Na podlagi četrtega odstavka 112. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13), v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07 – odl. US, 57/08, 94/10 – ZIU, 36/11 in 40/12 – ZUJF) in prvim odstavkom 3. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09, 9/11 in 96/12 – ZPIZ-2) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino ter način njenega obračunavanja in plačevanja, zavezance in plačnike okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev).

(1) Okoljska dajatev se plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču za inertne odpadke, odlagališču za nenevarne odpadke ali odlagališču za nevarne odpadke (v nadaljnjem besedilu: odpadki).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se okoljska dajatev ne plačuje za odpadke iz prejšnjega odstavka, ki se uporabijo za prekrivanje odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.

Izrazi odlagališče, telo odlagališča, inertni odpadek, nenevarni odpadek in upravljavec odlagališča imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja odlagališča odpadkov.

(1) Osnova za obračun okoljske dajatve je enota obremenitve okolja za kilogram odloženih odpadkov na odlagališču.
(2) Število enot obremenitve okolja za kilogram posamezne vrste odloženih odpadkov znaša:
– 1 enoto obremenitve okolja za kilogram inertnih odpadkov;
– 5 enot obremenitve okolja za kilogram nenevarnih odpadkov;
– 10 enot obremenitve okolja za kilogram nevarnih odpadkov.
(3) Obremenitev okolja za odložene odpadke se izračuna tako, da se seštejejo enote obremenitve okolja za posamezne vrste odloženih odpadkov, in sicer tako, da se masa posamezne vrste odpadkov pomnoži s številom enot obremenitve okolja iz prejšnjega odstavka.
(4) Okoljska dajatev se izračuna tako, da se seštevek enot obremenitve okolja pomnoži z zneskom za enoto obremenitve okolja.
(5) Znesek za enoto obremenitve okolja določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za plačevanje, obračunavanje obresti, doplačila in vračila plačane okoljske dajatve, za postopek prisilne izterjave, pravna sredstva in druga vprašanja postopka v zvezi s pobiranjem okoljske dajatve ter vprašanja stvarne in krajevne pristojnosti carinskega organa, ki niso urejena s to uredbo, se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek, in predpisi, ki urejajo carinsko službo.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so odpadki odloženi na odlagališče, ki je infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, ali na odlagališče, ki ni infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne gospodarske javne službe.
(2) Okoljska dajatev se obračunava mesečno v skladu s 4. členom te uredbe.

(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki je infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, je upravljavec odlagališča, ki je v skladu s predpisom, ki ureja opravljanje obvezne gospodarske javne službe, določen za opravljanje obvezne gospodarske javne službe.
(2) Okoljska dajatev iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna občine, na območju katere zavezanec iz prejšnjega odstavka odlaga odpadke v telo odlagališča.
(3) Če je telo odlagališča na območju dveh ali več občin, se okoljska dajatev razdeli med občine v enakih deležih.

(1) Zavezanec iz prvega odstavka prejšnjega člena v evidenci o odlaganju odpadkov vodi evidenco o količini odloženih inertnih, nenevarnih in nevarnih odpadkov, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve. Podatki v evidenci se morajo ujemati s podatki iz mesečnih obračunov okoljske dajatve.
(2) Na podlagi evidence iz prejšnjega odstavka sestavi zavezanec iz prvega odstavka prejšnjega člena mesečni obračun okoljske dajatve in ga predloži carinskemu organu na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, do 25. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(3) Če je telo odlagališča na območju več občin, zavezanec iz prvega odstavka prejšnjega člena sestavi obračun iz prejšnjega odstavka za vsako občino posebej v skladu z določbo tretjega odstavka prejšnjega člena.
(4) Iz obračuna iz drugega in tretjega odstavka tega člena morajo biti razvidni naslednji podatki:
– obdobje, na katero se nanaša obveznost plačila okoljske dajatve;
– količina odloženih odpadkov po posamezni vrsti odpadkov;
– znesek obračunane okoljske dajatve po posamezni vrsti odpadkov;
– znesek za plačilo okoljske dajatve;
– lokacija odlagališča, šifra in ime občine, na območju katere je telo odlagališča.
(5) Zavezanec iz prvega odstavka prejšnjega člena plača obračunano okoljsko dajatev do zadnjega dne v mesecu po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.

(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki ni infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki z odlaganjem odpadkov obremenjuje okolje.
(2) Za zavezanca iz prejšnjega odstavka okoljsko dajatev obračunava in plačuje upravljavec odlagališča, ki ni infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: plačnik okoljske dajatve).
(3) Okoljska dajatev iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna države.

(1) Plačnik okoljske dajatve v evidenci o odlaganju odpadkov za posameznega zavezanca iz prvega odstavka prejšnjega člena vodi evidenco o količini odloženih inertnih, nenevarnih in nevarnih odpadkov, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve. Podatki v evidenci se morajo ujemati s podatki iz mesečnih obračunov okoljske dajatve.
(2) Na podlagi evidence iz prvega odstavka tega člena plačnik okoljske dajatve sestavi mesečni obračun okoljske dajatve in ga predloži carinskemu organu na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, do 25. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastala obveznost za ta obračun.
(3) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
– obdobje, na katero se nanaša obveznost plačila okoljske dajatve;
– davčna številka zavezanca iz prvega odstavka prejšnjega člena;
– količina odloženih odpadkov po posamezni vrsti odpadkov in zavezancu iz prvega odstavka prejšnjega člena;
– znesek obračunane okoljske dajatve po posamezni vrsti odpadkov in zavezancu iz prvega odstavka prejšnjega člena;
– znesek za plačilo okoljske dajatve.
(4) Plačnik okoljske dajatve plača obračunano okoljsko dajatev do zadnjega dne v mesecu po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.

(1) Zavezanec iz prvega odstavka 7. člena te uredbe in plačnik okoljske dajatve morata carinskemu organu na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del uredbe, prijaviti, kdaj se dejavnost, zaradi katere sta zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, začne, spremeni, prekine ali preneha.
(2) Osebi iz prejšnjega odstavka carinskemu organu prijavita začetek, spremembo, prekinitev in prenehanje dejavnosti najmanj 15 dni pred začetkom, predvideno spremembo, prekinitvijo ali prenehanjem opravljanja dejavnosti, zaradi katere sta zavezani obračunavati in plačevati okoljsko dajatev. Carinski organ o tem v 30 dneh obvesti Agencijo Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek morata osebi iz prvega odstavka tega člena prijaviti prenehanje opravljanja dejavnosti iz nepredvidenih razlogov na obrazcu iz prvega odstavka tega člena v treh delovnih dneh po nastopu razlogov za prenehanje opravljanja dejavnosti, zaradi katere sta zavezani obračunavati in plačevati okoljsko dajatev. Carinski organ o tem v 30 dneh obvesti agencijo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja pristojni carinski organ.

(1) Z globo od 1.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je zavezanec iz prvega odstavka 7. člena te uredbe ali plačnik okoljske dajatve, če:
1. ne vodi evidence o količini odloženih odpadkov, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve, ločeno po posamezni vrsti odpadkov v skladu s prvim odstavkom 8. člena in prvim odstavkom 10. člena te uredbe,
2. ne predloži obračuna okoljske dajatve carinskemu organu do 25. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu z drugim odstavkom 8. člena in drugim odstavkom 10. člena te uredbe,
3. na obračunu iz drugega odstavka 8. člena in drugega odstavka 10. člena te uredbe navede neresnične podatke,
4. ne prijavi začetka, spremembe, prekinitve in prenehanja opravljanja dejavnosti v rokih, določenih v 11. členu te uredbe.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

Do uveljavitve sklepa iz petega odstavka 4. člena te uredbe znaša znesek okoljske dajatve za enoto obremenitve okolja 0,0022 eura.

Zavezancu iz prvega odstavka 7. člena in plačniku okoljske dajatve ni treba ponovno prijaviti začetka opravljanja dejavnosti, če je vpisan v evidenco v skladu z 12. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10 in 49/13 – odl. US).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10 in 49/13 – odl. US).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.