Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa ukrep dobrobit živali in za potrebe tega ukrepa tudi ukrep pomoč pri uporabi storitev svetovanja, ki se izvajata v letu 2014 kot ukrepa razvoja podeželja v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR) ter natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom za potrebe ukrepa dobrobit živali za izvajanje:
- Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487);
- Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014, Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865);
- Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320);
- Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549);
- Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 335/2013 z dne 12. aprila 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 105 z dne 13. 4. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES);
- Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. oktobra 2012 o spremembi uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne mere za neupravičena plačila, ki se izterjajo od upravičencev sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in podpore za vinski sektor iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13. 10. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU);
- Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);
- Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 649/2013 z dne 8. julija 2013 o odstopanju od Uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede znižanja zneskov pomoči za pozno predložene enotne zahtevke v zvezi z visokogorskimi pašniki v goratih predelih Avstrije za leto 2013 (UL L št. 188 z dne 9. 7. 2013, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES);
- Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 375/2012 z dne 2. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL št. 118 z dne 3. 5. 2012, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
- žival po tej uredbi je prašič podvrste Sus scrofa domestica, katerekoli starosti, ki je namenjen za razmnoževanje ali pitanje;
- plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
- plemenska svinja v laktaciji je svinja v obdobju od prasitve do odstavitve;
- plemenska mladica je samica prašiča, ki še ni prasila;
- sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
- tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
- pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi za razmnoževanje) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma do spolne zrelosti;
- gospodarstvo je lokacija, kjer se redijo živali. V okviru kmetijskega gospodarstva je lahko eno ali več gospodarstev;
- G-MID je identifikacijska številka gospodarstva. Če je v okviru kmetijskega gospodarstva več gospodarstev, ima vsako gospodarstvo svojo G-MID številko;
- v primeru, ko se za izvajanje te uredbe uporabljajo predpisi, ki namesto izraza dobrobit živali uporabljajo izraz dobro počutje živali, se šteje, da imata izraza enak pomen;
- neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano uporabljajo za hojo in ležanje;
- izpust je ograjena površina ob hlevu, namenjena gibanju živali na prostem. Izpust mora biti urejen tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali v okolje;
- ugotovljeno število živali pomeni število živali, določeno v skladu z 11. členom in šestim odstavkom 15. člena Uredbe 65/2011/EU.

Namen ukrepa dobrobit živali (v nadaljnjem besedilu: ukrep DŽ) je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izvajanju zahtev dobrobiti živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, določene v predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju (v nadaljnjem besedilu: navzkrižna skladnost), ter druge predpisane zahteve s področja dobrobiti in zaščite živali.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva vloži vlogo za ukrep DŽ. Za posamezno gospodarstvo, za katero uveljavlja ukrep DŽ, mora imeti najpozneje en dan pred vložitvijo vloge izdelan program dobrobiti živali v skladu s 5. členom te uredbe (v nadaljnjem besedilu: program DŽ).
(2) Na dan izdelave programa DŽ mora na gospodarstvu rediti:
- 20 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če uveljavlja zahteve iz 8. člena te uredbe, ki se nanašajo na plemenske mladice, plemenske svinje ali tekače, oziroma
- 100 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve iz 8. člena te uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.

(1) Program DŽ je dokument, ki ga izdela izvajalec svetovanja iz 30. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec svetovanja).
(2) Izvajalec svetovanja izdela program DŽ za kmetijsko gospodarstvo, ki je v Centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev za namen ukrepa DŽ, do vključno 7. marca 2014, vsaj enkrat sporočilo stalež prašičev in izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka prejšnjega člena. Za ta namen ima izvajalec svetovanja dostop do podatkov iz CRPš, ki se nanašajo na sporočen stalež prašičev za namen ukrepa DŽ.
(3) Program DŽ obsega najmanj:
- popis podatkov o gospodarstvu, podatkov o plemenski čredi, tekačih in pitancih ter podatkov o zdravstvenem stanju črede;
- svetovanje o potrebnih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v pregledu gospodarstva,
- pregled zahtev iz 8. člena te uredbe, ki jih gospodarstvo izpolnjuje;
- izris tlorisa za posamezni gospodarski objekt, v katerem je bil opravljen pregled glede izpolnjevanja zahtev, z vrisanimi boksi in vnesenimi dimenzijami boksov.
(4) Izvajalec svetovanja mora vnesti podatke iz programa DŽ v CRPš v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev, najpozneje en dan pred vložitvijo vloge za ukrep DŽ.
(5) Program DŽ mora biti izdelan na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe in v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(6) Če v okviru kmetijskega gospodarstva obstaja več gospodarstev, ki imajo lastno G-MID številko, mora biti program DŽ izdelan za vsako posamezno gospodarstvo, za katero nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja ukrep DŽ.
(7) Program DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva hraniti na sedežu kmetijskega gospodarstva v skladu s 17. členom te uredbe.
(8) Priprava programa DŽ je za nosilca kmetijskega gospodarstva brezplačna.

Nosilec kmetijskega gospodarstva mora izpolnjevati obveznosti iz ukrepa DŽ od dneva uveljavitve te uredbe do 31. decembra 2014.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz prvega odstavka 4. člena te uredbe ali član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem kmetijskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: udeleženec), mora najpozneje do 15. decembra 2014 opraviti usposabljanje s področja DŽ (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje) v obsegu štirih pedagoških ur, ki ga izvede javna služba kmetijskega svetovanja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec usposabljanja) v okviru letnega programa dela Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
(2) Usposabljanje mora obsegati vsaj vsebine s področja ravnanja s prašiči, etologije prašičev in živalim prilagojene reje (tehnologije, normativi) ter preventivnega zdravstvenega varstva prašičev. Usposabljanje lahko vključuje tudi praktične prikaze z navedenih področij.
(3) Izvajalec usposabljanja mora pred začetkom usposabljanja pripraviti program usposabljanja, ki vključuje vsebine iz prejšnjega odstavka, ter ga posredovati ministrstvu v potrditev.
(4) Izvajalec usposabljanja mora usposabljanja izvesti do vključno 15. decembra 2014 in udeležencem izdati potrdilo o udeležbi na usposabljanju. Podatke o udeležencih usposabljanj (KMG-MID, ime in priimek, naslov in število ur usposabljanja) mora izvajalec usposabljanja vpisati v evidenco o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca o izobraževanju), do 31. decembra 2014.
(5) Agencija za namen administrativnega preverjanja izpolnjevanja zahteve glede usposabljanja iz tega člena prevzame 15. januarja 2015 iz evidence o izobraževanju za zadevno kmetijsko gospodarstvo številko KMG-MID in število opravljenih ur usposabljanja.
(6) Usposabljanje iz tega člena je za udeležence brezplačno.

(1) Za pridobitev plačil za ukrep DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva na gospodarstvu, za katero uveljavlja ukrep DŽ, izvajati najmanj eno izmed naslednjih zahtev:
1. za kategorije prašičev iz 2. do 5. točke tega odstavka:
- zahteva za intenzivnost osvetlitve,
- zahteva za preprečevanje vročinskega stresa;
2. za plemenske svinje in plemenske mladice:
- zahteva za skupinsko rejo z izpustom,
- zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
- zahteva za napajanje,
- zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme pri restriktivnem krmljenju;
3. za plemenske svinje:
- zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov,
- zahteva za preprečevanje izčrpanosti plemenskih svinj v laktaciji;
4. za tekače:
- zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
5. za pitance:
- zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
- zahteva za napajanje,
- zahteva za skupinsko rejo z izpustom.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka izvajati pri vseh prašičih posamezne kategorije, na katero se izbrana zahteva nanaša, na celotnem gospodarstvu.

Za izpolnjevanje posameznih zahtev iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Zahteva za intenzivnost osvetlitve: za plemenske svinje, plemenske mladice, tekače in prašiče pitance mora biti podnevi, z naravno oziroma umetno osvetlitvijo zagotovljena osvetlitev najmanj 50 lux.
2. Zahteva za preprečevanje vročinskega stresa: za plemenske svinje, plemenske mladice, tekače in pitance mora biti zagotovljeno aktivno prezračevanje hleva. Nameščen mora biti sistem za aktivno prezračevanje, ki omogoča količino pretoka zraka na žival v m3 na uro v skladu z normativi iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
3. Zahteva za skupinsko rejo z izpustom: plemenskim svinjam in plemenskim mladicam mora biti zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za 4 ali manj živali mora biti površina izpusta najmanj 6 m2, z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik izpustov iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti v izpust izpuščena najmanj dvakrat tedensko za najmanj dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust, morajo biti označeni na način, da je mogoče spremljati, katere živali so istočasno v izpustu.
4. Zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od predpisane: za plemenske svinje in plemenske mladice mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali:
- površina skupinskega boksa za 5 ali manj živali mora biti najmanj 1,98 m2 na plemensko mladico in 2,73 m2 na plemensko svinjo;
- površina skupinskega boksa za 6 - 39 živali mora biti najmanj 1,80 m2 na plemensko mladico in 2,48 m2 na plemensko svinjo;
- površina skupinskega boksa za 40 in več živali mora biti najmanj 1,62 m2 na plemensko mladico in 2,23 m2 na plemensko svinjo;
- najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora biti 1,05 m2 na plemensko mladico in 1,43 m2 na plemensko svinjo, največ 15 % te površine lahko predstavljajo drenažne odprtine.
5. Zahteva za napajanje: za ustrezno napajanje plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinskih boksih je treba zagotoviti, da je največ sedem živali na en delujoč napajalnik.
6. Zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme pri restriktivnem krmljenju: pri restriktivnem krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču je v obroku treba dodajati voluminozno krmo v skladu z recepturo, ki jo izdela zootehnik v okviru priprave programa DŽ. Kot voluminozna krma se šteje: slama, seno (mrva), sveža trava, detelja, lucerna, travno-deteljna mešanica, okopavine, silaže in druga voluminozna krma iz 6. točke dela C priloge Uredbe Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L št. 29 z dne 30. 1. 2013, str. 1). Če se v obroku ne dodaja voluminozna krma, mora krmna mešanica vsebovati najmanj 8 % vlaknin v suhi snovi, kar mora biti razvidno iz deklaracije ali izdelane analize krme.
7. Zahteva za toplotno ugodje: za zagotavljanje toplotnega ugodja plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu nameščeno zaprto gnezdo za pujske. Površina gnezda mora biti najmanj 0,6 m2, višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste seval ali razne oblike talnega ogrevanja, zagotovljeno mora biti tudi uravnavanje temperature.
8. Zahteva za preprečevanje izčrpanosti plemenskih svinj v laktaciji: na gospodarstvu ne sme biti več kot 5 % svinj s telesno kondicijo, ocenjeno z vrednostjo 1 v skladu z lestvico iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
9. Zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od predpisane: za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, za vsakega tekača oziroma pitanca:

- do 10 kg                   0,17 m2,
- nad 10 do 20 kg            0,22 m2,
- nad 20 do 30 kg            0,33 m2,
- nad 30 do 50 kg            0,44 m2,
- nad 50 do 85 kg            0,61 m2,
- nad 85 do 110 kg           0,72 m2,
- nad 110 kg                 1,10 m2.

10. Zahteva za napajanje: za ustrezno napajanje prašičev pitancev je treba zagotoviti en delujoč napajalnik za največ deset živali.
11. Zahteva za skupinsko rejo z izpustom: prašičem pitancem mora biti zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca. Dolžina krajše stranice izpusta mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik izpustov iz Priloge 3 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti v izpust izpuščena najmanj dvakrat tedensko za najmanj dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust, morajo biti označeni na način, da je mogoče spremljati, katere živali so istočasno v izpustu.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja plačila za ukrep DŽ, mora na celotnem kmetijskem gospodarstvu upoštevati zahteve navzkrižne skladnosti določene z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 98/11, 1/13 in 113/13) vključno z minimalnimi zahtevami za uporabo gnojil iz 18. člena Uredbe 65/2011/EU.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva za posamezne zahteve iz 1., 2., 4., 5., 6., 9. in 10. točke prejšnjega člena na enem izmed gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja, določenih v navzkrižni skladnosti za posamezno zahtevo iz prejšnjega člena, se mu zahtevek za zadevno zahtevo zavrne na vseh gospodarstvih, kjer to zahtevo uveljavlja, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa se uporabijo znižanja in izključitve plačil zaradi neizpolnjevanja predpisanih zahtev ravnanja iz naslova navzkrižne skladnosti v skladu z Uredbo 65/2011/EU.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, da nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju od 1. januarja 2014 do uveljavitve te uredbe za posamezne zahteve iz 1., 2., 4., 5., 6., 9. in 10. točke prejšnjega člena na enem izmed gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja, določenih v navzkrižni skladnosti za posamezno zahtevo iz prejšnjega člena, uporabijo le znižanja in izključitve plačil zaradi neizpolnjevanja predpisanih zahtev ravnanja iz naslova navzkrižne skladnosti v skladu z Uredbo 65/2011/EU pri vseh zahtevah, ki jih uveljavlja.

Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v času trajanja obveznosti iz 6. člena te uredbe v CRPš sporočati podatke o staležu prašičev na svojem kmetijskem gospodarstvu za vsako posamezno gospodarstvo, ne glede na to, ali za to gospodarstvo uveljavlja ukrep DŽ ali ne. Nosilec kmetijskega gospodarstva sporoča podatke o staležu prašičev za prvi dan v mesecu najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.

(1) Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev v času trajanja obveznosti iz 6. člena te uredbe, izraženo v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije prašičev, za katere nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število prašičev se izračuna iz sporočenih podatkov o številu prašičev posamezne kategorije v CRPš za posamezno gospodarstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru odstopanja med številom prašičev, sporočenim v CRPš na posamezen presečni datum in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem, povprečno število prašičev izračuna na podlagi ugotovljenega števila živali, pri čemer se upošteva 23. člen te uredbe glede ugotovitev kontrolorja in 25. člen te uredbe glede znižanj in izključitev.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je do plačila upravičen le, če povprečno število živali iz prvega oziroma iz drugega odstavka tega člena na posameznem gospodarstvu ni nižje od vstopnega pogoja iz drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(4) Če nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja zahteve iz druge alineje 2. točke, prve alineje 4. točke ali prve alineje 5. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, število prašičev posamezne kategorije na nobenega od datumov, na katere sporoča stalež iz 11. člena te uredbe, ne sme preseči najvišjega možnega števila živali, ki je bilo za posamezno prej navedeno zahtevo opredeljeno v programu DŽ in vneseno v CRPš.
(5) Za preračun števila živali v GVŽ se v skladu s Prilogo V Uredbe 1974/2006/ES upoštevajo naslednji koeficienti:
- plemenske svinje in plemenske mladice: 0,5;
- ostali prašiči: 0,3.
(6) Skupna višina podpore za ukrep DŽ je vsota zneskov za posamezne zahteve iz 13. člena te uredbe, za katere nosilec kmetijskega gospodarstva vlaga zahtevek in izpolnjuje pogoje iz 9. člena te uredbe.
(7) Višina podpore na posamezno zahtevo iz 13. člena te uredbe se preračuna na obdobje trajanja obveznosti ukrepa DŽ iz 6. člena te uredbe po naslednji formuli:

      Višina podpore       x število dni od
  na posamezno zahtevo        uveljavitve
------------------------  te uredbe do 31. 12.
          365                    2014.

(8) Če v tekočem letu vsota odobrenih zahtevkov za ukrep DŽ preseže višino sredstev iz prvega odstavka 34. člena te uredbe, se višina plačila iz 13. člena te uredbe v okviru posamezne zahteve za tekoče leto sorazmerno zniža.
(9) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz 26. člena te uredbe se za obračun izplačila upošteva povprečno število živali, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu živali iz 11. člena te uredbe za celotno obdobje do nastanka dogodka višje sile ali izjemnih okoliščin.

Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve ukrepa DŽ letno znaša:
1. za kategorije prašičev iz 2. do 5. točke tega odstavka:
- zahteva za intenzivnost osvetlitve: 5,17 eurov/GVŽ plemenskih svinj in plemenskih mladic; 1,44 eurov/GVŽ tekačev in 1,44 eurov/GVŽ pitancev;
- zahteva za preprečevanje vročinskega stresa: 14,16 eurov/GVŽ plemenskih svinj in plemenskih mladic; 3,95 eurov/GVŽ tekačev in 3,95 eurov/GVŽ pitancev;
2. za plemenske svinje in mladice:
- zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 61,77 eurov/GVŽ;
- zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 129,62 eurov/GVŽ;
- zahteva za napajanje: 2,74 eurov/GVŽ;
- zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme pri restriktivnem krmljenju: 48,26 eurov/GVŽ;
3. za plemenske svinje:
- zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov: 25,64 eurov/GVŽ;
- zahteva za preprečevanje izčrpanosti plemenskih svinj v laktaciji: 7,60 eurov/GVŽ;
4. za tekače:
- zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eurov/GVŽ;
5. za pitance:
- zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eurov/GVŽ;
- zahteva za napajanje: 1,89 eurov/GVŽ;
- zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 33,83 eurov/GVŽ.

(1) Vloga za ukrep DŽ se vlaga na način, po postopku in v rokih, določenih za vlaganje zbirne vloge v skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 (Uradni list RS, št. 113/13; v nadaljnjem besedilu: Uredba IAKS), razen če ni v tej uredbi določeno drugače.
(2) Poleg vlog, navedenih v prvem odstavku 8. člena Uredbe IAKS se šteje kot vloga tudi vloga za ukrep DŽ in je del zbirne vloge, določene v 10. členu Uredbe IAKS.
(3) Nosilci kmetijskega gospodarstva vložijo vlogo za ukrep DŽ na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: vloga za ukrep DŽ).

Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko spremembo vloge za ukrep DŽ vloži v skladu s prvim odstavkom 12. člena Uredbe IAKS.

Umik vseh ali posameznih zahtev iz 9. člena te uredbe nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje v skladu s prvim odstavkom 13. člena Uredbe IAKS.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki pridobi sredstva na podlagi te uredbe, mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.
(2) Za namen kontrol ukrepa DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva omogočiti dostop do dokumentacije, povezane z ukrepom DŽ in omogočiti kontrolo ukrepa DŽ na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.

(1) Kontrole za ukrep DŽ se izvajajo v skladu z 12. do 15. členom ter 19. in 20. členom Uredbe 65/2011/EU.
(2) Zahtevki za ukrep DŽ se zavrnejo, če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole na kraju samem.

Agencija administrativne kontrole za potrebe te uredbe izvaja tako, da preverja podatke iz vloge za ukrep DŽ glede na podatke iz podatkovnih zbirk, in sicer:
- podatke iz 17. in 27. člena Uredbe IAKS,
- podatke o številu plemenskih svinj, plemenskih mladic, tekačev in pitancev ter podatke iz programa DŽ, glede na podatke iz CRPš,
- podatke o izdanih potrdilih za udeležence usposabljanja, glede na evidenco o izobraževanju.

(1) Agencija izvaja kontrolo ukrepa DŽ na kraju samem v skladu z 12. do 15. členom Uredbe 65/2011/EU in v skladu s to uredbe.
(2) V okviru kontrole na kraju samem kontrolor preverja izpolnjevanje zahtev za ukrep DŽ in stalež prašičev. V ta namen mora nosilec kontrolorju zagotoviti vso dokumentacijo za gospodarstvo na lokaciji posameznega preverjanega gospodarstva.
(3) Kontrolor na kraju samem na dan kontrole preveri število prašičev po posameznih kategorijah iz 8. člena te uredbe. Kontrolor na gospodarstvu, za katerega se uveljavlja ukrep DŽ, preveri, ali je zadnji podatek o prijavljenem staležu prašičev, ki ga je nosilec kmetijskega gospodarstva sporočil v CRPš, ustrezen, pri tem pa upošteva dokumentacijo (dobavnica, račun, spremni list ipd.) in Register prašičev na gospodarstvu.
(4) Pri kontroli izpolnjevanja posameznih zahtev iz prve in druge alineje 2. točke, prve alineje 4. točke ter prve in tretje alineje 5. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe se število živali, ki glede na normative v navedenih alinejah za površino ustreza površini boksa oziroma izpusta, matematično zaokrožuje (0,5 in več se zaokroži na 1).
(5) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno izvedena kontrola ali superkontrola na kraju samem za preveritev izpolnjevanja zahtev iz ukrepa DŽ, se pri obravnavi zahtevka upoštevajo ugotovitve vseh kontrol.

Agencija skupno število kontrol na kraju samem in izbiro vzorca za kontrolo na kraju samem določi v skladu z 12. členom Uredbe 65/2011/EU.

Kontrolor vse ugotovitve kontrole na kraju samem navede v zapisnik v skladu s prvim odstavkom 23. člena Uredbe IAKS.

(1) Če kontrolor pri kontroli na kraju samem iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe ugotovi, da je število prašičev na gospodarstvu manjše od števila prašičev, sporočenega v CRPš na presečni datum, in prijavljeno ter ugotovljeno število prašičev ne presega najvišjega možnega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 2. točke, prve alineje 4. točke in prve alineje 5. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na vlogi, se pri izračunu povprečja števila prašičev upošteva ugotovljeno število prašičev.
(2) Če kontrolor pri kontroli na kraju samem iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe za posredovane podatke v CRPš ugotovi, da je ugotovljeno število prašičev na gospodarstvu večje od števila prašičev, sporočenega v CRPš na presečni datum, in prijavljeno ter ugotovljeno število prašičev ne presegata najvišjega možnega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 2. točke, prve alineje 4. točke in prve alineje 5. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na vlogi, se pri izračunu povprečja števila prašičev upošteva sporočeno število prašičev.
(3) Če kontrolor pri kontroli na kraju samem iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe za posredovane podatke v CRPš ugotovi, da je ugotovljeno število prašičev na gospodarstvu večje od števila prašičev, sporočenega v CRPš na presečni datum, in da ugotovljeno število prašičev presega najvišje možno število živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 2. točke, prve alineje 4. točke in prve alineje 5. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na vlogi, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(4) Če kontrolor iz razpoložljive dokumentacije in registra prašičev na gospodarstvu, pri ugotavljanju števila prašičev iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena lahko ugotovi obstoj živali na posamezni presečni datum, vendar jim ne more določiti kategorije, se teh prašičev ne upošteva pri izračunu povprečnega števila prašičev iz 12. člena te uredbe.
(5) V primeru odstopanja med številom prašičev, sporočenim v CRPš na posamezni presečni datum, in številom prašičev, ugotovljenim s kontrolo na kraju samem iz prvega odstavka tega člena, se ugotovljeno število živali iz zapisnika o kontroli prepiše v CRPš.
(6) Druge ugotovitve kontrolorja glede staleža se obravnavajo v skladu s 25. členom te uredbe.

Če agencija v postopku obravnave vloge in po predhodnem opozorilu, naj se odpravijo točno določene nepravilnosti, navedene v zapisniku o kontroli na kraju samem, ali po pisnem pozivu, naj se razjasni dejansko stanje, ugotovi, da gre za namerno kršenje predpisov glede izpolnjevanja pogojev iz te uredbe, nosilcu kmetijskega gospodarstva pa v postopku ne uspe dokazati nasprotnega, se smiselno upoštevajo znižanja in izključitve iz 17. člena Uredbe 65/2011/EU in se določijo znižanja in izključitve v skladu z 18. ter 19. členom Uredbe 65/2011/EU.

(1) Znižanja in izključitve so opredeljene v Uredbi IAKS, Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 98/11, 1/13 in 113/13) in v Katalogu kršitev in sankcij iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: Katalog kršitev in sankcij).
(2) V primeru razlike med prijavljenim in ugotovljenim številom prašičev na gospodarstvu in pod pogojem, da ni preseženo najvišje možno število živali iz tretjega odstavka 23. člena te uredbe, se za znižanja in izključitve smiselno upošteva 17. člen Uredbe 65/2011/EU. Če pa je najvišje možno število živali iz tretjega odstavka 23. člena te uredbe na katerikoli sporočani datum te uredbe preseženo, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(3) Če nosilec kmetijskega gospodarstva na enega ali več presečnih datumov ne sporoči staleža prašičev v CRPš, v skladu z 11. členom te uredbe, se mu za izračun povprečnega števila prašičev iz prvega odstavka 12. člena te uredbe upoštevajo zgolj sporočeni podatki o številu prašičev, plačilo za celotni ukrep pa se mu zniža za 15 odstotkov. Če se kršitev ponovi drugič, se plačilo za celoten ukrep zniža za 30 odstotkov. Če se kršitev ponovi več kakor dvakrat, se plačilo za celotni ukrep zavrne.
(4) Znižanja in izključitve zaradi kršitev pogojev za posamezne zahteve iz 8. člena te uredbe so opredeljene v Katalogu kršitev in sankcij.

Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v 31. členu Uredbe 73/2009/ES, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz 8. člena te uredbe za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do plačila iz 13. člena te uredbe, če v desetih delovnih dneh od dneva, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila.

(1) Neupravičeno izplačana plačila mora nosilec kmetijskega gospodarstva povrniti v skladu z 80. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena agencija v skladu s 5.a členom Uredbe 885/2006/ES za neupravičen znesek plačila, ki ne presega 100 eurov, ne zahteva vračila. V tem primeru se odločba glede te zahteve ne izda.

Odločbe o izplačilu za ukrep DŽ morajo biti izdane od 1. marca 2015 do 30. junija 2015.

Namen ukrepa Pomoč pri uporabi storitev svetovanja je priprava programa DŽ iz 5. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: svetovanje).

(1) Izvajalec svetovanja je oseba javnega ali zasebnega prava, ki pripravi program DŽ iz 5. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo izbere izvajalca svetovanja v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje in z njim sklene pogodbo.

(1) Izvajalec svetovanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a. izobrazba osebja:
- najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje veterinarske smeri, oziroma izobrazba, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje veterinarske smeri, in
- najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje zootehniške smeri, oziroma izobrazba, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje zootehniške smeri;
b. delovne izkušnje osebja:
- vsaj tri leta strokovnih izkušenj s področja prašičereje;
c. ustrezna kvalificiranost osebja:
- najmanj eno usposabljanje v zadnjih treh letih na področju dobrobiti živali v prašičereji.
(2) Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in morebitna pogodbena določila, ki se uporabijo pri oddaji javnega naročila storitev svetovanja, se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.

(1) Izvajalec svetovanja mora za gospodarstvo, ki bo vključeno v ukrep DŽ, pripraviti individualni program DŽ v skladu s 5. členom te uredbe.
(2) Ugotovitve glede izpolnjevanja vstopnih pogojev iz 4. člena te uredbe in ugotovitve o izpolnjevanju pogojev za posamezne zahteve iz 9. člena te uredbe izvajalec svetovanja vpiše elektronsko v CRPš, v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev, najpozneje en dan pred vložitvijo vloge za ukrep DŽ.
(3) V skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev, mora izvajalec storitve svetovanja za zahteve iz druge alineje 2. točke, prve alineje 4. točke in prve alineje 5. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe vnesti v CRPš tudi največje število živali na gospodarstvu. Največje število živali je stalež prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu, pri katerem je zahteva po 10 % večji neovirani talni površini še izpolnjena.
(4) Izvajalec svetovanja mora vse izdelane programe DŽ, podpisane s strani izvajalca svetovanja ter s strani nosilca kmetijskega gospodarstva, predložiti ministrstvu v elektronski obliki po postopkih in v rokih, določenih v pogodbi.
(5) Izvajalec svetovanja mora vso dokumentacijo v zvezi z izvedbo javnega naročila hraniti še najmanj pet let od plačila storitve.
(6) Natančnejše obveznosti se opredelijo s pogodbo.

Agencija izvaja administrativne kontrole in kontrole na kraju samem ter izvršuje izplačila za ukrep iz tega poglavja v skladu z Uredbo 885/2006/ES.

(1) Za ukrep DŽ je za leto 2014 namenjenih do 2.400.000,00 eurov.
(2) Plačila iz naslova ukrepa DŽ se v celoti izvedejo po 1. marcu 2015.
(3) Za ukrep pomoč pri uporabi storitev svetovanja je za leto 2014 namenjenih do 161.040,00 eurov.
(4) Plačila iz naslova ukrepa pomoč pri uporabi storitev svetovanja se v letu 2014 izplačajo v višini 80 % vrednosti dejansko opravljene storitve, v letu 2015 pa preostali del.
(5) Za namen izvajanja ukrepov iz prvega in tretjega odstavka tega člena se sredstva zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, v primeru morebitnega odstopanja vsebine te uredbe od Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP) po potrditvi s strani EK, sredstva za plačila za izvajanje zahtev, ki so predmet tega odstopanja, zagotovi ministrstvo v okviru svojega finančnega načrta, skladno z razpoložljivimi pravicami porabe.

(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na PRP, se začnejo uporabljati, ko je PRP potrjen s strani Evropske komisije in je o tem objavljena potrditev v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko vloge za ukrep DŽ vlagajo od uveljavitve te uredbe v skladu s 14. členom te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.