Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C in 57/13), 3.č člena novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/11, ZKZ-C) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 24. seji dne 20. februarja 2014 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih (hale za obiranje in sušenje hmelja Gajšek in gradnjo koritastega silosa Sedminek)
1.1 SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za OPPN)
S tem odlokom se na podlagi Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih – hale za obiranje in sušenje hmelja Gajšek in gradnjo koritastega silosa Sedminek (v nadaljnjem besedilu: tudi OPPN). Izdelalo ga je podjetje Struktura d.o.o. pod št. U1313.
2. člen
(vsebina OPPN)
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo zgoraj omenjenih kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih v naseljih Podlog in Drešinja vas (v nadaljnjem besedilu: tudi odlok), določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti investitorjev. OPPN vsebuje:
1.0 Besedilo
1.1 Splošne določbe
1.2 Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
1.3 Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve
prostorskih ureditev
1.4 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
varovanja, gradnje in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro
1.5 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne
dediščine
1.6 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov
ter ohranjanje narave
1.7 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno
z varstvom pred požarom
1.8 Etapnost izvedbe prostorske ureditve
1.9 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji
in zahteve za izvajanje OPPN
1.10 Prehodne določbe
1.11 Končne določbe
2.0 Kartografski del
2.1 Prikaz stanja v prostorskih aktih
2.1.1 Izsek iz OPN Občine Žalec
2.1.2 Geodetski načrt s prikazom območja urejanja
2.1.3 Prikaz območja urejanja na ortofoto
2.2 Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
2.2.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
2.2.3 Urbanistično arhitektonska in krajinska zasnova
2.2.4 Načrt parcelacije in tehnični elementi za zakoličenje
parcel in objektov
2.2.5 Načrt ureditve poteka omrežij gospodarske javne
infrastrukture – zasnova prometne, komunalne,
energetske in komunikacijske infrastrukture ter
priključevanje objekta
2.2.6 Prikaz površin grajenega javnega dobra
2.2.7 Prikaz vplivnega območja v času gradnje
2.2.8 Prikaz ukrepov izvajanje dejavnosti varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno
z varstvom pred požarom in rešitve in ukrepi za
varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja
narave
3.0 Priloge
3.1 Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta
3.2 Prikaz stanja prostora
3.3 Strokovne podlage
3.4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
3.5 Obrazložitev
3.6 Povzetek za javnost
3. člen
(pomen izrazov in okrajšave)
(1) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: OPPN – občinski podrobni prostorski načrt, OPN – občinski prostorski načrt, k.o. – katastrska občina.
(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– območje urejanja: območje, ki se ureja s tem aktom in zajema parcele znotraj njegovih meja,
– praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka vendar, če to iz utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor,
– zemljišče namenjeno gradnji, je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
1.2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) Območji urejanja z OPPN (v nadaljnjem besedilu tudi območje urejanja oziroma OU) sta namenjeni kmetijski dejavnosti. Sestavljata ga dve območji urejanja, in sicer OU1 in OU2.
(2) Območje urejanja za gradnjo koritastega silosa OU1 silos Sedminek se nahaja na najboljših kmetijskih zemljiščih južno od obstoječe kmetije v naselju Podlog. Gradnja silosa je predvidena na zemljišču, na katerem je obstoječ kozolec že bil nadomeščen z manjšim silosom, ostala zemljišča pa se uporabljajo kot sadovnjak. Kmetija Sedminek se ukvarja z živinorejo in v okviru obstoječih stavbnih zemljišč kmetijskega gospodarstva nima razpoložljivih površin za širitev in skladiščenje silaže, zato se s tem OPPN zagotavlja pogoje za izgradnjo koritastega silosa v neposredni bližini kmetije. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je izdalo odločbo št. 351-87/2012/4 z dne 9. 8. 2012, da investitor Franc Sedminek, Podlog 33, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, izpolnjuje pogoje, da se pobuda kmetijskega gospodarstva, KMG-MID: 100331362, vključi v postopek priprave OPPN kmetijskih zemljišč brez spremembe namenske rabe, kakor to dopušča in zahteva novela Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D, Uradni list RS, št. 58/12).
(3) Območje urejanja za gradnjo hale OU2 hala Gajšek se nahaja na območju najboljših kmetijskih zemljišč, zahodno od naselja Drešinja vas v okviru kmetijskega gospodarstva in v naravi predstavlja travnik s kozolcem in njivo. Kmetija Gajšek je specializirana hmeljarska kmetija, hmeljarstvo pa je glavni vir dohodka na kmetiji. Obiranja in sušenja hmelja kmetija v objektih kmetijstva Arja vas, v prihodnosti ne bo več mogla opravljati, zato se s tem OPPN kmetiji Gajšek zagotavljajo pogoji za izgradnjo lastnih prostorskih zmogljivosti za dejavnost hmeljarstva. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je izdalo odločbo št. 351-14/2012/4 z dne 31. 1. 2012, da stranka Frančišek Gajšek, Drešinja vas 45, 3301 Petrovče, izpolnjuje pogoje, da se pobuda kmetijskega gospodarstva, KMG-MID:1002281766, vključi v postopek priprave OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe, kakor to dopušča in zahteva novela Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D, Uradni list RS, št. 58/12).
5. člen
(obseg in meja območja urejanja)
Območji se nahajata na dveh lokacijah: OU1 silos Sedminek v naselju Podlog v Občini Žalec, OU2 hala Gajšek v naselju Drešinja vas v Občini Žalec. OU1 silos Sedminek obsega zemljišča s parcelnimi št. *58, 361 in 362/3, k.o. Zalog ter je veliko 1.727,30 m2, OU2 hala Gajšek obsega zemljišča s parcelnimi št. 944/1, 944/2, 1483 in *302, k.o. Levec ter je veliko 2.688,80 m2.
6. člen
(posegi izven območja urejanja)
Za izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi na zemljišča izven območja urejanja, in sicer za:
– navezavo ceste na OU1 silos Sedminek na zemljišču s parcelno št. 362/4, k.o. Zalog. Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 221 – Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji ter 224 – Načrt ureditve poteka omrežij gospodarske javne infrastrukture.
– priključek na elektroenergetsko omrežje na OU2 hala Gajšek na zemljiščih s parcelnimi št. 1483, 944/2, 945/1, 946/1, 951/2 in 951/1, k.o. Levec.
1.3 ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
1.3.1 Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
7. člen
(1) Območje urejanja OU1 silos Sedminek bo prometno podrejeno povezano na lokalno cesto Šempeter–Podlog s parcelno št. 362/4, k.o. Podlog. Dovoz bo priključen na obstoječo poljsko pot na skrajnem južnem delu zemljišča s parcelno št. 362/3, k.o. Podlog, izvoz pa na obstoječem priključku na severnem delu parcele na občinsko cesto. Za potrebe koritastega silosa izgradnja novih infrastrukturnih priključkov ni predvidena. Območje urejanja se nahaja cca 50,0 m južno od obstoječe lokacije kmetijskega gospodarstva, ločuje ju le občinska cesta. Na območju urejanja se že nahajajo trije montažni silosi, ki bodo odstranjeni. V neposredni bližini kmetijskega gospodarstva ni drugih primerljivih površin z nižjo bonitetno oceno. Investitor koritasti silos potrebuje za shranjevanje krme za živino, ki se nahaja v hlevu v neposredni bližini – na kmetijskem gospodarstvu. Lokacija za postavitev koritastega silosa je za optimalno obratovanje kmetije utemeljena s tehnološkega in ekonomskega vidika.
(2) Območje urejanja OU2 hala Gajšek bo prometno podrejeno povezano na javno pot, preko obstoječe dovozne ceste. Halo za obdelavo hmelja je potrebno priključiti na obstoječe javno energetsko omrežje, ki se nahaja vzhodno neposredno ob parcelni meji (energetsko omrežje 20 kW). Območje predvidene hale se nahaja na samem kmetijskem gospodarstvu, na njegovem zahodnem robu. V bližini ni primerljivih nekmetijskih površin ali kmetijskih površin z nižjo bonitetno oceno.
1.3.2 Opis prostorske ureditve
8. člen
Veljavni prostorski plan Občine Žalec ima na območjih urejanja OU1 silos Sedminek in OU2 hala Gajšek opredeljeno kmetijsko zemljišče. Postavitev kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe prostora dopušča in zahteva novela Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D, Uradni list RS, št. 58/12). Na območju urejanja OU1 silos Sedminek je načrtovana gradnja koritastega silosa, na območju urejanja OU2 hala Gajšek pa gradnja hale za predelavo in skladiščenje hmelja, enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov) ter objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske) opisanih v 14. členu. Na OU 1 silos Sedminek je predvidena odstranitev treh montažnih silosov, na OU 2 hala Gajšek pa odstranitev lesene lope.
1.3.3 Lokacijski pogoji ter usmeritve za projektiranje in gradnjo
9. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Območji urejanja sta predvideni za kmetijsko rabo. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v objektih dopustne spodaj navedene dejavnosti:
01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 11.05 Proizvodnja piva, 52.1 Skladiščenje.
10. člen
(vrste gradenj)
Na območju urejanja so dovoljene naslednje vrste posegov v prostor: gradnje novih objektov, rekonstrukcija objektov, dozidave in nadzidave objektov in odstranitev objektov za opredeljene potrebe kmetijstva.
11. člen
(dopustni objekti)
V skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) je dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene inženirske objekte po CC-SI:
– stavbe: Nestanovanjske stavbe: 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe;
– gradbeni inženirski objekti: Gradbeni inženirski objekti, 21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste, 222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13).
12. člen
(lega objektov)
(1) Organizacijo stavb na zemljišču namenjenemu gradnji določa gradbena linija in odmiki od meje sosedne parcele. Prikazani so v grafičnem delu odloka, na karti 2.2.3 Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova.
(2) Nove stavbe oziroma objekti naj bodo toliko odmaknjeni od parcelnih meja, da ne bo motena sosednja posest in da je možno njihovo vzdrževanje ter raba v okviru parcele. Najmanjši odmiki stavb od parcelnih meja naj bodo:
– vsaj 4,00 m pri nadzemnih delih stavb,
– vkopanih objektov najmanj 1,50 m,
– nezahtevnih in enostavnih objektov vsaj 1,50 m,
– ograje, škarpe in podporne zidove najmanj 0,50 m.
(3) S pisnim soglasjem lastnika predmetnega zemljišča so lahko ti odmiki tudi manjši.
13. člen
(velikost in oblikovanje objektov OU1 silos Sedminek)
(1) Velikost
OU 1 silos Sedminek sestavljata dva povozna silosa, skupnih dimenzij 20,00 x 10,50 x 1,5 m in ploščad dimenzij 9,00 x 10,50 m pod katero je manjša jama za zbiranje silažnega soka na severnem delu ter ploščad dimenzij 9,00 x 10,50 m na južnem delu silosa.
(2) Oblikovanje objektov
Ureditve naj bodo kot celota oblikovno horizontalni elementi, likovno prostorsko integrirani v dano krajinsko ureditev roba vasi.
14. člen
(velikost in oblikovanje stavb OU2 hala Gajšek)
(1) Velikost stavbe
– osnovni kubus naj bo izrazito podolgovat (razmerje širina: dolžini najmanj 1:1,5), širine 20,0 x 40,0 m, višine najvišjega dela do 15,0 metrov,
– sekundarni kubusi se lahko zgradijo kot osnovnemu kubusu podrejene:
– v skupni površini do 50 % tlorisa osnovnega kubusa,
– v širini največ polovice širine osnovnega kubusa,
– v višini, ki je 1,0 m ali več nižja od kapi osnovnega kubusa.
(2) Oblikovanje stavb
Oblikovanje novih objektov naj zagotavlja likovno prostorsko homogenost stavbne strukture kot celote in subtilno razmerje z okoliško občutljivo krajino roba vasi, in sicer z vsaj naslednjimi elementi:
– z enostavnimi likovnimi formami, ravnimi površinami,
– z enovitimi ploskvami,
– z uporabo izrazito svetlih pastelnih tonov fasade in strehe (vendar ne bele barve), in brez fasadnih poudarkov, fasada je lahko tudi iz lesa, v naravni barvi in teksturi lesa,
– z oblikovano ravno streho ali simetrično dvokapnico,
– sekundarni kubusi naj imajo oblikovane ravne strehe.
(3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov
Zanje veljajo ista oblikovna merila oblikovanja kot za sekundarne kubuse glavne stavbe.
15. člen
(pogoji za oblikovanje odprtih in zelenih površin)
Zunanja ureditev naj zagotavlja oblikovano povezavo stavb in drugih objektov z okoljem. Ograje niso priporočljive, v cestnem svetu javne ceste jih ni dovoljeno postavljati. Če so nujne, se območje lahko ogradi z žično ograjo svetlo sive ali zelene barve, ki ne sme presegati 0,75 m. Tudi žive meje v cestnem svetu javne ceste niso dovoljene. Izven cestnega sveta na površinah potrebnih za preglednost ceste pa višina rasti žive meje ne sme presegati 0,75 m. Ozelenitve naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v minimalnem obsegu. Priporočljivo je saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst kot so lipa, gaber … Lastnik zemljišča je dolžan zelene površine redno vzdrževati.
16. člen
(merila za parcelacije)
Parcelacija je določena na listu 2.2.4 Načrt parcelacije in tehnični elementi za zakoličenje parcel in objektov. Dopustne so spremembe parcelacije ob upoštevanju naslednjih meril za opredelitev eventuelno drugačnih enot:
– usklajena naj bo z namembnostjo in velikostjo stavb in drugih objektov na parceli, potekom komunalnih vodov in drugimi fizičnimi omejitvami rabe prostora,
– nove enote naj imajo opredeljene dovoze in dostope, intervencijske poti, mirujoči promet in odprte površine,
– usklajena naj bo s sanitarno-tehničnimi zahtevami in požarno varnostnimi predpisi.
17. člen
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo)
Objekt na OU 1 silos Sedminek se priključuje na javno cestno omrežje. Objekt na OU2 hala za obiranje in sušenje hmelja se priključuje na javno cestno in na elektroenergetsko omrežje.
18. člen
(zagotavljanje parkirnih površin)
Obe OU sta funkcionalno vezani na gradbeni enoti domačij, ki sta v neposredni bližini. Zaradi novih ureditev se potrebe po novih parkirnih površinah ne bodo pojavile, parkiranje pa je tako za kmetijsko mehanizacijo kot osebna vozila že zagotovljeno na domačijah samih. Zato v območju urejanja z OPPN nove parkirne površine niso predvidene.
1.4 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE VAROVANJA, GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v obeh OU.
(2) Pri posegih na območjih urejanja in posegih izven tega območja, ki so predvideni s tem odlokom, je treba upoštevati obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi. Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev, ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(3) Pred pričetkom zemeljskih del in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(4) Izvedbo različnih vrst gospodarske infrastrukture se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja. Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati. Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev. Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v javnih površinah.
1.4.1 Prometna infrastruktura
20. člen
(pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) OU 1 silos Sedminek se priključuje na obstoječo javno pot Šempeter–Podlog, ki določa severno in zahodno mejo območja urejanja. Projektna dokumentacija se izdela v skladu s smernicami ter s pogoji in soglasjem Občine Žalec. Odmik koritastega silosa in dovozne ter izvozne ceste od roba vozišča znaša vsaj 3,0 m. Cestna priključka se protiprašno utrdita in asfaltirata, tlakujeta ali drugače uredita. Predvidi se začasna prometna ureditev v času gradnje cestnih priključkov (grafika 225). Investitor in izvajalec del morata zagotoviti izvajanje del tako, da ne bo ogrožena varnost prometa na občinski cesti v času gradnje cestnih priključkov. V primeru rekonstrukcije, modernizacije ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja občinske ceste, investitor ni upravičen do nikakršnih odškodnin za nastalo škodo. Za varnost prometa na občinski cesti in zavarovanje delovišča v skladu s predpisi o varstvu pri delu je odgovoren investitor. Investitor mora zaradi izvajanja del upoštevati veljavne predpise s področja prometne infrastrukture. S pogodbo o izvedbi del se določijo obveznosti in garancije iz naslova zavarovanja delovišča, ki jih mora izpolniti izvajalec del. Zaradi oviranja prometa na občinski cesti si mora investitor oziroma izvajalec del za delno zaporo ceste skladno z veljavno zakonodajo pridobiti odločbo Občine Žalec, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del. Prometno signalizacijo zaradi del lahko postavi le izvajalec rednega vzdrževanja ceste skladno z veljavnimi predpisi na stroške investitorja oziroma izvajalca del, na podlagi predloženega elaborata. Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del ob upoštevanju pogojev in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti ali bi bila povzročena uporabnikom ceste. S pogodbo o izvedbi del se določijo obveznosti izvajalca del iz naslova garancije za tehnično pravilno in točno izvedbo del. Obračunske postavke, vezane na prevoze materialov, naj vsebujejo strošek obveznega sprotnega čiščenja koles vseh vozil pred vsakim vključevanjem v promet na občinsko cesto.
(2) Dovoz in dostop do objekta na OU 2 hala Gajšek sta možna po dovozni makadamski poti, ki se na območje priključi s severne strani oziroma po dvorišču domačije, ki se na območje priključi z vzhodne strani. Prometne površine se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. Za izvajanje del v območju lokalnih cest se pridobi soglasje upravljavca. Gradnja kmetijskega objekta, dovozne poti in utrjenih manipulativnih površin ne sme povzročati onesnaženja občinske ceste.
1.4.2 Energetska infrastruktura
21. člen
(električno omrežje)
(1) Napajanje UO 1 silos Sedminek ni predvideno.
(2) Napajanje OU 2 hala Gajšek z električno energijo je predvideno iz obstoječe transformatorske postaje TP Drešinja vas Drev. Nizkonapetostni vod se izvede od obstoječe TP do točke priključitve na parceli – do lokacije priključne omarice. Ta mora biti prostostoječa in locirana na vedno dostopnem mestu.
(3) Hala za obiranje in sušenje hmelja posega v območje varovalnega pasu SN nadzemnega elektroenergetskega voda DV 20kV Levec. Pred pričetkom del naj se obstoječemu SN nadzemnemu elektroenergetskemu vodu DV 20 kV Levec v križnih razpetinah med oporiščem št. 12 in oporiščem št. 13, ter oporiščem št. 13. in oporiščem št. 14 poveča stopnja električne in mehanske izolacije v skladu s Slovenskim standardom SIST EN 50423-1:2005 (sl).
(4) Pod vodniki nadzemnega elektroenergetskega voda in v bližini stojnih mest nadzemnega elektroenergetskega voda ni dopustno deponiranje materiala in zasaditev drevja. Izkopavanja in zemeljska dela s katerimi se lahko ogrozi stabilnost tal v bližini oporišč, bližje od 2 m niso dopustna.
(5) Ob vzhodnem robu območja urejanja se za potrebe Elektro Celje d.d. predvidi zaščitne cevi (3 cevi mapitel, fi 110 mm in PHD 2 x fi 50 mm).
(6) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva veljavne varnostne in tehnične predpise.
(7) Napajanje hale za obiranje in sušenje hmelja se zagotavlja iz nizkonapetostnih zbiralnic obstoječe transformatorske postaje TP Drešinja vas Drev. Pred priključitvijo objekta na distribucijsko omrežje Elektro Celje d.d. izvede preureditev nizkonapetostne zbiralnice ter zamenja obstoječi transformator nazivne moči 160 kVA, glede na predvideno priključno moč objekta – 30 kW in obstoječe obremenitve na TP tako, da bo znašala njena nazivna moč 250 kVA.
(8) V fazi načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidena objekta si morajo investitorji pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam. Osnovo za nadaljnje načrtovanje predstavljajo izdelane strokovne podlage in idejne rešitve napajanja z električno energijo območja OPPN za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih, št. U1313-SP.
22. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje objektov ni predvideno. Glavni energetski vir za ogrevanje za sušenje hmelja je lesna biomasa, možna je uporaba plina ali kurilnega olja.
1.4.3 Komunikacijska infrastruktura
23. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
V nobenem od OU ni glavnih telekomunikacijskih vodov. Priključevanje objektov na javno telekomunikacijsko omrežje ni predvideno.
1.4.4 Okoljska infrastruktura
24. člen
(vodovodno omrežje)
Priključevanje objektov na vodovodno omrežje ni predvideno.
25. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje ni predvideno.
(2) V OU 1 silos Sedminek se silažni sok, ki nastaja v času fermentacije, zbira v vodonepropustni zbirni jami pod ploščadjo in se po potrebi prečrpa v obstoječo jamo za gnojevko.
(3) Padavinske vode s streh OU 2 hala Gajšek se spelje preko peskolovov v novozgrajeno kapnico (voda pa se porabi kot sanitarna voda, za zalivanje itd.) ali se vodijo v ponikovalnico.
(4) Površine vozišč, parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene in urejene tako, da bodo nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi robniki, opremljene z muldami in nagnjene proti iztokom. Zberejo naj se v kanalizacijah, očistijo preko standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2) in zatem ponikujejo v ponikovalnicah. Grafični prikaz odvodnjavanja je na karti 225 Načrt ureditve poteka omrežij gospodarske javne infrastrukture – zasnova prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter priključevanje objekta.
26. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. V času gradnje se izvede ločeno zbiranje gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih lahko hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebiti nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki. Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala ni dovoljeno na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).
(2) Vsi objekti morajo biti vključeni v sistem zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov, ki se izvaja z gospodarsko javno službo v Občini Žalec. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo. Za predvidene objekte, kapacitete in načine rabe bodo nastajale zanemarljive količine dodatnih odpadkov (od eventuelnega gnitja surovin, čiščenja ipd.) in se pretežno uporabljajo kot gnoj za gnojenje polj. Vse druge vrste komunalnih odpadkov pa naj se zbirajo na ustaljen način na obstoječih kmetijah, ki sta v neposredni bližini.
1.5 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
27. člen
(1) Znotraj območja urejanja ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine. V primeru odkritja kulturne dediščine – arheoloških ostalin se o tem obvesti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
1.6 REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
28. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave. Pri organizaciji gradbišča je na podlagi veljavnih predpisov potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja z odpadki pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo.
(2) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
29. člen
(varstvo pred prekomernim hrupom)
Za območje urejanja veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom, kot jih določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10). V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v predpisih glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Na mestih, kjer se gradbišče najbolj približa stanovanjskim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
30. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je med gradnjo treba preprečevati prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu ter nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
31. člen
(varstvo pred onesnaženjem voda)
Onesnažene padavinske vode se očistijo preko peskolovov in lovilcev olj v skladu z določili 24. člena tega odloka.
32. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
33. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
Načrtovani objekti skladno z ostalimi določili odloka ne smejo presegati višine ob upoštevanju največje dovoljene kote najvišje točke strehe, in sicer 273 m nadmorske višine v OU1 silos Sedminek in 264 m nadmorske višine v OU2 hala Gajšek, pri čemer višinsko ne bodo izstopale iz okolice. Urejanje okolice stavb naj bo čim bolj sonaravno. Pri urejanju okolice objektov je potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena. Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo. Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
34. člen
(varstvo plodne zemlje in tal)
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna. Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin itd.) ali se jo odpelje na za to določeno deponijo.
(2) Na obeh ureditvenih enotah se predvidi lovilec olj preko katerega se vodijo odpadne meteorne vode s prometnih površin.
35. člen
(ohranjanje narave)
Na območju urejanja in v ožjem vplivnem območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali zavarovanih območij. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija. Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
1.7 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
36. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Izvirov ali prisotnosti talne vode na območju urejanja ni. Temeljenje objektov ter izvajanje vkopov in izkopov mora potekati pod strokovnim geomehanskim izvorom. Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določila predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
37. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določila predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje. Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara. Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenje ognja ob požaru. Za omejitev hitrega širjenja požara po objektu morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(2) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne vernosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
38. člen
(varstvo pred potresom)
(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za 0,15 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla. Pri projektiranju potresnoodpornih konstrukcij se upošteva karto Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal in določila Slovenskega standarda SIST EN 1998-1 Evrokod 8 ter Nacionalnega dodatka k SIST EN 1998-1.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
1.8 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
39. člen
Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje in etapnosti se določi v projektni dokumentaciji.
1.9 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
40. člen
(dopustna odstopanja)
Znotraj območja urejanja so poleg navedenih odstopanj dopustna tudi naslednja odstopanja:
– dopustna je postopna izvedba, tudi drugačna zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v zaključenih funkcionalnih celotah in v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti),
– odstopanja od predvidene lege objektov v OU2 hala Gajšek, pri čemer odmik od elektroenergetskega voda znaša 10,0 m,
– odstopanja od tlorisne velikosti objektov do +30 %, pri čemer je potrebno upoštevati obvezne odmike (npr. od javnih cest ipd.); objekti pa so lahko tudi manjši od opredeljenih,
– odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na gradbeno parcelo oziroma v stavbe, če gre za namen izboljšanja funkcionalne zasnove enote,
– gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le-ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka,
– odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, določenih v tem odloku je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov,
– odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje predmetno odstopanje spada.
41. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih območij urejanja oziroma faz izgradnje sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno z 19. členom tega odloka), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(2) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica.
(3) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
1.10 PREHODNE DOLOČBE
42. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju ohranja sedanja raba prostora.
43. člen
Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
44. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo ter hkrati nadomestijo z določili OPN.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območje varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
1.11 KONČNE DOLOČBE
45. člen
Tiskana in elektronska oblika OPPN sta stalno na vpogled na Občini Žalec.
46. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05/0001/2012-3
Žalec, dne 20. februarja 2014
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.
