Skladno z 31. členom Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 102/01, 39/09) je Svet Krajevne skupnosti Javorje na 14. redni seji dne 6. 11. 2013 sprejel, Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane pa na 20. redni seji dne 19. 12. 2013 potrdil

S tem pravilnikom se določa pokopališki okoliš, način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja in vzdrževanja pokopališča v Javorjah (v nadaljevanju: pokopališče) ter pripadajočih objektov.
S tem pravilnikom se določa tudi način in čas pokopa, izvajanje pogrebnih svečanosti, urejanje pokopališča, oddajanje prostorov za grobove v najem, pravice in obveznosti izvajalca ter uporabnikov storitev, financiranje in nadzor nad izvajanjem.

Lastnik pokopališča je Župnija Javorje nad Škofjo Loko, upravljavec pa KS Javorje (v nadaljevanju: upravljavec). Upravljavec lahko na seji sveta določi gospodarja pokopališča in z njim sklene podjemno pogodbo, kjer so opredeljene dolžnosti in naloge gospodarja.

Pokopališče je namenjeno za pokopavanje pokojnikov iz vasi, ki spadajo v Krajevno skupnost Javorje, in določenih hiš iz drugih vasi, ki so v sosednji krajevni skupnosti.
Izjemoma lahko upravljavec pokopališča dovoli pokop pokojnikov na tem pokopališču, čeprav so ti imeli stalno bivališče izven naselij iz prejšnjega odstavka tega člena, če so tako želeli pokojniki pred smrtjo, ali če so tako želeli njihovi svojci, oziroma imajo po pogodbi že najet grob na pokopališču.

Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena in obsega:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– opravljanje pogrebnih dejavnosti,
– urejanje pokopališč.

Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem:
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– zagotovitev uporabe mrtvašnice,
– druge pokopališke storitve glede na krajevne potrebe.

Pogrebna dejavnost se opravlja praviloma izven pokopališč in obsega:
– urejanje dokumentacije o umrlem,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– izvajanje pogrebne dežurne službe,
– druge pogrebne storitve.

Urejanje pokopališča obsega vzdrževanje pokopališča, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev grobov. Pod vzdrževanje pokopališča spada predvsem čiščenje in odstranjevanje snega in odpadkov na stopnicah in povezovalnih poteh, odvoz odpadkov na odlagališče, košnja zelenic, vzdrževanje stopnic in povezovalnih poti, manjša vzdrževalna dela na funkcionalnih objektih in napravah, vodenje evidenc ipd.

Pokopališka služba iz 4., 5., 6 in 7. člena se izvaja v skladu z občinskim odlokom, tehničnimi pravili pristojnih organov države in kodeksom strokovnih izvajalcev.

Upravljavec pokopališča je pokopališke storitve prenesel na organizatorja oziroma naročnika pogreba, ki za to lahko najame pogrebno službo ali pa za organizacijo poskrbijo svojci oziroma sosedi (v nadaljevanju: izvajalec pogrebnih storitev), in sicer dejavnosti iz 4., 5., 6. in 7. člena tega pravilnika, razen: ravnanja z odpadki, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb in urejanja dokumentacije (evidenca pokopov).

Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni grobovi, dvojni in trojni grobovi);
– žarni grobovi;
– grobišča;
– zelenica za raztros pepela.
Klasični grobovi so lahko poglobljeni, tako da je možen pokop več pokojnikov v en grob, če geološka sestava tal to dopušča. Ponovni pokop v istem grobu in na istem mestu je dovoljen po končani mirovalni dobi. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu, ki pa ne sme biti krajša od 10 let, odvisno od značilnosti zemljišča.
V žarne grobove, ki so enaki enojnim klasičnim, se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar, pri čemer ne velja mirovalna doba. Žare se lahko shranjujejo tudi v obstoječe klasične grobove, lahko pa se pepel raztrosi na določen prostor na pokopališču.
Grobišča se bodo določila, ko se bodo pokazale potrebe. Določena so za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah in za posmrtne ostanke iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba. Označena morajo biti s spomenikom ali drugim trajnim znamenjem.
Prostor za anonimne grobove se bo določil na posebnem pokopališkem polju, ko se bodo pokazale potrebe za tak način pokopa. Isto velja za prostor za raztrositev pepela.
Graditev grobnic ni dovoljena.
Evidenca grobov je vodena v knjigah, ki jih hrani upravljavec. Evidenca vsebuje:
– označbo grobnega polja (leva ali desna stran, vrsta, številka groba),
– točen naslov najemnika,
– podatke o pokojnikih,
– čas pokopa,
– podatke o plačani najemnini.

Enojni ali dvojni grobovi so globoki 150 cm in se ob prvem pokopu poglobijo do 200 cm, če to dopušča geološka sestava tal. Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora jama biti poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad zadnjo krsto najmanj 150 cm.

Maksimalna dovoljena širina obeležja enojnega groba je 80 cm, dvojnega 160 cm, trojnega 240 cm. Maksimalna dolžina groba je 180 cm. Upravljavec pokopališča lahko določi drugo dolžino, če je potrebna izravnava z drugimi grobovi.
Najemniki grobov morajo pridobiti soglasje upravljavca za vsako spremembo oziroma za novo postavitev spomenika. Pred dokončno ureditvijo groba in postavitvijo spomenika mora najemnik groba pri upravljavcu pokopališča vložiti predlog za ureditev groba s skico ureditve.
Novo postavljeni nagrobniki, nagrobne obrobe in druga znamenja ne smejo segati izven meja določenega grobnega prostora. Višina nagrobnikov skupaj s podstavkom ne sme presegati 100 cm, višina ležečih nagrobnikov lahko doseže višino 30 cm, širina pa mora biti primerna obeležju grobnega prostora.
Dovoljena je tudi postavitev nagrobnikov, ki imajo razmerje širina/višina 1:3 in max višino 150 cm.
Nagrobnikov ni dovoljeno pritrjevati na obzidje pokopališča. Nagrobniki postavljeni ob zidu morajo biti od njega odmaknjeni najmanj 30 cm.
Nagrobniki se postavijo na betonski temelj, ki ne sme gledati nad površino zemlje. Postavljen nagrobnik mora betonski temelj v celoti prekrivati tako, da ni viden. Nagrobniki morajo biti poravnani v vrsto.
Med posameznimi grobovi mora biti prazen prostor posut s peskom, širine najmanj 30 cm, dostopna pot pa najmanj 60 cm. Najemniki so dolžni urejati svoj del dostopne poti, kakor tudi vmesne prostore med grobovi.
Na grobovih je dovoljeno saditi grmičevje le na prostoru, ki ga ureja najemnik, vendar ne sme biti višje od 50 cm in ne sme segati preko grobnega polja.
Za že postavljene nagrobnike, katerih obeležja segajo izven meja določenega grobnega prostora, velja priporočilo, da jih lastniki uredijo v okvir, ki je določen v 12. členu.

Pri izkopu groba je dovoljeno začasno odlaganje zemlje na sosednje grobove, vendar se jih mora zaščititi, da se jih ne poškoduje ali umaže. V primeru poškodb sosednjega groba mora povzročitelj obvestiti najemnika poškodovanega groba v treh dneh po pogrebu. V primeru, da se sosednji grob samo umaže, ga mora takoj oprati. Povzročitelj poškodb mora popraviti poškodbe sosednjega groba v dogovoru z oškodovancem, najkasneje pa v roku enega meseca. Če tega ne stori v navedenem roku, opravi to oškodovani na stroške povzročitelja.

Višina najemnin je določena s cenikom, ki ga na predlog upravljavca pokopališča potrdi občinski svet.
Za potrebe večjih vzdrževalnih in obnovitvenih del ali širitve pokopališča lahko upravljavec za ta namen določi najemnikom grobov dodaten prispevek, določen sorazmerno glede na višino najemnine za grob, ki ga mora potrditi občinski svet.
Za grobove, ki segajo izven meja, ki so določene z velikostjo obeležja grobnega polja iz 12. člena več kot 10 cm, se lahko najemnina poveča za faktor (odstotek) odstopanja od predpisane površine oziroma širine.
Za grobove, katerih obeležja grobnega polja segajo na sosednje grobno polje, se najemnina zaračuna za naslednjo velikost (dvojni, trojni grob), ne glede na določila predhodnega odstavka, oziroma določila iz pogodbe.
Evidenco o plačilih hrani računovodstvo Občine Gorenja vas - Poljane.

Za klasične in žarne grobove se sklene najemna pogodba za dobo 10 let. Pogodba med najemnikom in upravljavcem mora vsebovati predvsem:
– podatke o grobu,
– čas najema,
– višino in rok plačila najemnine ter
– ukrepe v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe.
Pravica do najema groba se lahko podaljša za nadaljnjih 10 let, če izpolnijo najemojemalci naslednje pogoje:
– da en mesec pred potekom veljavnosti pogodbo obnove;
– da redno plačujejo najemnino,
– da imajo urejen grob in
– da izpolnjujejo ostale obveznosti iz pogodbe.
V primeru smrti najemnika groba velja, da lahko pogodbo obnovijo ali podaljšajo njegovi dediči pod istimi pogoji, kot je bila sklenjena in ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena.
Najmanj 2 meseca pred potekom najemnega razmerja mora najemnik pisno prekiniti razmerje, sicer se šteje, da je najemno razmerje podaljšano.

Upravljavec pokopališča razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– z odpovedjo,
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opominu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje redno groba kljub posebnemu opominu,
– ob opustitvi pokopališča,
– če to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
S prenehanjem najemnega razmerja je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 30 dneh po poteku najemnega razmerja. Če v tem času ne odstrani opreme iz parcele, jo odstrani upravljavec na stroške dotedanjega najemnika, prostor pa odda drugemu najemniku. Upravljavec v tem primeru ne odgovarja za odstranjeno opremo.
Če se najemne pogodbe po preteku dobe ne prekine, najemnik pa ne plača najemnine, upravljavec pozove stranko, da to stori v roku enega meseca. Kolikor stranka tega ne stori, sme upravljavec grobni prostor dati v najem oziroma v uporabo drugemu najemniku.
Neredno je vzdrževan grob takrat, kadar nagrobnik ogroža varnost ljudi oziroma je ta tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča. Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje za nadaljnji najem.

Umrli do pokopa leži na domu. Če pokojni nima kje ležati, leži v mrtvašnici na pokopališču. V primeru, da svojci pokojnega, organizator ali naročnik pogreba želijo uporabiti drug objekt, se je o tem predhodno potrebno dogovoriti z upravljavcem pokopališča. Umrlega se položi v krsto iz lesa oziroma se ga upepeli in upepeljene ostanke shrani v žaro.

Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pokopa, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili. V težko dostopnih krajih ali neugodnih vremenskih razmerah se sme umrli prenesti tudi na drug krajevno običajen način.

Pokop je dovoljen po preveritvi dejanskega nastopa smrti, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi, ki tudi določi okviren čas pokopa.
Od trenutka nastopa smrti do pokopa oziroma upepelitve mora preteči najmanj 36 ur. Svojci so dolžni prijaviti pokop izvajalcu pogrebnih storitev najmanj 24 ur pred pokopom in se istočasno z njim dogovoriti o vseh potrebnih pokopaliških storitvah.
Točen čas pokopa na podlagi listine o prijavi smrti določi predstavnik verske skupnosti v dogovoru s svojci umrlega in izvajalcem pogrebnih storitev. V primeru civilnega pogreba se o času pokopa dogovorijo svojci z izvajalcem pogrebnih storitev.
Dnevni čas pokopa je po dogovoru s svojci. V primeru dveh ali več pokopov na isti dan se le-ti izvedejo v sporazumu z naročniki.
Pokopi se izvajajo vsak dan v tednu.

Pokop se opravi na pokopališču, na lokacijo, ki jo je izbral umrli oziroma njegovi svojci. Način pokopa in pogrebne svečanosti se opravijo skladno s krajevnimi običaji in tem pravilnikom ter v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva krajevno pristojnega organa.

Če ni drugače dogovorjeno, morajo stroške pokopa in stroške uporabe mrtvašnice poravnati dediči umrlega.
Če dedičev ni ali če niso sposobni poravnati stroškov pokopa in uporabe mrtvašnice, jih poravna občina, v kateri je umrli imel stalno prebivališče. Občina ima pravico do povrnitve stroškov iz zapuščine umrlega.

Z mrtvašnico na pokopališču upravlja upravljavec pokopališča.

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pomen. Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev taka, se lahko pokop opravi v družinskem krogu. Za pogreb ob sodelovanju Rimskokatoliške cerkve se v nadaljevanju uporablja izraz cerkveni pogreb. Postopke ob sodelovanju predstavnikov drugih verskih skupnosti dogovorijo svojci z izvajalcem pogrebnih storitev.

Pogrebna svečanost se prične na krajevno običajen način. Pričetek svečanosti pri cerkvenem pogrebu poteka na podlagi dogovora med svojci, župnikom in izvajalcem pogrebnih storitev, pri drugih pogrebih pa med svojci in izvajalcem pogrebnih storitev.

Anonimni pokop je, če se na željo pokojnika ali svojcev ne opravlja pogrebna svečanost. Anonimni pokop opravi izvajalec javne službe v prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.

Krsto ali žaro peljejo oziroma nesejo do groba sosedje ali pogrebci, katere priskrbi naročnik pogreba. Glede sodelovanja pri pogrebu (godba, pevci, govorniki) se naročnik pogreba ali izvajalec pogrebnih storitev dogovori z voditeljem pogreba.

Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– Pri cerkvenem pogrebu je predstavnik cerkve v sprevodu pred krsto ali žaro umrlega, križ na čelu sprevoda, za njim pa kot je navedeno v alineji spodaj.
– Pri civilnem pogreba je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori. Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev in rož, pevci, godba, pogrebni voz oziroma nosilci žare umrlega, najožji svojci in sorodniki, za njimi ostali udeleženci pogreba.

Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava in prapori. Pri cerkvenem pokopu pa tudi verska znamenja in predstavnik cerkve. Krsto umrlega ali žaro s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi verski obred, če gre za pokop s sodelovanjem verske skupnosti.
Glavna pogrebna svečanost se zaključi s poslovitvijo udeležencev pogreba od umrle osebe.

Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci …), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. Če pri pogrebu sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku pred zaključkom javne pogrebne svečanosti, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.

Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do 10 minut ali s prekinitvijo do 15 minut.
Udeleženci pogrebne svečanosti so med samo pogrebno svečanostjo in v primeru pogrebne maše dolžni pokojnika počastiti s primernim vedenjem in vsem spoštovanjem do svojcev, ter na miren in spoštljiv način spremljati pogrebno svečanost. Izvajalec pogrebnih storitev je dolžan osebo, ki na kakršen koli način moti pogrebno slovesnost opozoriti, da naj se obnaša pogrebni slovesnosti primerno.

Za vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov. Grobovi morajo biti redno vzdrževani, spomladi in na dan mrtvih pa temeljito očiščeni. Nagrobni spomeniki naj bodo čimbolj prilagojeni okolici in usklajeni z zazidalnim načrtom pokopališča. Znamenja na nagrobnih spomenikih morajo izražati spoštovanje do pokojnika in ne smejo povzročati zgražanja.
Najemniki grobov in obiskovalci grobov ločujejo odpadke po vrsti v skladu z navodili za ločeno zbiranje. Ločeno zbrane odpadke redno odlagajo v zabojnike za zbiranje.
Upravljavec pokopališča zagotovi zadostno število zabojnikov, navodila za ločeno zbiranje in uredi oddajo odpadkov z izvajalcem gospodarske javne službe ravnanja z odpadki.
Na pokopališču ni dovoljeno odlaganje odstranjenih nagrobnih spomenikov in druge opreme.
Ostanke in odpadke, ki nastanejo pri postavitvi spomenikov, ni dovoljeno deponirati na pokopališču, ampak jih morajo izvajalci del odpeljati. V primeru, da tega ne storijo, jih po opozorilu odstrani upravljavec na stroške izvajalca ali naročnika del.

Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali, če kvari dostojanstvo pokopališča, se smatra, da je zapuščen.

Uporabnik storitve javne službe, ki je predmet tega pravilnika, ima naslednje pravice in obveznosti:
– pravico do uporabe storitev pokopališke službe,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če zato obstajajo objektivne možnosti,
– pravico do določanja o načinu pokopa,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojen organ, če so kršene pravice uporabnikov.
Obveznosti uporabnikov pokopališke službe:
– obvezno upoštevanje predpisov in navodil za ravnanje z odpadki in upravljavca pokopališča v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
– obvezno plačilo uporabe objektov oziroma storitev pokopališke službe,
– rok plačila vseh stroškov v sklopu pokopaliških stroškov (pokop, najem grobov) je 30 dni po prejemu položnice.

Obiskovalec pokopališča je dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih. Na pokopališkem prostoru in v vežici je predvsem prepovedano:
– nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje itd.,
– stopanje in hoja po grobovih,
– odlaganje odpadkov ob ograji ali na tuje grobove oziroma izven za to določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih,
– onesnaženje pokopališkega prostora,
– vožnja s kolesi in motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališkem prostoru,
– poškodovanje grobov, ograje, nasadov, naprav in predmetov na pokopališkem prostoru,
– voditi domače živali na pokopališče.

Za vse kar ni določeno s tem pravilnikom, veljajo določila občinskega odloka.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po potrditvi na občinskem svetu.