Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 13. 12. 2013 je Državni zbor na seji dne 4. 2. 2014 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, ki obsega:

– Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih – ZDCOPMD (Uradni list RS, št. 76/05 z dne 12. 8. 2005),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih – ZDCOPMD-A (Uradni list RS, št. 127/06 z dne 7. 12. 2006),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih – ZDCOPMD-B (Uradni list RS, št. 40/07 z dne 7. 5. 2007),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih – ZDCOPMD-C (Uradni list RS, št. 97/10 z dne 3. 12. 2010),
– Zakon o spremembah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih – ZDCOPMD-D (Uradni list RS, št. 77/11 z dne 3. 10. 2011),
– Zakon o spremembah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih – ZDCOPMD-E (Uradni list RS, št. 110/13 z dne 27. 12. 2013).

Ta zakon določa pristojne organe in njihova pooblastila ter naloge, nosilce javnih pooblastil, njihova pooblastila in način podelitve teh pooblastil ter uradne evidence in globe za prekrške za izvrševanje:
1. Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 561/2006/ES.
2. Uredbe Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L št. 370 z dne 31. 12. 1985, str. 34), s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3821/85/EGS.
3. Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze, sklenjenega v Ženevi 1. julija 1970, ratificiranega z Zakonom o ratifikaciji Evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR), s protokolom ob podpisu (Uradni list SFRJ, št. 30/74), z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: AETR.

Ta zakon ureja delovni čas in obvezne počitke mobilnih delavcev v cestnih prevozih ter postopke nadzora nad izvajanjem uredb iz prejšnjega člena v skladu z:
1. Direktivo 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 35); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/22/ES.
2. Direktivo 2002/15/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalno dejavnost v cestnem prometu (UL L št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 35; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2002/15/ES).
3. Direktivo Komisije 2009/5/ES z dne 30. januarja 2009 o spremembi Priloge III k Direktivi 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih pogojih za izvajanje Uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL L št. 29 z dne 31. 1. 2009, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/5/ES).

(1) Ta zakon se uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica), ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaša Uredba 3821/85/EGS ali AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon v delu, ki ureja pristojnosti in naloge organov Republike Slovenije v zvezi z izvrševanjem Uredb 561/2006/ES, 3821/85/EGS ali AETR in v zvezi z izrekanjem sankcij za prekršek za njihovo kršitev ter z izvajanjem nadzora, uporablja tudi za vse voznike, prevoznike ali druge pravne oziroma fizične osebe, ki so se v Republiki Sloveniji dolžne ravnati po Uredbah 561/2006/ES, 3821/85/EGS ali AETR.
(3) Uredba 3821/85/EGS, Uredba 561/2006/ES, AETR in ta zakon se uporabljajo tudi za prevoze skupine otrok, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa.
(4) Določbe Uredbe 561/2006/ES, ki se nanašajo na posadke, čas vožnje, odmore in čas počitka, določbe tega zakona, Uredbe 3821/85/EGS in AETR se ne uporabljajo za prevoze iz prvega odstavka 13. člena Uredbe 561/2006/ES, razen točk e) in i). Navedena izjema za prevoze iz točk b) in c) prvega odstavka 13. člena iste uredbe, velja le za prevoze znotraj območja s polmerom do 50 km.

(1) Za prevoze potnikov v linijskih prevozih, krajših od 50 km, se uporabljajo določbe Uredbe 561/2006/ES, AETR in tega zakona, razen določb glede odmorov in tedenskih počitkov. Če se pri teh prevozih uporablja zapisovalna oprema, se ta oprema uporablja v skladu z Uredbo 3821/85/EGS.
(2) Glede odmorov in tedenskih počitkov v zvezi s prevozi iz prejšnjega odstavka se uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja. Odmori voznikov, ki opravljajo prevoze potnikov na linijah, krajših od 50 km, se lahko razdelijo na več obdobij tekom delovnega časa, vendar mora vsako izmed obdobij trajati vsaj deset minut.
(3) Glede vrednotenja delovnega časa in časa razpoložljivosti v linijskih prevozih potnikov, krajših od 50 km, se uporabljajo določbe veljavne kolektivne pogodbe za cestni potniški promet. Če veljavna kolektivna pogodba za cestni potniški promet teh vrednotenj ne ureja oziroma če kolektivna pogodba za cestni potniški promet ni sklenjena, se uporabljajo določbe zadnje kolektivne pogodbe za cestni potniški promet, ki je ta vrednotenja urejala.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »delovni čas« pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: mobilni delavec) na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen:
a) čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti:
– vožnja vozila;
– natovarjanje in raztovarjanje;
– pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega;
– čiščenje in tehnično vzdrževanje;
– vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.,
b) čas, ko voznica ali voznik (v nadaljnjem besedilu: voznik) ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko čaka na natovarjanje ali raztovarjanje,
c) v primeru samozaposlenih voznikov se uporablja ista definicija kot v točkah 1.a) in 1.b) za čas od začetka do zaključka dela, ko je samozaposleni voznik na svojem delovnem mestu na voljo stranki in izvaja svoje naloge ali dejavnosti, razen tistih, ki predstavljajo splošno administrativno delo, ki ni povezano s konkretnim prevozom;
2. »čas razpoložljivosti« pomeni:
a) za mobilne delavce čas, ko se od mobilnega delavca ne zahteva, da ostane na svojem delovnem mestu, vendar mora biti na voljo, da se ga pozove na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del. Tovrstni čas razpoložljivosti zlasti vključuje čas, ko mobilni delavec spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, kot tudi čas čakanja na mejah in čakanja zaradi prepovedi vožnje. Ta čas in njegovo predvideno trajanje mora mobilni delavec poznati vnaprej pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom časa razpoložljivosti,
b) za mobilne delavce, ki vozijo v posadki, to pomeni čas sedenja ob vozniku ali ležanja na ležišču v vozilu medtem, ko se vozilo premika;
3. »delovno mesto« pomeni:
– sedež podjetja, za katerega oseba, ki opravlja mobilne dejavnosti v cestnem prevozu, izvaja naloge, skupaj s podružnicami ne glede na to, ali se nahajajo v istem kraju kot sedež ali v drugem kraju,
– vozilo, ki ga oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu, uporablja pri izvajanju svojih nalog, in
– vse druge kraje, kjer se izvajajo dejavnosti, povezane s prevozom;
4. »mobilni delavec« pomeni delavca, ki je sestavni del potujočega osebja, vključno s pripravniki, ki dela za podjetje, ki opravlja komercialne prevoze ali prevoze za lastne potrebe potnikov ali blaga v cestnem prometu; mobilni delavec je tudi voznik, ter oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu;
5. »samozaposleni voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: samozaposleni voznik)« pomeni posameznika, katerega glavna dejavnost je cestni prevoz potnikov ali blaga, ima za to dejavnost izdano licenco, dela zase in ni vezan na delodajalca s pogodbo o zaposlitvi ali kakršnimkoli drugim hierarhičnim razmerjem, ki si prosto organizira delo, katerega prihodki so odvisni od dobička, ki ga ustvari in ki ima sam ali skupaj z drugimi samozaposlenimi vozniki poslovna razmerja z več strankami. Za potrebe tega zakona so vsi vozniki, ki ne izpolnjujejo pogojev iz te točke, mobilni delavci;
6. »oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu« pomeni katerega koli mobilnega delavca ali samozaposlenega voznika, ki opravlja tovrstne dejavnosti;
7. »teden« pomeni čas med 00.00 uro v ponedeljek in 24.00 uro v nedeljo;
8. »ponoči« pomeni čas med 23.00 uro in 6.00 uro;
9. »nočno delo« pomeni vsako delo, ki se opravlja ponoči;
10. »delovni čas voznika v linijskih prevozih potnikov, krajših od 50 km« pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je vozno osebje na razpolago delodajalcu ali opravlja svoje naloge ter dejavnosti;
11. »linijski prevozi« pomenijo prevoze, kot so določeni v 2. točki 2. člena Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 88; z vsemi spremembami in dopolnitvami);
12. »izvleček iz urnika dela« je dokument iz drugega pododstavka drugega odstavka 16. člena Uredbe 561/2006/ES, na katerem sta navedena ime in sedež prevoznika ter vsebuje urnik dela iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe 561/2006/ES za posameznega voznika za tekoči dan in predhodnih 28 dni.
(2) Vsi ostali pojmi, uporabljeni v tem zakonu, se uporabljajo v skladu s pomenom, ki ga določata uredbi iz 1. člena tega zakona.

(1) Najdaljši tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur samo, če se v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se, če je to potrebno za prevoze v okviru AETR, uporabljajo določbe četrtega pododstavka prvega odstavka 6. člena AETR, vendar tudi v tem primeru le, če v štirih mesecih ni preseženo tedensko povprečje 48 ur.
(3) Če mobilni delavec opravlja delo za različne delodajalce, predstavlja delovni čas seštevek delovnih ur pri vseh delodajalcih. Delodajalec mobilnega delavca, ki dela pri več delodajalcih, pisno zaprosi za evidenco ali obračun delovnega časa, ko je delal pri drugem delodajalcu. Mobilni delavec mora ta obračun zagotoviti v pisni obliki.

(1) Razen če Uredba Sveta 561/2006/ES ali AETR ne zagotavljata večjega varstva, morajo osebe, ki opravljajo mobilno dejavnost v cestnem prevozu, imeti najkasneje po šestih urah neprekinjenega dela odmor. Delovni čas se prekine z odmorom, ki traja najmanj 30 minut, če skupno število do tedaj opravljenih delovnih ur znaša med šest in devet ur, ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupno število delovnih ur znaša več kot devet ur.
(2) Odmori iz prejšnjega odstavka se lahko razdelijo na več obdobij tekom delovnega časa, vendar mora vsako izmed obdobij trajati vsaj 15 minut.

Določbe Uredbe 561/2006/ES o času počitka za mobilne delavce veljajo tudi za pripravnike, če pa ni mogoče uporabiti teh določb, se uporabljajo zanje določbe AETR.

(1) Če mobilni delavec opravlja nočno delo štiri ure ali več, njegov skupni dnevni delovni čas ne sme presegati deset ur v vsakem 24 urnem obdobju.
(2) Plačilo za nočno delo se delavcem dodeli v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji oziroma kolektivnimi pogodbami, pri čemer ne sme biti tako, da bi ogrožalo varnost cestnega prometa.

(1) Delodajalci so mobilne delavce dolžni seznaniti z določbami uredb, navedenih v 1. členu tega zakona, z določbami tega zakona ter drugih predpisov, kolektivnih pogodb ali svojih splošnih aktov, ki so bili sprejeti na podlagi tega zakona oziroma za njegovo izvrševanje.
(2) Delodajalci vodijo naslednje podatke o osebah, ki opravljajo mobilne dejavnosti v cestnem prometu:
– osebno ime, EMŠO;
– delovni čas, v katerem so zajeta časovna obdobja iz 1. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona;
– nočno delo;
– tedenski delovni čas iz 4. člena tega zakona, iz katerega mora biti razvidno, ali je bilo preseženo tedensko povprečje.
(3) Podatki se vodijo v okviru evidence o izrabi delovnega časa po zakonu, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti.
(4) Podatki za posamezno osebo, ki opravlja mobilno dejavnost, se morajo v evidenco vpisati čim prej, vendar ne kasneje kot 28 dni po prejšnjem vpisu podatkov za isto osebo.
(5) Delodajalci na zahtevo mobilnim delavcem zagotovijo kopije evidenc opravljenih delovnih ur.
(6) Ko je voznik odsoten z dela zaradi razlogov, ki so navedeni v Odločbi Komisije 2007/230/ES z dne 12. aprila 2007 o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL L št. 99 z dne 14. 4. 2007, str. 14), zadnjič spremenjeni s Sklepom Komisije z dne 14. decembra 2009 o spremembi odločbe Komisije 2007/230/ES o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL L št. 330 z dne 16. 12. 2009, str. 80), v obdobju, navedenem v prvi alinei prvega pododstavka sedmega odstavka 15. člena Uredbe 3821/85/EGS, mu je delodajalec dolžan o tem izdati potrdilo na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del prej navedene odločbe Komisije. Potrdilo mora biti opremljeno z oznako, ki je sestavljena iz zaporedne številke in letnice izdanega potrdila.
(7) Potrdilo iz prejšnjega odstavka je voznik dolžan imeti v vozilu in ga na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled.
(8) Delodajalec je dolžan na svojem sedežu v evidenci o izrabi delovnega časa za osebe, ki opravljajo mobilne dejavnosti v cestnem prometu, po datumu vožnje in posameznem vozilu hraniti tudi:
– uporabljene tahografske vložke v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 3821/85/EGS,
– prenesene podatke iz digitalnega tahografa in voznikovih kartic v skladu s točko i) in ii) pododstavka a) petega odstavka 10. člena Uredbe 561/2006/ES,
– vse ročne zapise ali izpise, ki jih je voznik dolžan opraviti na podlagi prvega in drugega odstavka 15. člena in drugega odstavka 16. člena Uredbe 3821/85/EGS ali na podlagi 12. člena Uredbe 561/2006/ES.
(9) Podatki iz prejšnjega odstavka se morajo hraniti tudi v primeru razgradnje posamezne zapisovalne naprave za nadzor delovnega časa oseb, ki opravljajo mobilno dejavnost.
(10) Delodajalec je dolžan hraniti na svojem sedežu tudi izdana potrdila iz šestega odstavka tega člena po zaporedju in letu izdaje.
(11) Podatki in dokumentacija iz prejšnjega in osmega odstavka se pri delodajalcu hranijo dve leti po preteku obdobja, na katerega se nanašajo. Po preteku dveh let se podatki iz evidence brišejo in dokumentacija se uniči.
(12) Evidenca o izrabi delovnega časa se, vključno s podatki iz drugega odstavka tega člena, hrani v skladu z zakonom, ki ureja evidence s področja dela in socialne varnosti.
(13) Način prepisovanja podatkov iz zapisovalnih naprav in način vodenja evidence podrobneje predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1) Če ta zakon ne določa drugače, upravne naloge za izvrševanje Uredbe 561/2006/ES in za izvrševanje Uredbe 3821/85/EGS, izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Za izdajanje podzakonskih predpisov za izvrševanje Uredbe 561/2006/ES in Uredbe 3821/85/EGS ter za izvrševanje tega zakona je pristojen minister.

Odobritev tipa tahografa iz II. poglavja Uredbe 3821/85/EGS se izvede v državi članici v skladu s 5. členom te uredbe.

(1) Pravne ali fizične osebe, ki pridobijo odobritev ministrstva v skladu z Uredbo 3821/85/EGS in tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: delavnica) za opravljanje naslednjih postopkov:
– nameščanje in programiranje;
– preverjanje in pregledovanje;
– popravilo in razgradnjo zapisovalnih naprav,
lahko opravljajo znotraj teh postopkov naslednje naloge: aktivirajo, kontrolirajo, servisirajo, kalibrirajo, plombirajo zapisovalne naprave, prenašajo podatke z njih, ugotavljajo nezmožnost prenosa podatkov z njih, jih odstranjujejo in razgrajujejo ter izdelujejo zanje indentifikacijske ploščice (v nadaljnjem besedilu: naloge delavnice).
(2) Odobritev za opravljanje postopkov in nalog delavnic iz prejšnjega odstavka izdaja ministrstvo ločeno za:
– izvajanje postopkov in nalog delavnice na zapisovalni opremi iz Priloge I Uredbe 3821/85/EGS;
– izvajanje postopkov in nalog delavnice na zapisovalni opremi iz Priloge IB Uredbe 3821/85/EGS.
(3) V odobritvi delavnice je treba navesti, katere postopke in naloge delavnice lahko izvaja delavnica.
(4) Ista delavnica ima lahko obe odobritvi iz drugega odstavka tega člena.
(5) Odobritev izda ministrstvo za pet let.
(6) O odobritvi odloči ministrstvo v upravnem postopku, razen če Uredba 3821/85/EGS ali ta zakon ne določata drugačnih pravil postopka.
(7) Delavnica mora v roku 60 dni pred iztekom veljavnosti odobritve podati vlogo za podaljšanje odobritve.
(8) Ob vsaki spremembi lastništva, upravitelja oziroma upraviteljice (v nadaljnjem besedilu: upravitelj) v skladu s 17. členom tega zakona ali spremembi glede zaposlenih ljudi, ki opravljajo postopke in naloge delavnice (v nadaljnjem besedilu: tehnik), mora delavnica obvestiti ministrstvo v roku osmih dni po nastanku spremembe.
(9) Način izvajanja postopkov in nalog delavnice podrobneje predpiše minister.

(1) Odobritev izda ministrstvo posamezni delavnici vsaj za enega od postopkov iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena, in sicer za preverjanje in preglede za zapisovalne naprave vseh odobrenih tipov, za ostale postopke delavnice pa vsaj enega odobrenega tipa zapisovalne naprave.
(2) Ob odobritvi določi ministrstvo delavnici oznako odobritve in oznako plombiranja, ki ju mora delavnica namestiti na vidno mesto, tako da ju obiskovalci delavnice lahko opazijo in so s tem seznanjeni, da jim bo delavnica zagotovila ustrezno storitev v skladu s predpisi na tem področju.

(1) Za pridobitev odobritve po posameznem postopku in nalogi mora delavnica izpolnjevati naslednje pogoje:
– da izkaže, da bo postopke in naloge, za katere bo pridobila odobritev in so navedeni v 11. členu tega zakona, izvajala tako, da je zagotovljena sledljivost izvajanja postopkov in nalog;
– da ima ustrezne prostore na območju Republike Slovenije, opremo in orodje ter zaposlene usposobljene tehnike, tako da lahko izvaja vse aktivnosti, ki jih morajo izvajati delavnice v skladu z uredbama iz 1. člena tega zakona;
– da je dostop do delavnice enostaven, prepoznaven in da ne ovira cestnega prometa;
– da zagotovi ustrezno zanesljivost meritev v zvezi z zapisovalnimi napravami;
– da zoper njo ni uveden stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije;
– da delavnica, član njene uprave oziroma poslovodja ali pri njej zaposleni tehnik niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo izvršeno pri opravljanju nalog v zvezi z zapisovalnimi napravami, obsodba pa še ni bila izbrisana;
– da v zadnjih treh letih ni bilo ugotovljeno, da je delavnica opravljala postopke in naloge, za katere ni imela odobritve, ali da so se opravljale dejavnosti, ki jih prepoveduje zakonodaja, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno;
– da član uprave oziroma poslovodja v zadnjih petih letih ni bil član uprave ali poslovodja v delavnici, kateri je bila odobritev odvzeta;
– da ima ustrezno urejeno razmerje s proizvajalcem zapisovalne opreme glede na postopke in naloge, ki jih opravljajo;
– da ima prostore in opremo, ki omogoča, da bodo zapisi in dokumentacija o vseh aktivnostih, povezanih s zapisovalnimi napravami, in podatki, ki so zabeleženi na njih, ustrezno shranjeni in dostopni nadzornim organom, in da bodo osebni podatki varovani v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– da ima poravnane vse dospele obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev;
– da njej ali osebi, katere univerzalni pravni naslednik je delavnica, v zadnjem letu ni bila odvzeta odobritev;
– da ima v svojem delovnem osebju najmanj enega tehnika, ki izpolnjuje pogoje iz 17. člena tega zakona;
– da ima imenovanega upravitelja, ki izvaja naloge iz 17. člena tega zakona;
– da ima vzpostavljeno elektronsko informacijsko povezavo z evidenco tahografov;
– da ima oglasno desko, na kateri bodo informacije v skladu s 17. členom tega zakona.
(2) Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje in način dokazovanja, s katerimi vlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev, postopke za njeno odobritev, vsebino in obliko vloge za izdajo odobritve ali njeno podaljšanje.

(1) Ministrstvo z odločbo začasno odvzame odobritev delavnice, če samo ali na podlagi odločb in poročil pristojnega nadzornega organa, ki izvaja nadzor, ugotovi, da je delavnica:
– izvajala postopke in naloge, za katere nima odobritve v skladu s tem zakonom;
– vgradila tahograf, ki nima odobritve v skladu z Uredbo 3821/85/EGS;
– izdala certifikat v nasprotju z določilom zahteve 261 Priloge IB Uredbe 3821/85/EGS;
– izvajala postopke v nasprotju z AETR, Uredbo 3821/85/EGS ali predpisom iz devetega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Če ministrstvo na podlagi poročil pristojnega nadzornega organa, ugotovi, da je delavnica v triletnem obdobju od zadnje kršitve kršila predpise, za katere so ji bile izrečene kot glavna sankcija globe, katerih skupna višina je nad 4.000 eurov, začne postopek začasnega odvzema odobritve delavnice. Pri tem se ne upoštevajo kršitve iz prejšnjega odstavka, upoštevajo pa se kršitve, za katere je bila delavnica pravnomočno kaznovana.
(3) Poročilo iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo nadzorni organi predložiti ministrstvu in navesti firmo ali osebno ime, sedež delavnice ali stalno prebivališče, podatke o kršitvi z višino izrečene globe ter opis kršitve. Ministrstvo za vsako delavnico, upravitelja in tehnika vodi seznam storjenih kršitev in višino izrečenih glob.
(4) Prvi začasni odvzem odobritve se izreče delavnici za dobo enega meseca.
(5) Če v triletnem obdobju pride do ponovnega začasnega odvzema zaradi kršitev iz prvega odstavka tega člena, se drugi začasni odvzem odobritve izreče delavnici za dobo dveh mesecev, tretji in nadaljnji odvzem odobritve pa za dobo štirih mesecev.
(6) Začasni odvzem odobritve nastopi sedmi dan po dokončnosti odločbe.
(7) Z odločbo o začasnem odvzemu odobritve se delavnici prepove izvajati postopke in naloge, za katere so bile ugotovljene kršitve.
(8) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. Tožba v upravnem sporu zoper odločbo o začasnem odvzemu odobritve ne zadrži izvršitve.

(1) Ministrstvo z odločbo odvzame odobritev delavnici, če ugotovi:
– da delavnica ne izpolnjuje več pogojev iz 13. člena tega zakona;
– da imetnik odobritve preneha opravljati dejavnost ali je izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov posameznikov;
– da je delavnica dala lažne izjave, podatke ali listine v postopku pridobivanja odobritve ali preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev odobritve;
– da je bil delavnici izrečen začasni odvzem odobritve v skladu s prejšnjim členom in delavnica kljub temu med začasnim odvzemom odobritve izvaja postopke in naloge, za katere ji je bila odvzeta odobritev;
– da je bil delavnici izrečen ukrep iz prejšnjega člena več kot trikrat v obdobju trajanja odobritve;
– da delavnica opravlja delo tako, da lahko postane njeno delovanje vprašljivo (npr. s prirejanjem kalibracijskih parametrov ali opreme v vozilih, s čimer bi lahko vplivala na napačno meritev ali zapisovanje voznikovih ur v vozilih ali lažno kalibracijo) in je storjena kršitev take narave ali tako huda, da ni mogoče pričakovati, da bo v prihodnje zakonito in pravilno opravljala naloge iz prvega odstavka 11. člena tega zakona;
– da delavnica ne izvaja generičnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih mehanizmov, kot so opredeljeni v dodatkih 10 in 11 Priloge IB Uredbe 3821/85/EGS, ali jih prireja.
(2) Če nastane razlog iz prve alinee prejšnjega odstavka zaradi smrti ali odvzema poslovne sposobnosti samostojnega podjetnika posameznika ali osebe, ki v delavnici opravlja naloge tehnika ali upravitelja, ali zaradi neporavnanih dospelih obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev, lahko ministrstvo ohrani v veljavi odobritev in z odločbo naloži imetniku odobritve, da izpolni pogoje za pridobitev odobritve v roku, ki ga določi z odločbo, če bi bila zaradi preklica in odvzema odobritve povzročena nesorazmerna škoda in je mogoče pričakovati, da bo delavnica ustrezno vodena. Rok iz prejšnjega stavka se lahko podaljša, če imetnik odobritve izkaže, da dela vse, da izpolni pogoje za pridobitev odobritve, in je mogoče pričakovati, da jih bo v tem dodatnem roku izpolnil.
(3) Z odločbo o odvzemu odobritve se glede na ugotovljene kršitve lahko odvzamejo vse odobritve posamezne delavnice ali pa se prepove samo izvajanje določenih postopkov in nalog.
(4) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. Tožba v upravnem sporu zoper odločbo o odvzemu odobritve ne zadrži izvršitve.
(5) Z odločbo o odvzemu se delavnici naloži, da v sedmih dneh po dokončnosti odločbe ministrstvu preda vse kartice delavnice, oznako za plombiranje in vso dokumentacijo ter evidence, ki jih je dolžna voditi po Uredbi 3821/85/EGS, AETR in tem zakonu ter na njegovi podlagi izdanih predpisih. Delavnica mora odstraniti vse prepoznavne oznake.
(6) O odvzemu odobritve, odvzetih karticah in opremi za plombiranje ministrstvo obvesti Evropsko komisijo, sekretariat AETR, izdajatelja kartic in nadzorne organe iz 32. člena tega zakona.
(7) Pristojni inšpektor predloži ministrstvu predlog za odvzem odobritve, če v inšpekcijskem postopku ugotovi obstoj katerega od razlogov iz prvega odstavka tega člena.

(1) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora, nad delavnicami opravlja ministrstvo. V okviru tega nadzora je ministrstvo dolžno od delavnic pridobivati podatke o tem, ali še izpolnjujejo predpisane pogoje za odobritev in če svoje naloge in postopke opravljajo v skladu s predpisi. Če ministrstvo ugotovi, da naloge in postopki niso opravljeni v skladu s predpisi, o tem obvesti pristojni inšpektorat.
(2) Inšpekcijski nadzor nad delavnicami opravlja inšpektorat, pristojen za promet.
(3) Inšpekcijski organi, policija in drugi pristojni nadzorni organi, ki izvajajo nadzor nad uporabo zapisovalnih naprav, so dolžni ministrstvo in inšpektorat, pristojen za promet, obvestiti, če pri svojem delu ugotovijo, da zapisovalna naprava, vgrajena v vozilu, ne deluje pravilno.
(4) Če se ugotovi, da kakšna zapisovalna naprava ne deluje pravilno, mora inšpektorat, pristojen za promet, izvesti nadzor v delavnici, ki je izvedla zadnjo kontrolo ali kakšen drug poseg v to zapisovalno napravo.
(5) Če inšpektorat, pristojen za promet, pri nadzoru ugotovi nepravilnosti v delavnici, ki bi lahko pomenile storitev kaznivega dejanja ali bi lahko kako drugače ogrozile zanesljivo delovanje zapisovalnih naprav, mora zaposlenim, ki pri tem sodelujejo, prepovedati dostop do kartic delavnice.
(6) Če oseba, ki vodi poslovanje delavnice, ne zagotovi nemudoma, da zaposleni iz prejšnjega odstavka nimajo več dostopa do kartic delavnice, ministrstvo začasno odvzame delavnici odobritev.
(7) Če se pri nadzoru nad delavnicami, ki se izvaja na podlagi določb tega člena, ugotovi, da je opravljanje postopkov in nalog s strani tehnika posledica pomanjkljive strokovne usposobljenosti, inšpektorat, pristojen za promet, ali ministrstvo naloži delavnici, da ta napoti tehnika na ponovno strokovno usposabljanje. Dokler tehnik ne pridobi potrdila o izobraževanju, ne sme opravljati postopkov in nalog v delavnici za tahografe, nadzornemu organu pa za ta čas izroči svojo kartico.

(1) Ministrstvo vodi evidenco o:
– izdanih odobritvah delavnicam, skupaj s podrobnostmi o vseh spremembah odobritve ter vso dokumentacijo, povezano s tem;
– o odvzetih odobritvah, skupaj s podrobnostmi o vseh spremembah odobritve ter vso dokumentacijo, povezano s tem;
– seznam elektronskih ključev delavnic, opremi za plombiranje in seznam žigov;
– podatke o tehnikih, ki so zaposleni v delavnici in so usposobljeni za delo z zapisovalnimi napravami ter izpolnjujejo pogoje za izdajo kartic delavnic;
– podatke o izobrazbi oziroma usposobljenosti tehnikov, vključno s spričevali o opravljenem šolanju in drugimi ustreznimi spričevali;
– podatke o vseh izdanih karticah delavnic posameznim delavnicam oziroma tehnikom;
– podatke o posameznih karticah, ki so bile izgubljene, ukradene, ali tistih karticah, ki ne delujejo.
(2) V okviru evidence iz prejšnjega odstavka ministrstvo vodi zaradi učinkovitega izvajanja nadzora nad servisnimi delavnicami, in sicer za spremljanje stanja v zvezi s servisnimi delavnicami, naslednje osebne podatke: osebno ime, rojstni datum, EMŠO in kraj stalnega ter morebitnega začasnega bivališča tehnika.
(3) Minister lahko predpiše podrobnejšo vsebino evidence iz prvega odstavka tega člena in način njenega vodenja.
(4) Ministrstvo posreduje informacije o trenutnem statusu delavnic oziroma kartic pristojnim organom drugih držav članic, če ti za to zaprosijo.

(1) Ministrstvo vodi evidenco o tahografih, ki je sestavni del evidence registriranih vozil. Podatke v evidenco vnašajo delavnice.
(2) Evidenca tahografov vsebuje naslednje podatke:
a) podatki o delavnici:
– firma, sedež in oznaka delavnice;
– podatki o tehniku, ki je opravil kontrolo;
– številka servisne kartice, če gre za kontrolo digitalnega tahografa;
b) podatki o motornem vozilu:
– država registracije motornega vozila;
– firma in sedež lastnika ali uporabnika motornega vozila;
– identifikacijska številka vozila (številka šasije – VIN) in registerska oznaka;
– znamka in tip, proizvajalec motornega vozila;
– namen uporabe vozila v skladu z Uredbo 561/2006/ES in tem zakonom;
– stanje kilometerskega števca;
– obseg pnevmatik pogonskih koles, izražen v milimetrih, in njihova velikost;
– nekorigirani koeficient motornega vozila »w«, izražen v obr/km ali imp/km;
– tlak pogonskih pnevmatik po navodilih proizvajalca vozila;
– tip naprave za omejevanje hitrosti in njena nastavitev (v set), če jo ima vozilo vgrajeno in se zanjo zahteva pregled, v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za omejevanje hitrosti;
c) podatki o zapisovalni opremi (tahografu):
– proizvajalec, tip, serijska številka in oznaka odobritve tipa zapisovalne opreme;
– dejanski obseg pnevmatik pogonskih koles, izražen v milimetrih;
– konstanta zapisovalne opreme »k« v obr/km ali imp/km;
– dejanski koeficient motornega vozila »w«, izražen v obr/km ali imp/km;
d) podatki o izvedeni storitvi:
– datum in čas zaključka kontrole ali druge naloge delavnice;
– namen kontrole ali druge naloge;
– rezultati kontrole ali druge naloge;
– potrditev opravljene kontrole ali druge naloge;
– opravljen nadzor izvedene kontrole ali druge naloge.
(3) Minister predpiše podrobnejšo vsebino evidence iz prejšnjega odstavka in način njenega vodenja.

(1) Tehnik je lahko le oseba:
– ki je strokovno usposobljena za opravljanje dela v zvezi s postopki in nalogami, ki jih lahko izvaja. Strokovno usposobljenost dokazuje z opravljenim strokovnim usposabljanjem pri enem od proizvajalcev tahografov, ki imajo priznano odobritev tipa za analogne tahografe ali interoperabilni test za digitalne tahografe, oziroma pri pravni ali fizični osebi, ki ima zaposleno osebo, ki je pri enem od proizvajalcev opravila šolanje za inštruktorja strokovnega izobraževanja, in sicer glede na naloge in postopke, ki jih izvaja v delavnici. Program strokovnega usposabljanja predpiše minister. Potrdilo o izobraževanju za digitalne tahografe ne sme biti starejše od treh let;
– ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo izvršeno pri opravljanju nalog v zvezi s zapisovalnimi napravami, obsodba pa še ni bila izbrisana;
– ki v zadnjih dveh letih ni več kot dvakrat kršila predpisov, za kršitev katerih je bila izrečena kot glavna sankcija globa, višja od 2.000 eurov. Pri tem se upoštevajo kršitve, za katere je bil tehnik pravnomočno kaznovan.
(2) Nihče, razen tehnika delavnice z veljavno odobritvijo, ne sme opravljati kakršnihkoli posegov v zapisovalne naprave in z njimi povezano opremo, od katere je odvisno pravilno delovanje zapisovalne naprave.
(3) Upravitelj je lahko le oseba, ki:
– je v delovnem razmerju pri delavnici in je imenovan s strani odgovorne osebe delavnice za izvajanje nalog delavnice;
– ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo izvršeno pri opravljanju nalog v zvezi s zapisovalnimi napravami, obsodba pa še ni bila izbrisana;
– v zadnjih dveh letih ni več kot dvakrat kršila predpisov, za kršitev katerih je bila izrečena kot glavna sankcija globa, višja od 2.000 eurov. Pri tem se upoštevajo kršitve, za katere je bil upravitelj pravnomočno kaznovan.
(4) Upravitelj je odgovoren za varnost in shranjevanje ter delo z identifikacijskimi karticami delavnic in opravlja naslednje naloge:
– zagotavlja, da so pooblaščeni tehniki dobili ter da uporabljajo svoje kartice v skladu s pravili;
– zagotavlja, da bodo identifikacijske kartice delavnice, klešče za žigosanje in pripadajoči dokumenti shranjeni v varnem predalu ali blagajni, ko se jih ne uporablja;
– zagotavlja, da bo izguba, kraja oziroma nedelovanje identifikacijskih kartic takoj sporočena pristojnemu organu izdajatelju;
– zagotavlja, da se prošnje za podaljšanje izpolnijo in pošljejo pristojnim organom v za to določenem roku;
– zagotavlja, da se nameni dodatna pozornost vzdrževanju fizične varnosti kartice v času njene uporabe;
– zagotavlja, da se postopki izvajajo v skladu z Uredbo 3821/85/EGS, AETR in tem zakonom.
(5) Delavnica in njeno osebje mora vozniku kateregakoli vozila, ki ima nameščen tahograf, ponuditi storitev v skladu z odobritvijo.
(6) Za namen iz prejšnjega odstavka ima delavnica na vidnem mestu nameščeno oglasno desko, ki jo lahko opazijo vsi obiskovalci delavnice. Na oglasni deski mora:
– imeti znak pooblastila tahografske delavnice z oznako, ki jo določi pristojni organ;
– prikazati določena obvestila, ki jih predpišejo pristojni organi.
(7) Minister lahko predpiše natančnejši način obveščanja in vsebino oglasne deske delavnice.
(8) Delavnica je dolžna v primeru odstranitve ali razgradnje zapisovalne opreme z nje presneti vse podatke, ki so na njej zapisani v skladu z Uredbo 3821/85/EGS, vključno z osebnimi podatki. Te podatke mora varno hraniti najmanj za čas, določen v prvem pododstavku petega odstavka 14. člena Uredbe 3821/85/EGS, sme pa jih posredovati le prevozniku, v čigar vozilu je bila zapisovalna oprema vgrajena ali pri katerem je zaposlen voznik, na katerega delovni čas in počitke se podatki nanašajo, ter nadzornim organom iz 32. člena tega zakona.

(1) Voznikova kartica in kartica delavnice se izda za čas, določen z Uredbo 3821/85/EGS, prevoznikova kartica in kartica nadzornega organa pa za obdobje veljavnosti petih let.
(2) Kartica delavnice se izda na ime posameznega tehnika, kartica nadzornega organa pa na ime posamezne osebe, ki je v njej pooblaščena za izvajanje nadzora v skladu z 32. členom tega zakona in je usposobljena po programu, ki ga predpiše minister.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se kartica nadzornega organa, izdana policiji ali carinskemu organu, lahko izda posamezni organizacijski enoti organa, pri čemer lahko nadzor opravlja le oseba iz prejšnjega odstavka, ki je usposobljena po programu, ki ga predpiše minister.
(4) Kartica nadzornega organa se izda tudi drugim pristojnim organom, ki so na podlagi drugih predpisov pooblaščeni za izvajanje nadzora podatkov iz zapisovalne opreme, če so usposobljeni v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.

(1) Kartice izdaja po javnem pooblastilu pravna oseba zasebnega prava, ki pridobi javno pooblastilo na način in po postopku, določenem v tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj kartic).
(2) Javno pooblastilo izdajatelju kartic se podeli za 15 let.
(3) Za izdajo kartic se po prvem odstavku tega člena v Republiki Sloveniji javno pooblastilo podeli le enemu izdajatelju kartic.
(4) Javno pooblastilo podeli ministrstvo z odločbo po opravljenem javnem natečaju v skladu s tem zakonom.

(1) Javno pooblastilo izdajatelja kartic obsega dolžnost opravljati naslednje upravne naloge za izvršitev Uredbe 3821/85/EGS, tega zakona in za njuno izvrševanje izdanih predpisov:
– odločanje o izdaji ali odvzemu kartic, vključno z vročanjem kartic, vodenje evidenc iz 31. člena tega zakona in dajanje podatkov iz njih;
– upravne naloge za personalizacijo in izdelavo kartic;
– upravne naloge za generiranje potrebnih elektronskih ključev.
(2) Izdajatelj kartic mora javno pooblastilo izvrševati najmanj na enem mestu v Republiki Sloveniji.
(3) Storitve v zvezi z personalizacijo in izdelavo kartic ter v zvezi z generiranjem elektronskih ključev, ki ne predstavljajo upravnih nalog, lahko izdajatelj kartic odda v postopku oddaje javnega naročila.
(4) Naročila blaga, storitev in gradenj, ki so potrebne za izvajanje javnega pooblastila po tem zakonu, mora izdajatelj kartic oddajati v postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora:
– pred objavo pridobiti soglasje ministrstva k vsebini posamezne objave in k vsebini razpisne dokumentacije;
– pred vročitvijo odločitve o oddaji javnega naročila pridobiti soglasje ministrstva na izbiro izvajalca.
(5) Ministrstvo mora soglasje iz prejšnjega odstavka izdati v osmih dneh od prejema zahteve izdajatelja kartic.
(6) V pogodbi o nakupu blaga in opravljanju storitev, ki je potrebno za izvrševanje javnega pooblastila po tem zakonu, mora biti določeno, da se lahko pogodba prenese na ministrstvo ali drugega izdajatelja kartic v primeru odvzema javnega pooblastila.

(1) O izdaji in odvzemu kartice odloča izdajatelj kartice po pravilih Uredbe Sveta 3821/85/EGS, kot tudi ob upoštevanju smernic in drugih dokumentov institucij Evropske unije, ki jih izdajo v zvezi z izvrševanjem te uredbe.
(2) O izdaji ali odvzemu kartice odloča izdajatelj kartice v skladu s splošnim upravnim postopkom, razen če Uredba 3821/85/EGS ali ta zakon ne določata posebnih pravil postopka.
(3) Minister predpiše vsebino vloge za izdajo kartice in obrazec te vloge.

(1) Javno pooblastilo se podeli pravni osebi zasebnega prava, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima v Republiki Sloveniji ustrezne prostore za izvrševanje javnega pooblastila;
– da ima zaposleno zadostno število delavcev, ki so v skladu s predpisi Republike Slovenije pooblaščeni za vodenje upravnega postopka;
– da ima zaposleno zadostno število drugih strokovnih delavcev;
– da ima na razpolago ustrezno opremo za izvajanje nalog, ki sestavljajo javno pooblastilo;
– da ni delavnica v smislu tega zakona;
– da zoper njo ni uveden stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije;
– da pravna oseba, član njene uprave oziroma poslovodja niso bili pravnomočno obsojeni za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora šest mesecev ali več, obsodba pa še ni bila izbrisana;
– da za kaznivo dejanje iz prejšnje alinee ni bil začet kazenski postopek;
– da član uprave oziroma poslovodja v zadnjih petih letih ni bil član uprave ali poslovodja v izdajatelju kartic, kateremu je bilo to javno pooblastilo odvzeto;
– da ima poravnane dospele obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev;
– da niso podane druge okoliščine, zaradi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo v redu izvrševala javnega pooblastila;
– da njej ali osebi, katere univerzalni pravni naslednik je izdajatelj kartic, v zadnjih petih letih ni bilo to javno pooblastilo odvzeto.
(2) Kandidat lahko izkazuje izpolnjevanje pogojev glede prostorov, opreme in strokovnih delavcev, ki so potrebni za izvajanje storitev v zvezi z personalizacijo in izdelavo kartic ter v zvezi z generiranjem ključev za elektronski podpis, ki ne predstavljajo upravnih nalog, s podizvajalci, s katerimi ima za čas, za katerega se podeljuje javno pooblastilo s pogodbo urejeno razmerje glede zagotavljanja teh storitev, ali navede, da jih bo oddal po pridobitvi javnega pooblastila v skladu s tretjim odstavkom 20. člena tega zakona.
(3) Minister podrobneje predpiše pogoje iz tega člena in način njihovega dokazovanja.
(4) Pogoje za podelitev javnega pooblastila mora izdajatelj kartic izpolnjevati ves čas trajanja javnega pooblastila.

(1) Merila za izbiro na javnem natečaju so:
– predvideni povprečni lastni stroški izdaje posamezne kartice, pri čemer dobi več točk vlagatelj, ki ponudi nižje povprečne lastne stroške;
– rok za začetek izvajanja javnega pooblastila, pri čemer dobi več točk vlagatelj, ki ponudi krajši rok;
– prijaznost do uporabnika, kot so uradne ure, načini vlaganja zahtev za kartico, pomoč uporabnikom, in podobno, pri čemer dobi več točk vlagatelj, ki ponudi za vlagatelja ugodnejše rešitve.
(2) Merila iz prejšnjega odstavka so razvrščena po vplivu na izbiro tako, da ima največji vpliv merilo iz prve alinee, najmanjšega pa merilo iz tretje alinee.
(3) Minister podrobneje predpiše merila iz tega člena, način določitve njihovega vpliva na izbiro in način njihovega dokazovanja.

(1) Javni natečaj objavi ministrstvo najkasneje šest mesecev pred potekom časa, za katero je bilo izdajatelju kartic izdano javno pooblastilo ali nemudoma po odvzemu javnega pooblastila pred potekom tega časa.
(2) Javni natečaj se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem listu Evropske unije.
(3) Objava javnega natečaja mora obsegati najmanj:
– navedbo, da gre za objavo javnega natečaja za podelitev javnega pooblastila za izdajo kartic in druge identifikacijske oznake javnega natečaja;
– navedbo, da se javno pooblastilo podeljuje v skladu z Uredbo 3821/85/EGS, tega zakona in za njuno izvrševanje izdanih predpisov;
– predmet javnega pooblastila in navedbo, da se podeli le eno javno pooblastilo;
– skrajni rok za začetek in čas trajanja izvrševanja javnega pooblastila;
– postopek izbire nosilca javnega pooblastila;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila;
– merila za izbiro nosilca javnega pooblastila;
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig natečajne dokumentacije;
– kraj in rok za predložitev vlog;
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja vlog.
(4) Ministrstvo mora na dan objave javnega natečaja in ves čas trajanja natečajnega roka najkasneje v enem dnevu omogočiti vsem zainteresiranim vpogled v natečajno dokumentacijo in jo predati vsakomur, ki vplača zahtevani znesek, ki lahko zajema zgolj stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije.
(5) Ministrstvo v času trajanja natečajnega roka ne sme nikomur posredovati seznama oseb, katerim je posredovala natečajno dokumentacijo.

(1) Natečajna dokumentacija mora vsebovati vse potrebno, da se na njeni podlagi lahko podajo popolne vloge.
(2) Podatki v natečajni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom, navedenim v objavi natečaja.
(3) Natečajna dokumentacija mora vsebovati zlasti:
– datum objave javnega natečaja in navedbo, da se javno pooblastilo podeljuje v skladu z Uredbo 3821/85/EGS, tega zakona in za njuno izvrševanje izdanih predpisov;
– navodila za pripravo in predložitev vloge;
– postopek izbire;
– pogoje, katere mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, kot so določeni v 22. členu tega zakona in predpisu ministra iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona;
– merila za izbiro nosilca javnega pooblastila, kot so določena v 23. členu tega zakona in predpisu ministra iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona;
– dokazila o izpolnjevanju pogojev, meril in ostalih okoliščin;
– navedbo vrste finančnega zavarovanja, s katerim vlagatelj zavaruje resnost vloge;
– rok za oddajo vloge;
– rok, do katerega vloga zavezuje vlagatelja;
– rok za sprejem in vročitev sklepa o izbiri.

(1) Ministrstvo določi takšen rok za predložitev vlog, ki glede na postavljene zahteve in pogoje iz natečajne dokumentacije omogoča izdelavo popolnih in kakovostnih vlog.
(2) Pravočasna predložitev vloge pomeni, da mora vlagatelj ministrstvu vlogo predložiti do datuma in ure, ki je določen v javni objavi natečaja.
(3) Vlagatelj sme vložiti le eno vlogo, ki pa jo lahko umakne, dopolni ali zamenja do poteka roka za oddajo vlog.
(4) Odpiranje vlog za izbor nosilca javnega pooblastila je javno. Na javnem odpiranju se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov vlagateljev o poteku javnega odpiranja. Ministrstvo vroči zapisnik o javnem odpiranju v roku osmih dni vsem vlagateljem.
(5) Ministrstvo vlog, ki so prispele po roku, določenem v javnem razpisu, in nepravilno predloženih vlog, ne odpre, temveč jih neodprte s sklepom nemudoma vrne pošiljatelju.

(1) O vlogah ministrstvo odloča v upravnem postopku.
(2) Nepopolne vloge ali vloge, ki niso sestavljene v skladu z natečajno dokumentacijo, ministrstvo s sklepom zavrže.
(3) Vloge vlagateljev, ki ne izpolnjujejo pogojev za podelitev javnega pooblastila iz 22. člena tega zakona, ministrstvo zavrne z odločbo, izdano posameznemu vlagatelju.
(4) O ostalih vlogah ministrstvo odloči z eno odločbo, s katero podeli javno pooblastilo vlagatelju, katerega vloga je bila v skladu z merili iz 23. člena tega zakona ocenjena najbolje, vloge ostalih vlagateljev pa zavrne.
(5) V odločbi iz prejšnjega odstavka ministrstvo določi rok za začetek izvrševanja javnega pooblastila in vrsto ter višino finančnega zavarovanja za zakonito in pravilno izvajanje javnega pooblastil. Višina finančnega zavarovanja mora biti tolikšna, da pokrije pričakovane stroške ministrstva v zvezi z morebitnim odvzemom javnega pooblastila, novo podelitvijo javnega pooblastila in z izvajanjem nalog izdajatelja kartice v ministrstvu do takrat, ko novi izdajatelj kartic začne izvrševati javno pooblastilo.

(1) Ministrstvo z odločbo odvzame javno pooblastilo izdajatelju kartic, če ugotovi:
– da izdajatelj kartic ne izpolnjuje pogojev iz 22. člena tega zakona;
– da izdajatelj kartic ali zaposleni pri izvrševanju javnega pooblastila kršijo določbe Uredbe 3821/85/EGS, tega zakona in podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi;
– da je izdajatelj kartic ali kdo od zaposlenih pri svojem delu storil kaznivo dejanje, povezano z izvrševanjem javnega pooblastila, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo;
– da je izdajatelj kartic dal lažne izjave, podatke ali listine v postopku pridobivanja pooblastila ali preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev pooblastila;
– da izdajatelj kartic ne omogoča nadzora iz 29. člena tega zakona ali ga ovira;
– da izdajatelj kartic zaračunava ceno za izdajo kartic in druge svoje storitve v nasprotju s predpisom iz 30. člena tega zakona;
– na utemeljeno zahtevo izdajatelja kartic, vendar ne prej kot pet let po začetku izvajanja javnega pooblastila.
(2) Ministrstvo odvzame javno pooblastilo če ugotovi, da je kršitev iz prejšnjega odstavka take narave ali tako huda, da ni mogoče pričakovati, da bo izdajatelj kartic v bodoče zakonito in pravilno izvrševal javno pooblastilo.
(3) V odločbi o odvzemu ministrstvo določi rok, v katerem preneha javno pooblastilo izdajatelja kartic.
(4) Z dnem prenehanja javnega pooblastila prevzame upravne naloge izdajatelja kartic druga oseba, ki je pridobila pooblastilo, če pa take ni, pa ministrstvo.
(5) Z odločbo o odvzemu se dotedanjemu izdajatelju kartic naloži, da mora novemu izdajatelju kartic ali ministrstvu z dnem prenehanja javnega pooblastila brezplačno prenesti vso dokumentacijo in evidence, v elektronski obliki in na papirju, ki jih ima in vodi v zvezi z izvrševanjem javnega pooblastila, kakor tudi vse že izdelane in še ne vročene kartice. Če dotedanji izdajatelj kartic ne ravna v skladu z odločbo, se navedena dokumentacija in evidence odvzamejo. Ta določba se uporablja tudi v primeru prenehanja javnega pooblastila zaradi poteka časa.
(6) Če je to nujno za nemoteno izvrševanje upravnih nalog, ki so predmet javnega pooblastila, je dolžan dotedanji izdajatelj kartic opremo za izvrševanje teh nalog (računalniki z nujno programsko opremo, naprave za personalizacijo in izdelavo kartic, kartični blanketi, druga potrebna oprema) oddati v najem novemu izdajatelju kartic ali ministrstvu. Če dotedanji izdajatelj kartic ne ravna v skladu s to določbo, lahko ministrstvo z odločbo za določen čas, ki ni daljši od šestih mesecev, odvzame navedeno opremo. Dotedanji izdajatelj kartic ima za uporabo te opreme pravico do odškodnine.

(1) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora, nad zakonitostjo in pravilnostjo izvrševanja javnega pooblastila izdajatelja kartic opravlja ministrstvo. V okviru tega nadzora je ministrstvo dolžno od izdajatelja kartic pridobivati podatke o tem, ali še izpolnjuje predpisane pogoje za izdajatelja kartic in če svoje naloge opravlja v skladu s predpisi.
(2) Inšpekcijski nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo izvrševanja javnega pooblastila izdajatelja kartic opravlja inšpektorat, pristojen za promet.

(1) Izvrševanje javnega pooblastila izdajatelj kartic financira iz cene za izdajo kartice, ki mu jo plačujejo stranke za izdajo kartice ali za druge storitve.
(2) Ceno za izdajo kartice in za druge storitve predpiše minister tako, da omogočajo izdajatelju kartic pokritje stroškov v zvezi z izvrševanjem javnega pooblastila in mu omogočajo primeren donos na vložena sredstva v izvrševanje javnih pooblastil.
(3) Pri določitvi cene iz prejšnjega odstavka minister upošteva raven povprečnih stroškov, ki jih je navedel izdajatelj kartic v svoji vlogi in je bila podlaga za izbiro izdajatelja kartic.
(4) Vloga za izdajo kartice je popolna, ko stranka plača ceno za njeno izdajo. Za dokumente in dejanja v postopku izdaje kartic se upravne takse ne plačujejo.
(5) Če po pravnomočni odločitvi, izdani v postopku odločanja o izdaji kartice, kartica ni izdana, mora izdajatelj stranki vrniti v 15 dneh po pravnomočnosti te odločitve tisti del cene za izdajo kartice, ki predstavlja stroške za izdelavo kartice.

(1) Izdajatelj kartic vodi evidenco izdanih kartic. V evidenci se vodijo najmanj naslednji podatki, ki vključujejo naslednje osebne podatke:
1. o stanju vlog za kartico:
– osebno ime vlagatelja;
– rojstni datum in kraj rojstva;
– spol in materin jezik;
– naslov stalnega bivališča;
– naslov, na katerega želi prejemati pošto;
– številka vozniškega dovoljenja;
– država, ki je izdala vozniško dovoljenje;
– naziv organa, ki je izdal vozniško dovoljenje;
– kategorije, za katere ima oseba izdano vozniško dovoljenje;
2. o voznikovi kartici:
– osebno ime voznika;
– rojstni datum in kraj rojstva;
– spol in materin jezik;
– naslov stalnega bivališča;
– naslov, na katerega želi prejemati pošto;
– številka vozniškega dovoljenja;
– država, ki je izdala vozniško dovoljenje;
– naziv organa, ki je izdal vozniško dovoljenje;
– kategorije, za katere ima oseba izdano vozniško dovoljenje;
– digitalizirana slika;
– digitaliziran podpis;
3. o kartici nadzornega organa:
– naziv nadzornega organa;
– naslov nadzornega organa ter osebno ime pooblaščene (odgovorne) osebe;
– osebno ime nadzorne uradne osebe – imetnika kartice;
– rojstni datum in kraj rojstva;
– spol in materin jezik;
– naslov stalnega bivališča;
– naslov, na katerega želi prejeti kartico;
– elektronski naslov;
– digitalizirana slika;
– digitaliziran podpis;
4. o prevoznikovi kartici:
– firma oziroma ime pravne ali fizične osebe, ki razpolaga s prevoznim sredstvom;
– naslov oziroma sedež prevoznika;
– osebno ime pooblaščene osebe;
– elektronski naslov;
– davčna številka;
5. kartici delavnice:
– naziv oziroma firma delavnice;
– naslov oziroma sedež delavnice;
– osebno ime pooblaščene (odgovorne) osebe;
– elektronski naslov;
– davčna številka;
– osebno ime tehnika – imetnika kartice;
– rojstni datum in kraj rojstva;
– spol in materin jezik;
– naslov stalnega bivališča;
– naslov, na katerega želi prejeti PIN kodo (ni naslov delavnice);
– elektronski naslov;
– digitalizirana slika;
– digitaliziran podpis;
6. za vse vrste kartic:
– naziv pristojnega izdajatelja;
– številka kartice;
– datum začetka veljavnosti kartice;
– datum poteka veljavnosti kartice;
– status kartice (zaplenjena (s strani pristojnega organa), suspendirana (začasno odvzeta), odvzeta (trajno neveljavna), se zamenjuje, izgubljena, ukradena, okvarjena, potekla veljavnost, podaljšana, zamenjana, odpovedana, nadomeščena);
7. za vse vrste kartic njihovo skupno stanje o:
– številu dobavljenih (prevzetih) kartic;
– personaliziranih karticah;
– odposlanih karticah;
– napakah pri izdelavi;
– zalogah kartic;
– karticah v obtoku;
– vrnjenih (ne prevzetih) karticah;
– poškodovanih karticah.
(2) Izdajatelj kartic mora voditi tudi evidenco elektronskih ključev in drugih elektronskih zapisov na karticah v elektronski obliki.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena pridobi izdajatelj kartic iz evidenc, ki jih že vodijo drugi organi oziroma nosilci javnih pooblastil, razen za podatke, za katere še ne obstoji uradna evidenca. Drugi organi in nosilci javnih pooblastil so izdajatelju kartic te podatke dolžni zagotoviti in v sodelovanju z njo zagotoviti najenostavnejši način izmenjave oziroma vpogleda v te evidence in podatke.
(4) Ob vložitvi vloge za izdajo kartice mora stranka pisno izjaviti, da dovoljuje pridobitev podatkov iz prvega odstavka tega člena. Če gre za pridobitev osebnih podatkov, mora izdajatelj kartic stranki navesti, katere osebne podatke bo pridobil iz določenih uradnih evidenc.
(5) Izdajatelj voznikove kartice in kartice delavnice posreduje in izmenjuje podatke, ki jih vodi po tem členu s pristojnimi organi drugih držav članic preko skupnega omrežja (TACHONET).
(6) Pri izvajanju svojih nalog imajo zaradi učinkovitega izvajanje nadzora ministrstvo in nadzorni organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona dostop do podatkov iz evidenc iz prvega in drugega odstavka tega člena, kot tudi do ustreznih podatkov pristojnih organov drugih držav članic preko skupnega omrežja (TACHONET).
(7) Minister lahko podrobneje predpiše vsebino in način vodenja evidenc iz tega člena.

(1) Nadzor nad izvajanjem Uredbe 561/2006/ES, Uredbe 3821/85/EGS, AETR in tega zakona izvajajo ministrstvo, inšpektorat, pristojen za promet, inšpekcija za delo, tržna inšpekcija, carinski organi in policija, in sicer tako, da:
1. ministrstvo izvaja nadzor po prvem odstavku 15. člena in prvem odstavku 29. člena tega zakona;
2. Prometni inšpektorat izvaja inšpekcijski nadzor, razen inšpekcijskega nadzora iz 4. točke tega odstavka;
3. inšpekcija za delo izvaja inšpekcijski nadzor nad delovnim časom in obveznih počitkih mobilnih delavcev pri prevoznikih;
4. tržna inšpekcija izvaja inšpekcijski nadzor nad tem, ali ima zapisovalna oprema, ki je dana na trg, veljavno odobritev tipa;
5. policija izvaja nadzor v okviru nadzora nad varnostjo cestnega prometa;
6. carinski organi izvajajo nadzor v okviru izvajanja nadzora nad prevozi po cesti.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka imajo poleg pooblastil po Uredbi 3821/85/EGS, drugih zakonih in predpisih še naslednja pooblastila:
– prepovedati uporabo vozila, v katerem ni bila okvara ali nepravilno delovanje zapisovalne naprave odpravljeno v skladu s prvim in drugim odstavkom 16. člena Uredbe 3821/85/EGS;
– ob sumu, da zapisovalna naprava ali naprava za omejevanje hitrosti ne deluje pravilno, odrediti izredni pregled te naprave in vseh drugih z njo povezanih elementov, ki morajo biti vgrajeni v vozilu za njihovo pravilno delovanje; če se pri pregledu ugotovi, da je zapisovalna naprava ali z njo povezani elementi ali naprava za omejevanje hitrosti poškodovana, pokvarjena ali predelana tako, da beleži napačne hitrosti oziroma spremenjene druge vrednosti, ali se ugotovi, da ne deluje pravilno, ali da je bil opravljen nepooblaščen poseg v napravo oziroma je bila predelana tako, da beleži napačne hitrosti oziroma spremenjene podatke, plača stroške pregleda prevozno podjetje, ki trenutno upravlja vozilo;
– zahtevati od voznika, da omogoči kontrolo zapisovalne naprave in naprave za omejevanje hitrosti ter izroči na vpogled zapisne liste, kartico ali izpis iz zapisovalne naprave ter dovoli pregled zapisnih listov, kartice ali izpisa iz zapisovalne naprave ali pregled zapisanih podatkov na prikazovalniku naprave;
– začasno odvzeti zapisni list ali izpis iz zapisovalne naprave kot dokazilo v postopku ali v isti namen opraviti prepis podatkov iz kartice;
– začasno odvzeti voznikovo kartico pod pogoji iz točke c) četrtega odstavka 14. člena Uredbe 3821/85/EGS in jo poslati pristojnemu izdajatelji kartic države članice z navedbo razlogov za začasen odvzem;
– predlagati preklic kartice pri izdajatelju kartice, če nadzorni organ pri nadzoru ugotovi, da voznik ali prevoznik pri odrejanju voznikov na vožnjo zlorablja voznikovo kartico in jo uporablja voznik, ki ni imetnik kartice;
– podati zahtevek za preklic kartice, če se ugotovi, da ima voznik več kot eno veljavno kartico; v tem primeru se prekliče kartica, ki je bila izdana pozneje;
– zaseči zapisnik in identifikacijsko ploščico ter odrediti potrebne ukrepe za razveljavitev izdanih listin, če je pooblaščena delavnica v zapisniku potrdila, da zapisovalna oprema in z njo povezani elementi izpolnjujejo predpisane pogoje, in izdala identifikacijsko ploščico, v inšpekcijskem postopku pa se ugotovi, da naprava in z njo povezani elementi ne izpolnjujejo predpisanih pogojev.
(3) Nadzorni organ iz 2., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena vozniku prepove nadaljnjo vožnjo in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje, če se pri nadzoru ugotovi, da je voznik prekoračil dovoljeni čas trajanja vožnje ali ni upošteval določb, ki se nanašajo na predpisane odmore in počitke. Vozniško dovoljenje se vozniku vrne in se mu dovoli nadaljevanje vožnje, ko prenehajo razlogi za odvzem vozniškega dovoljenja.
(4) Če se kršitve, navedene v prejšnjem odstavku, ugotovijo pri nadzoru na mejnem prehodu, se vozniku prepove vstop v Republiko Slovenijo. Prepoved vstopa v Republiko Slovenijo velja do izpolnitve pogojev za nadaljevanje vožnje.
(5) Nadzorni organ iz 2., 5. in 6, točke prvega odstavka tega člena prepove vozniku nadaljnjo uporabo vozila in mu začasno odvzame prometno dovoljenje in registrske tablice, če se pri nadzoru ali pri izrednem pregledu ugotovi:
– da je zapisovalna naprava predelana tako, da beleži spremenjene podatke ali
– da naprava za omejevanje hitrosti ne deluje ali ni nastavljena na predpisano hitrost.
(6) Če se pri nadzoru ugotovi, da zapisovalna naprava ni pregledana v predpisanem roku ali kalibrirana, se vozniku prepove nadaljnja vožnja in se mu začasno odvzame prometno dovoljenje. Voznika se z vozilom napoti v najbližjo delavnico iz 11. člena tega zakona.
(7) Dokumenti in registrske tablice se po odpravi nepravilnosti vrnejo vozniku na podlagi ustreznega potrdila delavnice o kalibriranju zapisovalne opreme oziroma pregledu naprave za omejevanje hitrosti.
(8) Če se pri nadzoru ali izrednem pregledu ugotovi, da je na zapisovalno napravo ali napravo za omejevanje hitrosti priključena ali kakor koli drugače z napravama povezana naprava, s pomočjo katere se beležijo napačne hitrosti oziroma drugi spremenjeni podatki, delavnica tako napravo na stroške prevoznega podjetja, ki trenutno upravlja vozilo vozila odstrani iz vozila. Pooblaščena uradna oseba organa, ki je odredila izredni pregled naprave, zaseže in odredi uničenje takšne naprave. O zasegu se izda potrdilo.

(1) Organi iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo izvajati nadzor prevozov po cesti in tudi v prostorih prevoznikov, in sicer tako, da ta vsako leto obseže velik in reprezentativen obseg voznikov, prevoznikov in vozil, na katere se nanašata Uredba 561/2006/ES in Uredba 3821/85/EGS.
(2) Za namene pošiljanja statističnih poročil Evropski komisiji in aktivne izmenjave podatkov med nadzornimi organi držav članic skladno z zahtevami Direktive 2006/22/ES ter določili Uredbe 561/2006/ES, AETR in Uredbe 1071/2009/ES, vezanih na zahteve glede izmenjave podatkov ter za namene izvajanja nadzorov s ciljem preprečevanja kršitev tega zakona skladno z zahtevami Direktive 2006/22/ES, nadzorni organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona vodijo evidenco o izvedenih nadzorih prevoznih podjetij, vozil in voznikov ter evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških po zakonu, ki ureja prekrške. Podatke o kršitvah, vezanih na zahteve glede izmenjave podatkov ter za namene izvajanja nadzorov, nadzorni organi skladno z uredbo iz četrtega odstavka tega člena posredujejo v predpisani obliki inšpektoratu, pristojnemu za promet. Nadzorni organi v evidenci o izvedenih nadzorih vodijo podatke o datumu izvedenega nadzora, imenu oziroma firmi in sedežu oziroma naslovu prevoznika, registrski oznaki, znamki in tipu vozila, podatke o osebnem imenu voznika, datumu rojstva ter kraju bivanja voznika, ugotovljenih kršitvah in izrečenih ukrepih. Podatki o ugotovljenih kršitvah po Uredbi 561/2006/ES in Uredbi 3821/85/EGS ali AETR so dopolnjeni s podatkom o stopnji kršitve, kot je določeno v prilogi III Direktive 2006/22/ES. Podatki se v evidenci izvedenih nadzorov hranijo štiri leta od izvedenega nadzora.
(3) Nadzor morajo organi iz prvega odstavka prejšnjega člena izvajati po usklajenem programu.
(4) Obseg in strukturo nadzora iz prejšnjega odstavka, način priprave programa nadzora, način izvajanja nadzornih pooblastil iz prejšnjega člena in elemente nadzora na cesti in v prostorih prevoznikov predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo.

(1) Organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona morajo periodično izvajati koordinirane akcije nadzora skupaj s pristojnimi organi dveh ali več držav članic.
(2) Organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona morajo sodelovati s pristojnimi organi držav članic in jim pomagati pri izvajanju nadzora.
(3) Organi iz prvega odstavka 32. člena tega zakona morajo izmenjavati ugotovitve opravljenega nadzora v posamičnih primerih na zahtevo pristojnega organa države članice ali če je to potrebno zaradi ugotovitev nadzora, ki so ga izvedli.
(4) Obveznosti sodelovanja in izmenjave informacij iz tega člena podrobneje predpiše vlada z uredbo.

(1) Ministrstvo pošilja pristojnim organom držav članic poročila, določena v prvem odstavku 17. člena Uredbe 561/2006/ES in v tretjem odstavku 19. člena Uredbe 3821/85/EGS, vsakih šest mesecev, poleg tega pa tudi v posamičnih primerih na zahtevo pristojnega organa države članice. Poročila pošilja ministrstvo na obrazcu, določenem z Odločbo Komisije 93/173/EGS, ali drugo odločbo, ki to odločbo nadomesti ali spremeni.
(2) Ministrstvo mora vsaki dve leti poslati tudi poročilo Evropski komisiji o izvajanju Direktive 2002/15/ES v skladu s 13. členom te direktive.

(1) Na podlagi relativnega števila in teže vseh kršitev Uredb 561/2006/ES in 3821/85/EGS, ki jih stori posamezno podjetje, se vzpostavi sistem ocenjevanja tveganja, s katerim se glede na ocenjeno visoko stopnjo tveganja zagotovi natančnejši in pogostejši nadzor tega podjetja.
(2) Sistem ocenjevanja tveganja, merila glede izvajanje sistema, postopek in izvajanje sistema ocenjevanja tveganja podrobneje predpiše vlada z uredbo.

(1) Z globo od 800 do 1.250 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
– ki odreja mobilne delavce na delo tako, da jim povprečni tedenski delovni čas v obdobju štirih mesecev presega 48 ur (4. člen);
– ki odreja mobilne delavce na delo tako, da je njihov tedenski delovni čas daljši od 60 ur na teden (4. člen);
– ki mobilnim delavcem ne omogoča odmorov med delovnim časom v skladu s 5. členom tega zakona;
– ki odreja mobilnim delavcem nočno delo tako, da njihov skupni dnevni delovni čas presega deset ur v vsakem 24-urnem obdobju (7. člen);
– ki ne vodi evidenc v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
– ki mobilnim delavcem na njihovo zahtevo ne zagotovijo kopije evidence opravljenih delovnih ur (peti odstavek 8. člena).
(2) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali drug mobilni delavec, ki stori prekršek iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne hrani potrdila iz šestega odstavka 8. člena tega zakona v skladu z enajstim odstavkom 8. člena tega zakona.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne hrani potrdila iz šestega odstavka 8. člena tega zakona v skladu z enajstim odstavkom 8. člena tega zakona.

(1) Z globo 50 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva najnižje starosti mobilnih delavcev, v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena Uredbe 561/2006/ES ali 5. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Z globo 25 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva najnižje starosti mobilnih delavcev, v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena Uredbe 561/2006/ES ali 5. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.

(1) S trikratno globo od globe, ki je predpisana za voznika po tem členu, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva časov vožnje, v nasprotju s 6. členom Uredbe 561/2006/ES ali 6. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Z enako globo, ki je predpisana za voznika po tem členu, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva časov vožnje, v nasprotju s 6. členom Uredbe 561/2006/ES ali 6. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(3) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Uredbe 561/2006/ES ali prvim odstavkom 6. člena AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, se kaznuje za prekršek z globo:
– 40 eurov za prekoračitev dnevnega ali dovoljenega podaljšanega dnevnega časa vožnje do največ ene ure,
– 100 eurov za prekoračitev dnevnega ali dovoljenega podaljšanega dnevnega časa vožnje od ene ure do največ dveh ur,
– 60 eurov za vsako začeto uro prekoračitve dnevnega ali dovoljenega podaljšanega dnevnega časa vožnje za več kot dve uri do največ štirih ur trideset minut,
– 70 eurov za vsako začeto uro prekoračitve dnevnega ali dovoljenega podaljšanega dnevnega časa vožnje, če je prekoračil dnevni čas vožnje za več kot štiri ure trideset minut ali dovoljeni podaljšani dnevni čas vožnje za več kot pet ur in v tem obdobju ni imel predpisanih odmorov ali neprekinjenega časa počitka v trajanju vsaj štiri ure trideset minut.
(4) Voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena Uredbe 561/2006/ES ali drugim odstavkom 6. člena AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, se kaznuje za prekršek z globo:
– 40 eurov za prekoračitev tedenskega časa vožnje do največ štirih ur,
– 50 eurov za vsako začeto uro prekoračitve tedenskega časa vožnje, če prekorači tedenski čas vožnje nad štiri ure do največ 14 ur,
– 60 eurov za vsako začeto uro prekoračitve tedenskega časa vožnje, če prekorači tedenski čas vožnje za več kot 14 ur.
(5) Voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe 561/2006/ES ali drugim odstavkom 6. člena AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, se kaznuje za prekršek z globo:
– 40 eurov za prekoračitev skupnega časa vožnje dveh zaporednih tednov do največ desetih ur,
– 50 eurov za vsako začeto uro prekoračitve skupnega časa vožnje dveh zaporednih tednov, če prekorači skupni čas vožnje dveh zaporednih tednov nad deset ur do 22 ur 30 minut,
– 60 eurov za vsako začeto uro prekoračitve skupnega časa vožnje dveh zaporednih tednov, če prekorači skupni čas vožnje dveh zaporednih tednov za več kot 22 ur 30 minut.

(1) S trikratno globo od globe, ki je predpisana za voznika po tem členu, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva odmora, v nasprotju s 7. členom Uredbe 561/2006/ES ali 7. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Z enako globo, ki je predpisana za voznika po tem členu, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva odmora, v nasprotju s 7. členom Uredbe 561/2006/ES ali 7. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(3) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena Uredbe 561/2006/ES ali prvim odstavkom 7. člena AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, se kaznuje za prekršek z globo:
– 40 eurov za prekoračitev neprekinjenega časa vožnje do odmora ali počitka do največ 30 minut,
– 100 eurov za prekoračitev neprekinjenega časa vožnje do odmora ali počitka od 30 minut do največ ene ure 30 minut,
– 60 eurov za vsako začeto uro prekoračitve neprekinjenega časa vožnje do odmora ali počitka, če prekorači neprekinjeni čas vožnje do odmora ali počitka od ene ure 30 minut do 11 ur 30 minut,
– 70 eurov za vsako začeto uro prekoračitve neprekinjenega časa vožnje do odmora ali počitka, če prekorači neprekinjeni čas vožnje do odmora ali počitka za več kot 11 ur 30 minut.

(1) S trikratno globo od globe, ki je predpisana za voznika po tem členu, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva časov počitka, v nasprotju z 8. členom Uredbe 561/2006/ES ali 8. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Z enako globo, ki je predpisana za voznika po tem členu, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva časov počitka, v nasprotju z 8. členom Uredbe 561/2006/ES ali 8. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(3) Voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena Uredbe 561/2006/ES ali 8. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, se kaznuje za prekršek z globo:
– 40 eurov, če skrajša dnevni čas počitka do največ ene ure,
– 100 eurov, če skrajša dnevni čas počitka od ene ure do največ dveh ur 30 minut,
– 60 eurov za vsako začeto uro skrajšanja, če skrajša dnevni čas počitka od dveh ur 30 minut do največ šestih ur 30 minut,
– 70 eurov za vsako začeto uro skrajšanja, če skrajša dnevni čas počitka za več kot šest ur 30 minut,
– 40 eurov, če skrajša dovoljeni skrajšani ali dovoljeni deljeni dnevni čas počitka do največ ene ure,
– 100 eurov, če skrajša dovoljeni skrajšani ali dovoljeni deljeni dnevni čas počitka od ene ure do dve uri,
– 60 eurov za vsako začeto uro skrajšanja, če skrajša dovoljeni skrajšani ali dovoljeni deljeni dnevni časa počitka od dveh ur do največ štirih ur 30 minut,
– 70 eurov za vsako začeto uro skrajšanja, če skrajša dovoljeni skrajšani ali dovoljeni deljeni dnevni časa počitka za več kot štiri ure 30 minut.
(4) Voznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 8. člena Uredbe 561/2006/ES ali 8. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, se kaznuje za prekršek z globo:
– 40 eurov za nezadosten čas počitka v 30 urah, če skrajša dnevni čas počitka do največ ene ure,
– 100 eurov za nezadosten čas počitka v 30 urah, če skrajša dnevni čas počitka od ene ure do največ dveh ur,
– 60 eurov za vsako začeto uro skrajšanja časa počitka v 30 urah, če skrajša dnevni čas počitka od dveh ur do največ štirih ur 30 minut,
– 70 eurov za vsako začeto uro skrajšanja časa počitka v 30 urah, če skrajša dnevni čas počitka za več kot štiri ure 30 minut.
(5) Voznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena Uredbe 561/2006/ES ali 8. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, se kaznuje za prekršek z globo:
– 40 eurov za nezadosten dovoljeni skrajšani tedenski čas počitka, če skrajša dovoljeni skrajšani tedenski čas počitka do največ dveh ur,
– 50 eurov za vsako začeto uro skrajšanja dovoljenega skrajšanega tedenskega časa počitka, če skrajša dovoljeni skrajšani tedenski čas počitka od dve uri do štiri ure,
– 60 eurov za vsako začeto uro skrajšanja dovoljenega skrajšanega tedenskega časa počitka, če skrajša dovoljeni skrajšani tedenski čas počitka za več kot štiri ure,
– 40 eurov za nezadosten tedenski čas počitka, če skrajša tedenski čas počitka, če skrajšanje ni dovoljeno, do največ treh ur,
– 50 eurov za vsako začeto uro skrajšanja tedenskega časa počitka, če skrajša tedenski čas počitka, če skrajšanje ni dovoljeno, od tri ure do devet ur,
– 60 eurov za vsako začeto uro skrajšanja tedenskega časa počitka, če skrajša tedenski čas počitka, če skrajšanje ni dovoljeno, za več kot devet ur.
(6) Voznik, ki ravna v nasprotju z drugim stavkom druge alinee šestega odstavka in sedmim odstavkom 8. člena Uredbe 561/2006/ES ali 8. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, se kaznuje za prekršek z globo 40 eurov za vsako začeto uro nenadomestitve tedenskega časa počitka.

(1) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva pravil glede sestave voznega reda prevozov in urnika dela, v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena Uredbe 561/06/ES.
(2) Z globo 125 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v vozilu nima izvlečka urnika dela ali ga ne izroči na vpogled, kot je predpisano v drugem pododstavku drugega odstavka in v točki d) tretjega odstavka 16. člena Uredbe 561/06/ES.

(1) Z globo od 2.500 do 7.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če je povezava med plačo in prevoženo razdaljo ali količino prevoženega blaga, v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena Uredbe 561/2006/ES ali tretjim odstavkom 11. člena AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.600 do 2.900 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva pravil glede organizacije dela voznikov in izvajanja rednih kontrol, v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena Uredbe 561/2006/ES ali prvim in drugim odstavkom 11. člena AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(4) Z globo od 1.600 do 2.900 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva pravil glede pogodbeno dogovorjenega načrta časa prevoza, v nasprotju s četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 561/2006/ES.
(5) Z globo od 1.600 do 2.900 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva pravil glede prenosa podatkov iz zapisovalne opreme in voznikove kartice, v nasprotju s točko i) petega odstavka 10. člena Uredbe 561/2006/ES.
(6) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.

(1) Z globo 750 eurov se za vsak teden, za katerega je ugotovljena kršitev glede hrambe podatkov in dokumentacije, razen za potrdila iz šestega odstavka 8. člena tega zakona, kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– ki ravna v nasprotju z enajstim odstavkom 8. člena tega zakona;
– ki ravna v nasprotju z dvanajstim odstavkom 8. člena tega zakona.
(2) Z globo 250 eurov se za vsak teden, za katerega je ugotovljena kršitev, kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo od 1.600 do 3.300 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z 12. členom Uredbe 3821/85/EGS ali z 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.
(2) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 12. člena Uredbe 3821/85/EGS ali z 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.

(1) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če izvaja postopke in naloge iz 11. člena tega zakona, za katere nima odobritve v skladu s tem zakonom.
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki vgradi tahograf, ki nima odobritve tipa v skladu z Uredbo 3821/85/EGS ali AETR.
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ni sporočil podatkov prevoznemu podjetju, kot določa zahteva 260 Priloge IB Uredbe 3821/85/EGS.

(1) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je izdal certifikat v nasprotju z določilom zahteve 261 Priloge IB Uredbe 3821/85/EGS.
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izvaja postopke in naloge v nasprotju z Uredbo 3821/85/EGS in AETR.
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne poda vloge v skladu s sedmim odstavkom 11. člena tega zakona.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne izvaja obveščanja v skladu z osmim odstavkom 11. člena tega zakona.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s predpisom, izdanim na podlagi devetega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne izvaja postopkov in nalog z vzpostavljeno elektronsko informacijsko povezavo, ki je določena v petnajsti alinei prvega odstavka 13. člena tega zakona.
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izvaja postopke iz prvega odstavka 11. člena zakona v nasprotju s Prilogo I oziroma Prilogo IB Uredbe 3821/85/EGS.
(2) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, čigar tehnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, čigar upravitelj ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, čigar upravitelj ne izvaja nalog v skladu s četrtim odstavkom 17. člena tega zakona.
(2) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s predpisom, izdanim na podlagi sedmega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izvaja postopke in naloge zunaj obratovalnega časa delavnice, ki je določen na podlagi sedmega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.500 eurov se za vsako vozilo, v katero tahograf ni vgrajen, kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 3. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, ter 2.a členom tega zakona.
(2) Z globo 750 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve neuporabe tahografa kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne uporablja tahografa v skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 3. členom AETR, če se ta člen uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, ter 2.a členom tega zakona.
(3) Z globo 500 eurov se za vsako kršitev iz prvega odstavka tega člena, kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo 250 eurov se za vsako kršitev iz drugega odstavka tega člena, kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

(1) Z globo 750 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva pravil glede delovanja tahografa oziroma uporabe tahografa v nasprotju s 13. členom Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, razen za kršitve iz drugega odstavka tega člena.
(2) Z globo 750 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 13. členom Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če:
– se opravlja vožnja s ponarejeno voznikovo kartico,
– se opravlja vožnja z voznikovo kartico, ki je bila pridobljena na podlagi lažnega prikazovanja oziroma ponarejenih dokumentov.
(3) Z globo 500 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 500 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– se opravlja vožnja s ponarejeno voznikovo kartico,
– se opravlja vožnja z voznikovo kartico, ki je bila pridobljena na podlagi lažnega prikazovanja oziroma ponarejenih dokumentov.
(5) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

(1) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če ne zagotovi zadostnega števila tahografskih vložkov v vozilu ali če tip tahografskega vložka ni odobren ali primeren.
(2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 14. členom Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če ne zagotovi, da se zahtevani izpis lahko pravilno izvede.
(3) Z globo 500 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 14. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES:
– če je lastnik ali posestnik več voznikovih kartic ali če uporablja poškodovano ali neveljavno voznikovo kartico,
– če se opravlja vožnja z voznikovo kartico, ki ni njegova last.
(4) Z globo 250 eurov se za kršitve iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo 250 eurov se za kršitve iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje za prekršek voznik.
(6) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se za kršitve iz tretjega odstavka tega člena kaznuje za prekršek voznik.

(1) Z globo 40 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če uporablja umazane ali poškodovane tahografske vložke ali voznikovo kartico in so podatki berljivi.
(2) Z globo 75 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če ni zaprosil za zamenjavo voznikove kartice v sedmih koledarskih dneh.
(3) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če uporablja umazane ali poškodovane tahografske vložke ali voznikovo kartico in podatki niso berljivi.
(4) Z globo 40 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če opravi nedovoljen odvzem vložkov ali voznikove kartice, ki ne vplivajo na zapis podatkov, ali tahografski vložek ali voznikovo kartico uporablja daljše obdobje od tistega, za katero sta namenjena, vendar so vsi podatki ohranjeni in berljivi.
(5) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če opravi nedovoljen odvzem vložkov ali voznikove kartice, ki vplivajo na zapis podatkov, ali tahografski vložek ali voznikovo kartico uporablja daljše obdobje od tistega, za katero sta namenjena, in podatki niso ohranjeni, če napačno uporablja tahografski vložek oziroma voznikovo kartico, če ne opravi ročnega vpisa na tahografski vložek oziroma v voznikovo kartico, ko je to zahtevano, in če ne zagotovi ustrezne vstavitve tahografskega vložka ali voznikove kartice v ustrezno režo pri vožnji z več vozniki.
(6) Z globo 75 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če čas zapisa na vložku ne ustreza uradnemu času v državi registracije vozila.
(7) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če nepravilno uporablja preklopne mehanizme tahografa.
(8) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če na tahografski vložek ni vpisan kraj začetka in prenehanja uporabe tahografskega vložka, če na tahografski vložek ni vpisana registrska številka vozila, če na tahografski vložek ni vpisano končno stanje kilometrskega števca vozila in če na tahografski vložek ni vpisan čas zamenjave vozila.
(9) Z globo 75 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če na tahografski vložek ni vpisan datum začetka in prenehanja uporabe tahografskega vložka ter če na tahografski vložek ni vpisano začetno stanje kilometrskega števca vozila.
(10) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če na tahografski vložek nista vpisana ime in priimek.
(11) Z globo 40 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s petim a) odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če v tahograf ni vnesena oznaka države, v kateri voznik začne in konča svoje dnevno delo.
(12) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če voznik zavrne predložitev zahtevanih tahografskih vložkov, zapisov ali izpisov, če voznik ni zmožen predložiti tahografskih vložkov za tekoči dan in predhodnih 28 dni, če ni zmožen predložiti voznikove kartice, če jo ima, ter če ni zmožen predložiti ročnih zapisov in izpisov, izdelanih v tekočem tednu in predhodnih 28 dneh, ali ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 8. člena tega zakona.

(1) Z globo od 3.000 do 12.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z osmim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če zlorabi tahograf, tahografski vložek ali voznikovo kartico, zaradi česar lahko pride do ponarejanja, zatajitve ali uničenja podatkov oziroma izpisanih informacij, ali če ima v vozilu napravo, ki bi se lahko uporabila za izvajanje navedenih posegov.
(2) Z globo od 2.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 6.000 do 24.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z osmim odstavkom 15. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES:
– če ponaredi ali uniči podatke zapisane na tahografskem vložku,
– če ponaredi ali uniči podatke prenesene iz tahografa oziroma voznikove kartice,
– če ima v vozilu napravo, ki jo uporablja za izvajanje posegov, ki imajo za posledico ponareditev, zatajitev ali uničenje podatkov na tahografskem vložku, tahografu ali voznikovi kartici.
(4) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če ponaredi ali uniči podatke zapisane na tahografskem vložku,
– če ponaredi ali uniči podatke prenesene iz tahografa oziroma voznikove kartice,
– če ima v vozilu napravo, ki jo uporablja za izvajanje posegov, ki imajo za posledico ponareditev, zatajitev ali uničenje podatkov na tahografskem vložku, tahografu ali voznikovi kartici.
(5) Z globo od 2.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.000 eurov se za vsak primer kršitve kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če popravilo tahografa ni bilo opravljeno pri pooblaščenem serviserju ali v pooblaščeni servisni delavnici.
(2) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če popravilo tahografa ni bilo opravljeno na poti.
(3) Z globo 75 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če na začasnem vložku ni označena številka voznikove kartice oziroma ni imena oziroma številke vozniškega dovoljenja.
(4) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če na začasnem tahografskem vložku ni podpisa.
(5) Z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena Uredbe 3821/85/EGS ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES.

Za prekrške iz tega zakona, kjer je globa določena v razponu, se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Direkcija mora podeliti javno pooblastilo izdajatelju kartic najkasneje v sedmih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1) Do podelitve odobritev delavnicam po tem zakonu, vendar najdlje 12 mesecev po uveljavitvi tega zakona, se šteje, da imajo odobritev za nameščanje, preverjanje in popravilo zapisovalnih naprav iz Priloge I Uredbe 3821/85/EGS pravne osebe, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno odločbo ministra, pristojnega za meroslovje, o imenovanju za izvajanje postopkov rednih in izrednih overitev za nadzorne naprave za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu oziroma samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo za izvajanje rednih in izrednih overitev za nadzorne naprave za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu veljavno akreditacijsko listino, izdano v skladu s standardom o zahtevah za usposobljenost kontrolnih organov, vendar najdlje za čas veljavnosti odločbe ministra, pristojnega za meroslovlje, oziroma akreditacijske listine.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za osebe, ki na podlagi pogodbe z Uradom za meroslovje Republike Slovenije opravljajo naloge iz prejšnjega odstavka, pri čemer morajo v roku, ki je določen v pogodbi, skleniti s Slovensko akreditacijo pogodbo za pridobitev akreditacijske listine po zahtevah standarda SIST EN ISO/IEC 17020 tip C za izvajanje kontrole po zahtevah Uredbe 3821/85/EGS. Akreditacijsko listino morajo pridobiti najkasneje 12 mesecev po uveljavitvi tega zakona. Po pridobitvi akreditacijske listine morajo delavnice podati vlogo za podelitev odobritve po tem zakonu.

(1) Določbe prvega in drugega odstavka 4. člena, 5. člena in 7. člena tega zakona se začnejo uporabljati za samozaposlene voznike 23. marca 2009.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne izključuje veljavnosti Uredbe 561/2006/ES ali AETR za samozaposlene voznike.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80. in 81. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05, 67/05 – odločba US in 69/05),
– 10. člen Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prevozu (Uradni list RS, št. 17/00, 33/00 – popravek in 45/04).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ne glede na določbo drugega odstavka 43. člena zakona lahko oseba iz navedenega odstavka pridobi odobritev za izvajanje postopkov in nalog delavnice, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 13. člena zakona in predloži dokazilo, da je v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona podala vlogo za pridobitev akreditacije za postopke in naloge iz prvega odstavka 11. člena zakona pri organizaciji, ki izvaja postopke akreditacije v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17020.
Delavnica mora v dvanajstih mesecih od dneva pridobitve odobritve iz prejšnjega odstavka predložiti Direkciji Republike Slovenije za ceste veljavno pogodbo za pridobitev akreditacije z organizacijo, ki izvaja postopke akreditacije v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17020, in v 24 mesecih od dneva pridobitve odobritve iz prejšnjega odstavka predložiti Direkciji Republike Slovenije za ceste veljavno akreditacijsko listino, iz katere je razvidno, da postopke in naloge, za katere je pridobila to odobritev, izvaja v skladu z navedenim standardom.
Če delavnica v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži Direkciji Republike Slovenije za ceste veljavne pogodbe za pridobitev akreditacije ali veljavne akreditacijske listine, Direkcija Republike Slovenije za ceste delavnici odvzame odobritev.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do izdaje predpisa iz prvega odstavka 17. člena zakona se strokovna usposobljenost tehnikov in nadzornih organov dokazuje z opravljenim strokovnim izpitom pri pravni ali fizični osebi, ki ima zaposleno osebo, ki je pri enem od proizvajalcev tahografov opravila šolanje za inštruktorja strokovnega izobraževanja, in sicer glede na naloge in postopke, ki jih tehnik izvaja v delavnici.

Delavnica, ki ima odobritev v skladu z Zakonom o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/05 in 127/06), mora začeti vnašati podatke iz 16.a člena zakona v evidenco tahografov v 14 dneh po tem, ko je pristojni organ omogočil vzpostavitev elektronske informacijske povezave z delavnico.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Ministrstvo, pristojno za promet, v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona od Direkcije Republike Slovenije za ceste prevzame vse naloge, dokumentarno in drugo gradivo ter evidence, določene s tem zakonom, in vse upravne postopke, ki so bili na podlagi zakona začeti pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Vse naloge, ki jih v skladu s tem zakonom od Direkcije Republike Slovenije za ceste prevzame ministrstvo, pristojno za promet, do njihovega prenosa še naprej izvaja Direkcija Republike Slovenije za ceste.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Carinski organi začnejo izvajati nadzor iz 6. točke prvega odstavka 32. člena zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Začasni odvzem odobritve delavnice iz 14. člena zakona se izreče le za kršitve, ki so bile storjene po uveljavitvi tega zakona.

Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Delodajalci morajo vzpostaviti evidence s podatki o mobilnih delavcih iz 8. člena zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.