Na podlagi drugega odstavka 37. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 - popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 - ZPNačrt in 57/12 - ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 - ZPNačrt in 57/12 - ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za prenosne plinovode zanke do Zreč (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je januarja 2013 pod številko projekta UD/437-108/10 izdelal Domplan, d. d., Kranj.

(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanja oziroma prestavitve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, merila in pogoje za parcelacijo, etapnost izvedbe, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Slovenske Konjice, Oplotnica, Zreče in Slovenska Bistrica.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Izdelano je bilo okoljsko poročilo.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker s tem državnim prostorskim načrtom niso bili načrtovani posegi v okolje, za katere je po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti sklep ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, o ugotovitvi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Oznake, navedene v 3. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
- prenosni plinovod R21AZ od Konjiške vasi čez Oplotnico do Zreč,
- prenosni plinovod P21AZ1 od Oplotnice do Slovenske Bistrice,
- poenostavljena oddajna čistilna postaja (v nadaljnjem besedilu: POČP) Konjiška vas na odcepu Konjiška vas,
- regulacijska postaja Oplotnica (v nadaljnjem besedilu: RP Oplotnica),
- merilna regulacijska postaja Zreče (v nadaljnjem besedilu: MRP Zreče),
- poenostavljena sprejemna čistilna postaja (v nadaljnjem besedilu: PSČP) na MRP Zreče,
- poenostavljena spremno-oddajna čistilna postaja (v nadaljnjem besedilu: PSOČP) na odcepu Zreče,
- sekcijska zaporna postaja BS-P142 (v nadaljnjem besedilu: BS-P142),
- dovozne ceste,
- prestavitev objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
- ureditev delovišča in
- vse druge ureditve, ki so nujne za nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.

(1) Območje državnega prostorskega načrta obsega zemljišča ali dele zemljišč z parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
- k. o. Konjiška vas (1114): 1965/2, 1965/1, 1949, 1950/3, 1950/8, 1943/1, 1928, 1920, 1917, 1918, 1919, 1912/2, 1913, 1914, 1887, 1893, 1892, 1895/2, 1891, 1875, 1870, 1692/1, 1659/5, 1662, 1661, 1660, 1659/6, 1658, 1657, 1592, 1647;
- k. o. Tepanje (1107): 1280, 1265, 1266, 1267, 1268, 1269, 1264, 1263, 1259, 1261, 1260/2, 1260/1, 1211/4, 558/2, 1330, 558/1, 793, 795, 794, 792, 802/2, 802/5, 802/6, 802/1, 800/5, 800/3, 803/1, 800/1, 800/2, 553/61, 1195/2, 553/160, 1316, 1364, 1361, 1363, 1362, 1308, 1332, 153, 154, 157/2, 158/2, 157/1, 159/1, 159/2, 160/2, 161, 167/2, 169/4, 168;
- k. o. Bezina (1106): 774/1, 775, 1199/2, 781, 780, 1202/1;
- k. o. Zgornje Grušovje (764): 1223/1, 882, 883, 884, 886, 897/2, 894, 869/1, 1206/2, 1295, 1296, 1297, 1298/2, 1298/1, 1290, 1292, 1287, 1288/1, 1282, 1280, 1279, 1278, 1277, 1276, 1275, 1272, 1271, 1270, 1268, 1264, 1263, 1236, 1235, 1234, 1233, 1243, 1232, 1508, 1519/2, 1518, 1511, 1512, 1517, 1513, 1516, 1515, 1514;
- k. o. Oplotnica (763): 550/3, 2986/4, 279/1, 279/2, 278/2, 278/1, 277/2, 276, 275, 236, 235, 219/2, 219/1, 1892/1, 1885/4, 3156, 3124, 3126, 3069, 3116/1, 1885/1, 3157, 3154, 3141, 3158, 3159, 3160, 3161, 3162, 3164, 3165, 3167, 3168, 3190, 3191/3, 3192, 3193, 3194, 3195, 3169, 3307, 3308, 3369/4, 3369/3, 3368, 3367, 3366, 3369/2, 3370, 3376, 3309, 3345/1, 3344, 3345/2, 3330, 3339, 3332, 3333, 3310, 1290/2, 1290/1, 1289, 1292/6, 1286, 2995, 1232/1, 1231, 1230, 3053/1, 1221, 1224, 1218/2, 1219, 1212, 1206, 1200, 1201, 1198, 1199, 1195, 1191, 1190, 1185/2, 1186/2, 1186/3, 1174, 1173/2, 1173/1, 1186/1, 1165, 1161, 1159, 2997, 1158, 1156/1, 1157, 1155, 1154, 1153/2, 1153/3, 3052/1, 851/1, 849, 848/2, 850, 218/1, 220/6, 221/5, 221/2, 221/10, 221/12, 3047/1, 222/4, 223/3, 223/4, 223/2, 225/1, 209/2, 209/1, 3111, 3109, 3108, 3107, 3106, 182/1, 2975/7, 181, 169, 3096, 3094, 3095, 179/1, 3088, 3091, 3070, 3071, 3083, 3087;
- k. o. Brezje pri Oplotnici (762): 452/3, 452/2, 453, 452/6, 1002, 454, 448, 452/1, 484, 481, 439/3, 486/9, 490, 439/2, 495, 439/1, 500/2, 503/1, 511, 510, 512, 991/1, 513/1, 991/2, 513/3, 513/2, 524/3, 524/2, 524/1, 525, 526, 515, 1001;
- k. o. Zreče (1100): 370/1, 368/1, 1353/1, 463/1, 465, 466, 472, 473, 474, 475, 476/1, 483/1, 482/1, 482/2, 479/2, 481, 497/1, 497/3, 586, 587, 588, 503/1, 589, 590, 594/1, 591/2, 591/1, 591/3, 606/5, 606/7, 606/8, 606/6, 606/1, 1349/2, 613/5, 613/2;
- k. o. Zlogona gora (759): 545, 550, 551, 546, 549, 436/5, 547, 548, 538/1, 478/2, 436/1, 476, 475, 436/2, 439/3, 439/5, 435, 541/1, 413/3, 419/2, 422, 425, 431/1, 432, 431/2;
- k. o. Okoška vas (758): 769/2, 769/1, 768/2, 766/4, 770/3, 770/7, 771/1, 772/7, 772/20, 772/21, 780, 779, 778, 785/3, 793/1, 794, 811, 726, 727, 725/3, 725/1, 725/2, 729, 730, 732, 721/1, 721/2, 712, 711, 707, 699/1, 699/3, 706, 700;
- k. o. Gladomes (757): 292/1, 199, 200, 613, 201, 203, 202, 287/1, 285, 612/1, 250, 284/1, 286, 249, 248, 253, 251, 283/1, 252/1, 252/2, 279/1, 282/1, 627/1, 282/2, 279/2, 283/2, 273, 622, 324/2, 322, 348/1, 347, 621/1, 346/2, 546/2, 547/2, 345, 343, 340, 338, 590, 598/1, 598/2, 599, 600, 602, 601, 603, 604, 605, 607, 608;
- k. o. Zgornja Ložnica (756): 260, 270/1, 270/5, 270/6, 271/1, 271/2, 273, 276, 282/2, 282/1, 285/1, 827, 285/3, 817/4, 309/1, 312, 309/4, 309/3, 304/1, 304/2, 303, 339, 812/4, 340/1, 340/2, 349, 345, 378/2, 825, 379/1, 379/2, 380, 382, 384, 385/3, 813/1;
- k. o. Vrhole pri Konjicah (765): 700, 701, 705, 702/1, 702/2, 703, 2037/2, 891, 892, 893, 894, 895, 896, 897;
- k. o. Spodnja Ložnica (755): 521/2, 471, 470, 469, 468/2, 475, 476/1, 467, 466/1, 480, 462, 461, 460, 458, 483, 457/3, 457/4, 484/1, 484/2, 519/1, 457/8, 484/3, 486, 487, 488, 490/2, 493/2, 532/1, 493/1, 494, 495, 496, 497, 498, 499, 500/2, 501, 502, 507/1, 506, 505, 510/1, 513/1, 514/1, 517/2, 515, 521/1, 423, 422, 420/1, 418, 530/2, 256, 258, 528/5, 291, 288, 272, 282, 284, 280/1, 279, 303/8, 303/7, 303/6, 275/2, 303/11, 304/1, 275/1, 275/3, 305/2, 304/2, 305/4, 303/12, 529/1;
- k. o. Slovenska Bistrica (753): 2154, 2153, 2151/1, 2152, 2146, 2147, 2151/2, 2515, 2114, 2113, 2112, 2111, 2107, 2108, 2512, 2103, 2104, 2098, 2097, 2095, 2091, 2092/1, 2086, 2020, 2019, 2021, 2022/3, 2022/2, 2023, 2024, 2477/1, 2033, 2032, 2001, 1998, 1996/1, 1997, 1996/3, 1996/2, 1999.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih parcelnih mej v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja parcel državnega prostorskega načrta).

Na območju državnega prostorskega načrta je glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljena naslednja raba zemljišč:
a) zemljišča izključne rabe:
- zemljišča obstoječih objektov (odcep Konjiška vas, MRP Zreče, odcep Zreče in BS-P142),
- zemljišče načrtovanih objektov (RP Oplotnica);
b) zemljišča omejene rabe:
- zemljišča na območju plinovoda,
- zemljišča za ureditev dostopnih poti,
- zemljišča za prestavitev ali preureditev obstoječe ali gradnjo nove infrastrukture,
- zemljišča za krajinsko ureditev.

(1) Zanka do Zreč obsega naslednja prenosna plinovoda:
- R21AZ na odseku Konjiška vas-Oplotnica-Zreče dolžine 12,3 km,
- P21AZ1 na odseku Oplotnica-Slovenska Bistrica dolžine 8,9 km.
(2) Na odseku Zreče-Oplotnica-Slovenska Bistrica plinovod poteka ob obstoječem prenosnem plinovodu P142.
(3) Odsek Odcep Konjiška vas-RP Oplotnica obsega traso plinovoda R21AZ, ki se začne znotraj obstoječega platoja Odcep Konjiška vas in poteka severovzhodno čez kmetijske površine proti Spodnjim Tepanjam. Ko se obrne proti severozahodu, prečka vodotoka Dravinjo in Bezino. Pred gozdom trasa plinovoda prečka državno cesto R2 Tepanje-Slovenske Konjice. Trasa se v severni smeri nadaljuje čez obdelovalne površine, prečka gozd, ter spet teče čez obdelovalne površine do vodotoka Oplotnica. Naselju Pobrež se približa z vzhodne strani, se ostro obrne proti severozahodu in se po severni strani izogne naselju Pobrež ter nadaljuje proti Dobriški vasi, kjer se vzhodno od vasi obrne proti Oplotnici. V gozdu trasa ves čas poteka po vzhodni strani občinske ceste Tepanje-Oplotnica in se konča v predvideni RP Oplotnica.
(4) Odsek RP Oplotnica-MRP Zreče obsega traso plinovoda, ki se začne na RP Oplotnica in poteka proti zahodu ob obstoječem plinovodu P142 po kmetijskih površinah Malahornskega polja. Na začetku prečka vodotok Oplotnico, državno cesto R3 Slovenske Konjice-Oplotnica in vodotok Božjenico, naselju Malahorna se izogne po severni strani. Po prečkanju vodotoka Gračanica trasa poteka ob vznožju Brinjeve gore, izmenično po obdelovalnih in gozdnih površinah. Pred Zrečami prečka Pončkov graben in se konča na obstoječem platoju MRP Zreče.
(5) Odsek RP Oplotnica-Odcep Zreče obsega traso plinovoda P21AZ1, ki se odcepi s predvidene RP Oplotnica in ob obstoječem plinovodu P142 poteka v vzhodni smeri. Oplotnici se izogne po južni strani. V začetnem delu do naselja Straža poteka izmenično čez kmetijske in gozdne površine, prečka Čadramski potok in državno cesto R3 Oplotnica-Ložnica. Naselju Straža se izogne po severni strani. Do naselja Ugovec nadaljuje v severovzhodni smeri in dvakrat prečka Ložnico. Državni cesti se približa južno od naselja Ugovec, kjer vzporedno poteka do naselja Korplje. Do Zgornje Ložnice teče čez obdelovalne površine proti zahodu, kjer se spet križa z državno cesto R3 Oplotnica-Ložnica. Na tem delu večkrat prečka potok Ložnico s pritoki. Po križanju državne ceste trasa poteka vzporedno z njo, se nato obrne severovzhodno in po kmetijskih površinah teče do obstoječega platoja Odcep Zreče v Slovenski Bistrici na plinovodu R14.

(1) Plinovoda se zgradita s premerom cevi 150 mm in tlačno stopnjo 50 barov.
(2) Višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša 1,1 m, vendar ne manj kot 0,8 m.
(3) Za kontrolo in vzdrževanje katodne zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta vzdolž trase plinovoda.

(1) POČP Konjiška vas se zgradi znotraj obstoječega platoja odcepa Konjiška vas prenosnega plinovoda R21A. Vse potrebne napeljave za nemoteno delovanje plinovoda se namestijo znotraj ograje. Tlorisni gabariti obstoječega platoja so 9,4 m × 10,0 m. Kota ureditve platoja je 320,0 m. Plato je ograjen z ograjo, minimalne višine 2,2 m. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo, delno posujejo s prodom. Dostop do platoja je urejen po obstoječi poljski poti.
(2) RP Oplotnica se zgradi na ograjenem platoju v km 7 + 030 za prenosni plinovod R21AZ. Vse potrebne napeljave za nemoteno delovanje plinovoda se namestijo znotraj ograje. Tlorisni gabariti platoja so 20,2 × 22,0 m. Plato se ogradi z ograjo, ki mora biti visoka vsaj 2,2 m. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo, delno posujejo s prodom. Padavinska voda razpršeno ponika v tla znotraj ograje platoja skozi peskolove in ponikovalnice. Na platoju se uredi priključek na elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. V okviru gradnje platoja se zgradi dostopna pot s širino vozišča 3,5 m in se naveže na obstoječo občinsko cesto.
(3) PSČP Zreče se zgradi na obstoječem platoju MRP Zreče v km 12 + 253 prenosnega plinovoda R21AZ Konjiška vas-Zreče. Vse napeljave so predvidene znotraj ograje in poleg obstoječih napeljav zajemajo še PSČP prenosnega plinovoda R21AZ z navezavo na MRP Zreče. Namenjena je čiščenju in notranjemu pregledu prenosnega plinovoda R21AZ Konjiška vas-Zreče. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo, delno posujejo s prodom. Dostop se zagotavlja po obstoječi dostopni poti s širino vozišča 3,5 m z navezavo na obstoječo občinsko cesto. Komunalna in energetska ureditev znotraj platoja se ne spreminja. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja.
(4) PSOČP na odcepu Zreče - PSOČP plinovoda oznake P21AZ1 je locirana na mestu obstoječega odcepa P142, ki se poveča. Vse potrebne napeljave se namestijo znotraj ograje.
Velikost: Tlorisni gabariti platoja pravokotne oblike so približno 11,0 x 8,0 m. Kota ureditve platoja se ne spreminja. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo, delno posujejo s prodom. Plato se ogradi z ograjo, ki mora biti visoka vsaj 2,2 m. Komunalna in energetska ureditev znotraj platoja se ne spreminja. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. V okviru gradnje platoja se uredi dostopna pot s širino vozišča 3,5 m in se naveže na obstoječo občinsko cesto.
(5) BS-P142 leži v km 5 + 262 obstoječega plinovoda oznake P142. V plato se ne posega, tlorisni in višinski gabariti ostanejo nespremenjeni. V okviru gradnje plinovoda se predvidi dostopna pot s širino vozišča 3,5 m in se naveže na obstoječo pot, ki se navezuje na državno cesto.

(1) Delovni pas sega 5,0 m levo od osi plinovoda in je namenjen odlaganju izkopanega materiala ter 7,0 m desno za prehod strojev, varjenje plinovoda in polaganje plinovoda v jarek. Skupaj je širok 12,0 m. Na gozdnem območju je delovni pas širok 14,0 m.
(2) Na območjih, kjer se plinovod približa objektom, prečka ali poteka čez varovana območja, nestabilna zemljišča, prečka ali poteka vzporedno z vodotoki in infrastrukturnimi objekti ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej, je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi drugačna.

(1) Za kontrolo in vzdrževanje katodne zaščite se na cevovodu vgradi zadostno število stalnih merilnih mest vzdolž celotne trase plinovodov.
(2) Lega cevovodov in vseh drugih njihovih elementov v zemlji se označi tako, da je mogoč nadzor nad plinovodoma. Oznake se postavijo na vseh prehodih cest in prehodih vodotokov in na mestih loma trase plinovodov. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in praviloma na lomnih točkah plinovodov.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se zaradi gradnje plinovodov odstrani vegetacija na celotnem delovnem pasu. Ohrani pa se drevesna in grmovna vegetacija, ki je zaradi gradnje ni treba odstranjevati. Kjer bodo živice trajno odstranjene tudi med obratovanjem posameznega plinovoda, se posekajo le v širini varnostnega pasu.
(2) Med gradnjo se prepreči nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
(3) Po koncu vseh del se na območju polaganja plinovodov in na območju začasnih gradbiščnih površin (odlagališča gradbenega materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišča sanirajo in se vzpostavi enako stanje in kakovost, kakor je bilo pred gradbenim posegom. Živica in mrtvica se odlagata ločeno in se tudi vračata v enakem vrstnem redu. Rodovitne odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati, da se ohrani njena plodnost. Gradbišča se sanirajo le z zemljo, odgrnjeno na lokaciji gradbišča. Za sanacijo zasaditve po gradnji se uporabljajo le avtohtone vrste.
(4) Rob poseka se izvede valovito ter višinsko in vodoravno razčlenjen gozdni rob. V pasu 2,5 m od osi posameznega plinovoda se omogoči rast zeliščne podrasti in grmovnic s plitvim koreninskim sistemom. Globina koreninskega sestava, razen v izjemnih primerih, ne presega 1,0 m. Kjer se drevesne in grmovne živice posekajo, jih je treba zaradi njihove vloge v krajini nadomestiti.
(5) Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo. Zelenice in pasovi višje ter nižje vegetacije morajo biti ustrezno vzdrževani. Poškodovano drevnino je treba strokovno obrezati, morebitno propadlo drevnino pa nadomestiti. Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na drevju.
(6) V načrtu krajinske arhitekture se na območjih, kjer ureditve posegajo v gozd, grmišča, obrežno vegetacijo, omejke, živice, sadovnjake, vinograde, trajne kmetijske nasade določi sanacija posega.

Odstrani se enostavni objekt za lastne potrebe, ki leži na zemljišču parc. št. 250, k. o. Gladomes (757), lahko pa se v dogovoru z lastnikom objekta tudi prestavi.

Dovoljena je gradnja objektov, gradnja na mestu prej odstranjenega objekta, odstranitev objektov, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava ter vzdrževalna dela.

(1) Trasi prenosnega plinovoda na več mestih križata ali se približata obstoječi javni infrastrukturi in grajenemu javnemu dobrem, kar je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
(2) Zaradi gradnje prenosih plinovodov se komunalni vodi zaščitijo, prestavijo ali zamenjajo. Na mestih križanj se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji in pogoji upravljavcev posameznih vodov in naprav.
(3) 30 dni pred začetkom del se o začetku del obvesti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(1) Križanje načrtovanih plinovodov z državnimi cestami se izvede z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši razdalji in na minimalni globini 1,5 m, merjeno od temena cevi.
(2) Križanja kategoriziranih in nekategoriziranih asfaltnih in makadamskih občinskih cest se izvedejo brez zaščitne cevi. Plinovod se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Višina nadkritja nad temenom cevi je najmanj 1,35 m. Po položitvi cevi se cestno telo sanira v enaki obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom.
(3) Medsebojni vodoravni odmik plinovoda in občinskih cest je najmanj 3,0 m od zunanjega roba cestišča ali odbojne ograje.
(4) Zaradi preglednosti cestišča mora biti ves material od roba cestnega sveta oddaljen najmanj 3,0 m.

(1) Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Če takega križanja ni mogoče izvesti, kót križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj.
(2) Medsebojni navpični odmiki kanalizacijskega omrežja in plinovoda se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo kanalizacijska in plinovodna omrežja, pri čemer se plinovod praviloma izvede nad kanalizacijo. Če se kanalizacija zgradi nad plinovodom, mora biti neprepustna.

(1) Vodoravna križanja plinovoda in vodovoda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Če takega križanja ni mogoče izvesti, kót križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj.
(2) Medsebojni navpični odmik vodovodnega omrežja in plinovoda se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo vodovodna in plinovodna omrežja.

(1) Plinovoda križata nadzemne in podzemne elektroenergetske vode. Ta območja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Medsebojni vodoravni in navpični odmiki plinovoda in elektroenergetskega voda ter vsa križanja prenosnega plinovoda z elektroenergetskimi vodi se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo elektroenergetska in plinovodna omrežja.
(3) Oddaljenost od roba izkopanega jarka za polaganje plinovoda do oporišč nadzemnih elektroenergetskih vodov nizke in srednje napetosti je zunaj naselja najmanj 5,0 m, v naselju pa najmanj 1,5 m.
(4) Pri nasutju depresij pod nadzemnimi elektroenergetskimi vodi nizke in srednje napetosti se upoštevajo najmanjše varnostne višine najnižjega vodnika nad tlemi, ki je za nizko napetost najmanj 6,0 m, za srednjo napetost pa najmanj 7,0 m.

Križanje plinovodov s podzemnim telekomunikacijskim omrežjem se izvedejo skladu s predpisi, ki urejajo komunikacijska in plinovodna omrežja, in sicer tako, da plinovoda potekata pod niveleto telekomunikacijske infrastrukture. Odmik telekomunikacijske infrastrukture in plinovodov je najmanj 0,5 m. Na mestu križanja se izvede zaščita telekomunikacijskega voda z zaščitno cevjo, ki sega 3 m na vsako stran osi križanja.

(1) Prenosna plinovoda prečkata in tudi tečeta vzporedno ob obstoječem plinovodu P142. Med gradnjo ni dovoljeno prevažanje z mehanizacijo nad obstoječim plinovodom. Če je tak prevoz potreben, se plinovodna cev zaščiti pred poškodbami. Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala, in sicer tako, da se z mehanizacijo ne vozi nad plinovodom.
(2) Prečkanje se izvede s prekopom pod niveleto obstoječega plinovoda. Križanje plinovodov z distribucijskimi plinovodi se izvede po predpisih, ki urejajo plinovodna omrežja.

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Območja kulturne dediščine so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg omeji na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da bo dediščina kar najmanj ogrožena.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti njihovo soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(6) Ves teren ob neposredni bližini objektov ali območij kulturne dediščine se po koncu del vzpostavi v prvotno stanje. Po končani gradnji plinovodov morajo biti obnovljeni vsi elementi kulturne krajine, ki so zaradi gradbenih del poškodovani ali uničeni.

(1) Območje državnega prostorskega načrta preči južni del ekološko pomembnega območja Oplotnica (43400) in se dotika območja naravne vrednote Dravinja (desni pritok Drave, vzhodno od Majšperka, južno od Ptuja). Območja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Med gradnjo in obratovanjem se upoštevajo naslednji splošni omilitveni in zaščitni ukrepi:
- gradnja se ne izvaja v vegetacijski dobi. Sečnja v delovnem pasu plinovoda se opravi zunaj časa gnezditve, da se preprečijo motnje med gnezditvijo. Sečnja, priprava gradbišč in gradnja se izvajajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, časa gnezditve in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi, od 1. avgusta do 1. marca. Poškodovanje ali uničevanje gnezd, kotišč, prenočevališč in drugih pomembnih delov življenjskega prostora živali ni dovoljeno;
- sečnja v delovnem pasu plinovoda se opravi zunaj obdobja razmnoževanja varstveno pomembnih saproksilnih vrst hroščev, ki je med aprilom in avgustom. Posekani les se z območja takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju samem. Če posekani les ostane na območju poseka v obdobju razmnoževanja, tj. med aprilom in avgustom, in po njem, njegova odstranitev ni več dovoljena zaradi zalege varstveno pomembnih vrst hroščev v njem;
- če je ob vzdrževalnih delih na posekah plinovoda čiščenje brežin vodotokov nujno potrebno, se obvodna vegetacija seka in ne ruva (koreninski sistem dreves in grmov se čim bolj ohrani).
(3) Omilitveni ukrepi zaradi ohranjanja narave na območjih prečkanja vodotokov so:
- talni pragovi se zgradijo tako, da ne vplivajo na hitrost pretoka vode in da ne povzročijo zadrževanja vode. Dna vodotokov ni dovoljeno tlakovati;
- kjer je treba brežine vodotoka nujno utrditi s skalami, se to naredi brez betoniranja vmesnih špranj;
- o začetku gradnje je treba sedem dni pred začetkom del obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja zaradi intervencijskega odlova rib na predvidenem odseku vodotoka. Izlov rib se opravi v vseh večjih vodah (Ložnica, Oplotnica in Dravinja), v manjših potokih pa le, če se v njih gojijo postrvi;
- na mestu prečkanja Oplotnice se struga utrdi v prečnem profilu, ki omogoča odtekanje visokih voda.
(4) Omilitveni ukrepi na območju metulja strašničinega mravljiščarja vzhodno od Ugovca so:
- vsa dela se opravijo v zimskem času, od 1. novembra do 15. februarja, ko ogrožene vrste metuljev hibernirajo in je vpliv nanje kar najmanjši;
- v vegetacijski dobi se pred načrtovanim polaganjem plinovoda v habitatih metulja mravljiščarja nabere mešanica travnih semen in semen zdravilne strašnice za sejanje po položitvi plinovoda,
- ob začetku del se na celotni širini delovnega pasu (širina potrebnega izkopa in prevoznih poti) najprej odstrani travna ruša s 40 cm debelo plastjo prsti;
- za začasno odlaganje odstranjene travne ruše s pripadajočim slojem prsti se v soglasju z naravovarstvenim nadzorom vnaprej določi mesto odlaganja v neposredni bližini habitata mravljiščarja, vendar zunaj njega - najprimernejše so njivske površine, s čimer se ne posega v habitate drugih travniških vrst;
- odstranjena travna ruša s pripadajočo prstjo se začasno odloži v enem sloju tako, da je ruša na zgornji, zračni strani;
- izkopana zemljina za položitev cevi plinovoda se odlaga ločeno na vnaprej določeno mesto zunaj habitata mravljiščarja ali pa na mesta, s katerih je travna ruša s pripadajočo prstjo začasno že odstranjena;
- položeni plinovod se zasuje z odloženo zemljino s tega odseka in prekrije s travno rušo s pripadajočo prstjo, prav tako s tega odseka;
- zemeljska dela v habitatih mravljiščarja morajo potekati pod naravovarstvenim nadzorom, ki ga od začetka do konca del opravlja strokovno usposobljena oseba, strokovnjak za metulje.
(5) Omilitveni ukrepi za netopirje so:
- v gozdu Partovec je izgubo dupel in špranj dovoljeno delno nadomestiti s postavitvijo lesno-betonskih netopirnic;
- pri najdbi debla z dupli na podrtih drevesih je treba obvestiti osebo za naravovarstveni nadzor, ki bo nato določila nadaljnje ukrepe.
(6) Omilitveni ukrepi za preprečevanje naselitve in razvoja invazivnih rastlin so:
- kosi se dvakrat letno (v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta), po potrebi pa tudi večkrat, predvsem na gozdnih posekah in ob vodotokih;
- površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), naj se kosijo še pogosteje, to je enkrat na mesec v vegetacijski dobi (od aprila do septembra).

(1) Plinovoda prečkata površinske vode. Območja križanj površinskih vod so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrtovanja (Prikaz stanja prostora).
(2) V vode ni dovoljeno izlivati, odmetavati ali odlagati odpadkov, snovi in predmetov, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, niti ovirati pretoka voda ter ogrožati vodnih objektov in naprav. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopani ali odpadni material in odlagati odpadke.
(3) Omilitveni ukrepi za zaščito površinskih voda so:
- prečkanje vodotokov, reguliranih vodotokov, neurejenih vodotokov in vodotokov izrazitejšega hudourniškega značaja z večjo možnostjo erozije dna se izvede po predpisih, ki urejajo področje plinovodnega omrežja in področje varovanja voda;
- za zagotovitev protierozijske zaščite se brežine in dno strug potokov in hudournikov zavarujejo s kamnitimi oblogami na filtrni podlagi, ki na območjih prečkanj preprečujejo poglabljanje dna in odplavljanje brežin. Odtočnih razmer gorvodno in dolvodno od prečkanj ni dovoljeno poslabšati. Protierozijski ukrepi se upoštevajo tudi na odsekih, kjer plinovod poteka vzporedno z vodotokom. Pri hidrotehničnih ukrepih se uporabljajo naravni materiali;
- med gradnjo je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja. Začasno odloženi viški zemljine se med gradnjo zaščitijo pred erozijo in uredijo tako, da ne ovirajo odtekanja zalednih voda.

(1) Plinovoda prečkata vodovarstvena območja, ki so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Med gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem plinovodov je treba preprečiti izlitje in spiranje goriva, maziva in drugih strupenih snovi v podtalnico.
(3) V zemeljske nasipe ni dovoljeno vgrajevati materialov, ki bi lahko npr. z izpiranjem, izluženjem, onesnažili podzemno vodo.
(4) Parkirišča na gradbišču za delovne stroje in naprave ter prostor za vzdrževanje vozil in strojev niso dovoljeni. Prav tako niso dovoljena začasna skladišča za gorivo, mazivo in gradbena kemična sredstva.
(5) Gorivo za stroje se dovaža sproti in po potrebi. Oskrba strojev in naprav z gorivom na gradbišču ni dovoljena.

(1) Plinovoda prečkata območje hidromelioracij, ki so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Na območju hidromelioracij se nad kritje nad plinovodno cevjo poveča, po posegu pa zagotavlja nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema. Po končani gradnji se namakalni ali melioracijski sistem vzpostavi v prvotno stanje.
(3) Na območju, kjer plinovod preseka zgrajene hidromelioracijske sisteme, se sistem rekonstruira in prilagodi tako, da je zagotovljeno njegovo nadaljnje delovanje. Prečkanje se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo področje plinovodnega omrežja in področje varovanja voda.

(1) Globina in način polaganja plinovoda na območju najboljših kmetijskih zemljišč se prilagodita vrsti kmetijske proizvodnje. Vsa gradbena dela se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(2) Med gradnjo, delovanjem in vzdrževanjem plinovoda se lastnikom omogoči dostop do kmetijskih zemljišč.
(3) Zemeljska dela se morajo opravljati tako, da se različne plasti tal ne mešajo.
(4) Po končani gradnji se površine znotraj delovnega pasu uredijo enako in v enaki kakovosti, kakor so bile pred gradbenim posegom. Humusna plast na kmetijskih površinah se razrahlja, travniške površine pa se zasejejo.
(5) Na njivskih površinah se depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, izravnajo z nasutjem prsti.
(6) Med gradnjo se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi prevažanja, skladiščenja in uporabe tekočega goriva ali drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih oseb. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izlivanja snovi v tla.

(1) Del načrtovane trase prenosnih plinovodov seka nižinski gozd. Ta območja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Posegi v gozd se izvedejo tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Sečnja v koridorju delovnega pasu plinovoda je selektivna, da se ohranijo zdrava srednje velika in velika drevesa. Po končani gradnji plinovoda se novi gozdni robovi zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami. Robni presek naj bo valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen.
(3) Trajno izkrčena gozdna površina je dovoljena skladno s predpisi, ki urejajo plinovodno omrežje in varovanje gozdov.
(4) Drevesa se posekajo in odstranijo tako, da se ne poškoduje drevje v okolici. Posegi v gozd, zasipavanje terena in odstranjevanje podrasti zunaj delovnega pasu niso dovoljeni.
(5) Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na okoliškem gozdnem drevju, nastale zaradi gradnje.

(1) Območje državnega prostorskega načrta poteka po zamočvirjenih in nestabilnih območjih, ki so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Gradnja na zamočvirjenih in nestabilnih območjih poteka v skladu z geološko-geomehanskim poročilom, ki je strokovna podlaga za pripravo tega državnega prostorskega načrta. Območja, ki so pred začetkom gradnje plinovoda označena kot potencialno nestabilna, se predhodno sanirajo. Ureditev prevoznih poti čez zamočvirjeni teren je odvisna od višine talne vode in zamočvirjenosti terena med gradnjo.

Na območju državnega prostorskega načrta, prevoznih poteh, gradbiščih in na odsekih, kjer se DPN najbolj približa bivalnim območjem, je treba preprečevati nekontrolirano raznašanje gradbenega materiala z območja gradbišča s prevoznimi sredstvi, zato jih je treba pred vožnjo na javne prometne površine ustrezno nalagati in čistiti, sipki tovor pa prekrivati.

(1) Delo lahko poteka le podnevi ob delavnikih med 6. in 18. uro, zvečer in ponoči, ob nedeljah in praznikih pa le izjemoma, če gre za neodložljiva dela.
(2) Zvočni signali se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
(3) Če meritve hrupa med gradnjo pokažejo preseganje dovoljene ravni hrupa, je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa.
(4) Za zaščito naseljenih objektov pred hrupom se po potrebi namesti montažna in premakljiva protihrupna zaščita.

(1) Parcelacija se izvede skladno z grafičnim delom državnega prostorskega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih parcelnih mej v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

Prostorske ureditve, ki jih določa ta državni prostorski načrt, se lahko izvedejo postopoma ali skupaj. Posamezne etape predstavljajo gradnjo delov trase plinovoda in spremljajočih nadzemnih objektov plinovoda.

(1) Gradbišče, odlagališča gradbenega materiala in območja začasnega shranjevanja cevi se lahko uredijo le znotraj območja državnega prostorskega načrta. Ta se ogradijo z gradbiščno ograjo.
(2) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt dostopnih in prevoznih poti za gradnjo in lokacij odlagališč. Trase dostopnih in prevoznih poti ter lokacije odlagališč se izberejo tako, da se čim manj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve. Dostopne in prevozne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.
(3) Prevažanje materiala poteka po obstoječih javnih cestah, razvažanje cevi pa po delovnem pasu. Za prevozne poti se uporabljajo obstoječe javne ceste.
(4) Za varno in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč se zagotovi zavarovanje gradbišča. Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja zaradi prevažanja, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.

(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v tej uredbi, morajo investitor in izvajalci:
- med gradnjo in obratovanjem zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov,
- sanirati morebitne poškodbe krajine, okoliških objektov, vodov in naprav, nastale med gradnjo.
(2) Pred začetkom del se z upravljavcem cest in poti opravi ogled in izdela zapisnik o stanju cestišč pred uporabo. Med gradnjo je na cestah in poteh treba zagotoviti stalno dostopnost, po gradnji pa ceste in morebitne poškodbe cestišča ustrezno sanirati.

(1) Investitor zagotovi med gradnjo in obratovanjem celosten načrt monitoringa s tem državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev, kakor je določeno v okoljskem poročilu. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec plinovoda.
(2) Investitor je kot zavezanec za izvedbo monitoringa med obratovanjem dolžan o ugotovljenih opažanjih izdelati letno poročilo in zaključno poročilo po drugem letu monitoringa, v katerem morajo biti zabeležene vse ugotovitve monitoringa. Poročilo o posameznih fazah mora vsebovati primerjavo stanja za monitoring vsebin, opredeljenih v fazi obratovanja, z izhodiščnim stanjem pred gradnjo. Poročilo o posameznih fazah mora vsebovati tudi pripombe in priporočila za nadaljnje primerno naravovarstveno vzdrževanje območja. Zaključno poročilo povzema vsa posamezna poročila in izdelano analizo vplivov posega med gradnjo ter predlog načrta za redno vzdrževanje in monitoring v sklopu varovanih območij. Zavezanec mora svoja poročila predložiti inšpekcijskim službam oziroma Agenciji RS za okolje ali ustanovi, pristojni za varstvo in ohranjanje narave.
(3) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na območju DPN na podlagi rezultatov monitoringa, so:
- dodatne tehnične in prostorske rešitve,
- dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
- sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
- spremembe rabe prostora in
- drugi ustrezni omilitveni ukrepi.

(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetskega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

Do začetka gradnje so na območju državnega prostorskega načrta s soglasjem investitorja dovoljene kmetijsko-gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijsko-gozdnih zemljiščih, redno vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če se pri tem ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-2000 za območje Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 91/99, 26/04, 83/04 in 106/10);
- Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89 ter Uradni list RS, št. 43/92, 35/94, 3/93, 45/00, 53/11 in 88/11);
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slov. Bistrica za območje Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 47/00);
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slov. Bistrica za območje Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 21/12);
- Odlok o sprejetju začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02, 108/08 in 26/10);
- Odlok o sprejetju začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 72/08 in 21/12);
- Odlok o Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986-2000 (dopolnjen 1993, 1994, 1998 in 2001) in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986-1990 za območje Občine Slovenske Konjice - dopolnitev v letu 2001 (Uradni list SRS, št. 23/87 ter Uradni list RS, št. 50/98 in 75/04);
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 123/04 in 81/10);
- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986-2000 - dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986-1990 za območje Občine Zreče - dopolnjen 1998 (Uradni list SRS, št. 23/87 ter Uradni list RS, št. 29/98, 64/99, 68/03, 53/08, 97/09, 14/10, 17/11 in 34/12);
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dela naselij (kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer bodo taki načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem obdobju) Slovenske Konjice, Zreče, Loče, in Vitanje znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja (Uradni list SRS, št. 22/89 ter Uradni list RS, št. 45/00, 37/05 - popr., 58/06, 73/10 - popr., 46/11 - popr. in 90/11 ter Uradno glasilo slovenskih občin 23/13);
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/04, 101/06 in 34/12 ter Uradno glasilo slovenskih občin 35/13).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.