08),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lavžnik v Šempetru pri Gorici ( Uradni list RS, št. 2/09),
– Odlok o ureditvenem načrtu Podmark III v Šempetru (Uradni list RS, št. 52/05),
– Odlok o OPPN Lada v Šempetru pri Gorici (Uradni list RS, št. 18/09),
– Odlok o ZN Na hribu v Šempetru 1. faza (Uradni list RS, št. 71/05, spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 34/09),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Caufovo v Vrtojbi (Uradni list RS, št. 54/09),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Zadrževalnik deževnih vod v Šempetru pri Gorici, (Uradni list RS, št. 90/11),
– Odlok o RPN Čistilna naprava ob Vrtojbici (Uradni list RS, št. 103/11).
108. člen
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
109. člen
(dostopnost prostorskega akta)
Ta odlok je na vpogled javnosti na spletni strani občine in v času uradnih ur na sedežu občine.
110. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-24/2013-17
Šempeter pri Gorici, dne 12. decembra 2013
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
mag. Milan Turk l.r.
