Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US in 40/12 – ZUJF), 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB8; Uradni list RS, št. 29/11, 43/11 – odl. US in 21/13), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 33/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), določil Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) so Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 26/12) na seji dne 27. 11. 2013, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 13/06, 27/06, 50/10 in 56/11) na seji dne 19. 12. 2013, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) na seji dne 19. 12. 2013, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 54/10) na seji dne 13. 12. 2013, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 24/10) na seji dne 23. 12. 2013, Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 25/13) na seji dne 17. 12. 2013 in Občinski svet Občine Poljčane na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) na seji dne 18. 12. 2013 sprejeli

Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), pogoje za zagotavljanje pitne vode, pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranja oskrbe s pitno vodo, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo, ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na območju občin: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane.
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ izvajalca sprejme najpozneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka.

Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo v nadaljevanju razložene pomene.
Pitna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja pitno vodo.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, oprema za dezinfekcijo, čistilne naprave za pitno vodo ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja eden ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi eden ali več primarnih vodovodov in je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen opravljanju storitev javne službe.
Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje vodovod.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je sestavljen iz: priključnega sklopa na sekundarno omrežje, dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, ventila pred obračunskim vodomerom, čistilnega kosa in montažno demontažnega kosa ter obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.
Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje.
Interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika nepremičnine, ki se oskrbuje s pitno vodo.
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine in omrežnine.
Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode.
Vodna povračila se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila.
Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine, letne stroške za vzdrževanje priključkov stavbe na sekundarni vodovod, letne stroške za zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje ter se uporabnikom zaračuna v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera.
Upravljavec vodovoda je izvajalec javne službe, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobil pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe (v nadaljevanju: upravljavec), in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
Vodovarstveno območje je območje kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
Obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja graditev.
Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja prostor.
Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: uredba) (Uradni list RS, št. 88/12).

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
– iz vode zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– je namen rabe vode proizvodnja pijač;
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov;
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službe šteje:
– oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe;
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin;
– oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo;
– oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.

Občine so lastnice objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogojem, določenim z odlokom.
Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter upravljavec objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo na celotnem območju občin: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane je OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec).

Uporabniki storitev javne službe oskrbe s pitno vodo so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznost uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
Lahko pa se izvajalec javne službe dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov oziroma v primeru, ko imajo posamezne stanovanjske enote interni vodomer, podatke o stanju na vodomerih ali o porabi vode, ugotovljene na internih vodomerih, obračun storitev ter izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec javne službe.
V primeru, ko večstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec dogovori z vsemi uporabniki večstanovanjskega objekta o načinu zagotavljanja podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in obračun, ki ga izvaja izvajalec javne službe. V tem primeru se morajo z dogovorom strinjati vsi uporabniki.
Uporabniki javne službe iz prve in druge alineje tretjega odstavka 4. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
Uporabniki javne službe iz tretje in četrte alineje tretjega odstavka 4. člena tega odloka so občine.

Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe oskrbe s pitno vodo.

Občine morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
Ne glede na prvi odstavek tega člena mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno ali samooskrba objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.

V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno 5 ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem;
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti pristojno občino.
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
Kadar imajo stavbe iz prvega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda, ni potrebno skleniti pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti pristojno občino.

Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljevanju: vodno dovoljenje).
Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni lasti.

Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.

Občine morajo pristojnemu ministrstvu poročati o vodenju evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah.
Upravljavci občinam zaradi poročanja ministrstvu posredujejo podatke o firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca vodovoda.

Upravljavci vodovodov morajo pristojnemu ministrstvu poročati o:
– oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju;
– tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;
– vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem;
– pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj;
– rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe;
– letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.

Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti občine ali upravljavcev. Glede na dejstvo, ali se z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami izvajajo javne službe, se delijo na javne ali zasebne. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine.
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.
Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
– primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja);
– sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka).
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:
– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja, vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom;
– interna instalacija z obračunskim vodomerom.

Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne službe. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina. Občine: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane s tem odlokom pooblaščajo izvajalca javne službe OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o., za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo.
Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa lahko izvajalca javne službe s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
Če investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegu v javno vodovodno omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
V primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu in ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.
Celotno redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov, ki je potrebno za normalno funkcioniranje le-­tega, izvaja izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe.
Vodovodni priključki se obnavljajo v skladu s terminskim planom, ki ga v okviru letnega načrta pripravi izvajalec javne službe, razen:
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo;
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
– v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture;
– če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom.

V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
Zajetja za pitno vodo, iz katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje upravljavca za priključitev in zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
Upravljavec javnega vodovoda ne sme dopustiti priključitve uporabnika na javni vodovod, če uporabnik za priključitev ni pridobil soglasja za priključitev.
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je povezana z nesorazmernimi stroški.

Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami uredbe in tega odloka.
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
Upravljavec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali.
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.

Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če se priključi na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.

Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v okviru omrežnine. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.

Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in pogoji soglasja upravljavca.
Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal vse obveznosti do občine oziroma upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot to določa Tehnični pravilnik. Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek. Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu s 25. členom tega odloka.

Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz uredbe in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz tega odloka.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe;
– proračunskih sredstev občine;
– drugih virov.

Če cena storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, občina za ta del zagotovi lastna sredstva.

Upravljavec javnega vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja za priključitev na javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter potrdila, pri čemer mora investitor k vlogi predložiti v nadaljevanju navedeno dokumentacijo.
1. Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
2. Za projektne pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov;
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja;
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
3. Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih instalacij;
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom;
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
4. Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici do gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora;
– katastrski načrt (načrt parcele);
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– načrt instalacij;
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
5. Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta;
– projekt vodovodnega priključka;
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
6. Za soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere, vendar za obdobje največ dveh let:
– situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500;
– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.);
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
– soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);
– dokazilo o načinu zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
7. Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
8. Za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 4. točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967; lastnik to dokaže z veljavno uradno listino.
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture. Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku upravljavca.

Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja;
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje;
– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje;
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;
– dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku;
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom;
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka;
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice; zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode;
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode;
– ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom.

Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoč javni vodovod.
Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod. Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, se za oskrbo hidrantnega omrežja zagotovijo drugi vodni viri, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je potrebno upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju.
Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je nanj izveden ustrezen priključek in je v takih primerih predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov.

Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda in izdelati vodno bilanco. Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda.
Če upravljavec javnega vodovoda načrtuje zaradi večje rabe pitne vode gradnjo novih vodnih virov pitne vode ali povečanje zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov pitne vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega odstavka.

V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo;
– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe;
– redno vzdrževanje javnega vodovoda;
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom;
– redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, ki obsega: preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen; zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno);
– vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe v skladu z uredbo;
– poročanje o izvajanju javne službe v skladu z uredbo;
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode in drugih nalog v javnem vodovodu (skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode), ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajeta za pitno vodo;
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije;
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda;
– priključevanje novih uporabnikov javne službe.
Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto oskrbe.
Vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje, je dolžan hraniti v skladu s predpisi, ki urejajo področje arhiviranja.

Uporabniki storitev javne službe imajo naslednje obveznosti:
– pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod;
– priključiti se na javni vodovod najkasneje v 6-ih mesecih po njegovi izgradnji in pričetku uporabe ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje upravljavca;
– redno vzdrževati interno vodovodno omrežje, vodomerno mesto in interno hidrantno omrežje;
– izvajati zaščito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami;
– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta in vodomera;
– zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom;
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe (in interne vodovodne inštalacije);
– skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na svojem vodovodnem priključku;
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem delu vodovodnega omrežja;
– obveščati upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe ter omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine;
– dopustiti obnovo vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, s Tehničnim pravilnikom in z odlokom;
– ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca;
– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kakovost vode v javnem vodovodu;
– urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko skupnega obračunskega vodomera; osnova za obračun storitev je število oseb, ki prebivajo v posamezni stanovanjski enoti ali podatki internih vodomerov;
– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega priključka;
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode;
– zagotavljati oskrbo objekta s pitno vodo na način, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodnem vodovodu;
– plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika.

Izvajalci del morajo pred začetkom del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji novih infrastrukturnih in drugih objektov, in lastniki ter uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, meteorna kanalizacija …) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s tem odlokom in tehničnim pravilnikom tako, da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani.
V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena izvajalci del oziroma upravljavci drugih omrežij odgovarjajo za vso povzročeno poslovno in neposlovno škodo, v prvi vrsti pa morajo poskrbeti sami (ali pa brez nepotrebnega odlašanja prepustiti upravljavcu) za popravilo javnega vodovodnega omrežja oziroma priključkov, ki je posledica napake zaradi njihovega ravnanja oziroma opustitve (vzpostavitev v prejšnje stanje).

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

Izvajalec javne službe mora pri upravljanju javnega vodovoda voditi evidenco o:
– javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov;
– uporabnikih javne službe;
– priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih;
– zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo;
– vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje alineje;
– vodni bilanci javnega vodovoda;
– vzdrževanju in čiščenju javne infarstrukture, namenjene izvajanju javne službe;
– stroških in cenah izvajanja storitev javne službe.
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.

Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavljajo občine v okviru posebne javne službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati. Stroški vodenja katastra se v skladu s predpisi krijejo iz proračunskih sredstev občine.
V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega vodovoda, hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda, ter priključkih na javni vodovod.
Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetja, objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika, drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.
V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana območja objektov javnega vodovoda.
Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze podatkov.
Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec dolžan slednjemu posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.

Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Brez predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju upravljavca, uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s pisnim soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.
Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih lastnik objekta – uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda, in sicer o vzroku in času uporabe ter porabljeni količini vode.

Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu na svoje stroške naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih določi upravljavec. Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju vodovodnega omrežja, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje upravljavca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri upravljavcu javnega vodovoda naročiti in poravnati stroške prilagoditve elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi terena.

Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega člena v upravljanje izvajalcu javne službe mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov,
– meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak v garancijski dobi),
– vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi,
– notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.

Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti občine, se lahko prenese v lastništvo občine z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter občino. V pogodbi se določijo vse njune medsebojne obveznosti.
Za prenos vodovodnega sistema v last občine in upravljanje izvajalcu obvezne gospodarske javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt izvedenih del – če je izdelan, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje in predlog odloka o zaščiti vodnega vira);
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav;
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem;
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova za pripravo programa sanacije;
– sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda;
– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 3 mesecev od prevzema vodovoda v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere; tip vodomera mora ustrezati zahtevam izvajalca javne službe;
– zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom;
– urejene morajo biti vse služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave;
– urejena morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in občino, povezana z infrastrukturo, ki je predmet pogodbe;
– postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
Občine prevzete vodovodne sisteme v skladu s pogodbo predajo upravljavcu v upravljanje in najem.

Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na območju občine, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev.
Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
Upravljavec zaračuna uporabniku, ki je priključen na javni vodovod:
– porabljeno količino pitne vode, izraženo v m3/mesec;
– omrežnino, izraženo v EUR/kom;
– vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo.
Poraba se za potrebe določanja količin iz prejšnjega odstavka izračunava v skladu s tem poglavjem odloka.

Upravljalec skrbi za redno vzdrževanje priključka stavbe, tako da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in zagotavlja interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov v skladu z uredbo.
Mesečni stroški za vzdrževanje priključka stavbe so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni del omrežnine.

Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne preskuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni del omrežnine.

Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta v skladu s pogoji, navedenimi v Tehničnem pravilniku.
V primeru merilnega mesta znotraj objekta se s strani upravljalca vzdržuje priključek od odjemnega mesta do objekta in vodomer.
V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje. V primeru, ko upravljavec izvaja obračun porabe vode v večstanovanjskih objektih, se podatki internih vodomerov, ki jih morajo izvajalcu dostaviti uporabniki, uporabljajo za obračun vode.
Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede, menjave in odčitke vodomera. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe.
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.

Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru. Upravljavec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera, opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno odjemno mesto.
Upravljavec lahko tudi mesečno zaračunava porabljeno vodo uporabnikom, ki porabijo več kot 50 m3/mesec ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru. Upravljavec lahko določi tudi drugače.
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu oziroma ravnati v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca, lahko pa se z uporabniki dogovori, da izvaja zaračunavanje porabe vode posameznemu uporabniku v objektu, pod pogojem, da uporabniki zagotavljajo izvajalcu potrebne podatke za obračun (podatke internih vodomerov, število oseb itd.) Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo v skladu s pogoji soglasja vgraditi svoje obračunske vodomere.
Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
Če uporabnik onemogoča izvajalcu zamenjavo vodomera ali odčitavanje vodomera, se šteje, da odjemno mesto nima vodomera in se mu v takšnem primeru za obračun upošteva pavšalna poraba vode, kot je določena v veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom.
Količina porabljene vode se, pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti.

V primeru, ko obstoječi objekt, ki je priključen na javni vodovod ali ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da na stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere.
Uporabniku se do vgradnje vodomera za obračun upošteva akontacija, kot je določena v veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom.

Na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna uporabniku vodarino, na podlagi velikosti vodomera pa omrežnino.
Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega obveščanja.
Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– številko plačnika in odjemnega mesta,
– številko soglasja za priključitev na javni vodovod,
– vrsto storitve,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključku,
– lastništvo nepremičnine,
– podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta,
– datum vnosa podatkov.
Izvajalec javne službe upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi.

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o GJS.

Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15-ih dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8-ih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15-ih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu osem dni po prejemu opomina prekine dobava vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti.

Upravljavec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema v upravljanje s strani upravljavca;
– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda (lastna oskrba z vodo);
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo upravljavca noče odstraniti;
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu …) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe;
– če uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera;
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja;
– če uporabnik ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno z zakonodajo;
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji predhodnega člena;
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve plača uporabnik po ceniku upravljalca.

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja, spletne strani podjetja na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode najmanj en dan pred prekinitvijo dobave vode.
V primeru prekinitve vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, okvare na javnih vodovodih, ima upravljavec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojen občinski inšpekcijski organ, ki je ustanovljen v posamezni občini, ter občinska uprava občine.
Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

Pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se kaznuje z globo 1.400,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:
– če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (17. in18. člen),
– če se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (prva alineja 32. člena),
– če ne izpolnjuje obveznosti iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, osme, devete, desete, enajste, dvanajste, trinajste, štirinajste, petnajste in šestnajste alineje 32. člena tega odloka,
– če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 37. členom tega odloka.
Fizična oseba, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 400,00 EUR.

Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo občine zagotoviti do 31. 12. 2015. Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora posamezna občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.
Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu z določbami pravilnika in tega odloka.
Obratujoče zasebne vodovodne sisteme na območju občin, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo večjo od 10 m3 pitne vode na dan, morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo prenesti v last občine in v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.
Zahteve, ki se nanašajo na storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod, se morajo prilagoditi v skladu s tem odlokom v roku 6-ih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Do sprejetja uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov se na območju občin uporabljajo obstoječi odloki in strokovne podlage o zaščiti vodnih virov, ki določajo 1., 2. in 3. varstveni pas.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07),
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 113/07),
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 3/08),
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 1/08),
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kozje (Uradni list RS, št. 116/07),
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 27/08),
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 54/09).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.