Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 57/11), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tolmin (Primorske novice, Uradne objave, št. 21/08) in 11., 21. in 92. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11) je Občinski svet Občine Tolmin na 30. seji dne 6. 3. 2014 sprejel

(1) Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnem besedilu: javna služba) na območju Občine Tolmin (v nadaljnjem besedilu: občina).
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe in tehničnih parametrih kanalizacijskih priključkov je opredeljena v posebnem Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Tehnični pravilnik), ki ga pripravi in sprejme upravljavec, po predhodnem soglasju pristojne občinske službe.
(3) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.

S tem odlokom se določajo:
– organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe,
– vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
– pogoji za zagotavljanje in uporabo javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– viri financiranja javne službe, način oblikovanja cene in obračun storitev javne službe,
– vrsta in obseg objektov ter naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– kazenske določbe,
– prehodne in končne določbe.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo vsakokrat veljavni predpisi.

Namen odloka je:
– opredelitev vsebine in standardov javne službe v skladu z veljavno zakonodajo,
– zagotovitev učinkovitega izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja,
– smotrno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javne kanalizacije,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe,
– zagotavljanje nadzora izvajanja javne službe,
– ureditev določanja cen storitev javne službe.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. javni kanalizacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija) je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem;
2. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode;
3. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje;
4. interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, pretočno greznico, malo komunalno čistilno napravo (v nadaljnjem besedilu: MKČN) z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali MKČN iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Uredba o odvajanju);
5. kanalizacijski priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti in napravami, ki poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini ter predstavlja kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji; če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe;
6. revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora in izvajanje vzdrževalnih del;
7. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene v prilogi 3, ki je sestavni del Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
8. padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za odpadno vodo, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah;
9. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
10. ustrezno čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli postopku, ki po izpustu omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda in predpisom, ki ureja kakovost kopalnih voda;
11. komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
12. MKČN je komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE;
13. greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
14. obstoječa greznica (v nadaljnjem besedilu: pretočna greznica) je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
15. nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo;
16. usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo;
17. obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, ki jo v okviru javne službe izvaja izvajalec javne službe. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, s katerimi se doseže izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Obdelava blata je tudi obdelava delno obdelanega blata, ki nastane po obdelavi neobdelanega blata (na primer nadaljnja obdelava po dehidraciji, sušenju in podobno), če zanj izvajalec javne službe zagotavlja nadaljnjo obdelavo v okviru javne službe na območju druge komunalne ali skupne čistilne naprave;
18. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)). 1 PE je enak 60 g BPK(5) na dan;
19. območje izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela, za katero morata biti s predpisi občine in v skladu s to uredbo določena način in obseg izvajanja javne službe;
20. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
21. območje poselitve je območje, kjer je poseljenost oziroma opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena v takšni meri, da je treba zbirati in odvajati odpadne vode v javno kanalizacijo;
22. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
23. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije;
24. obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002 ali ki je v uporabi pred tem dnem;
25. upravljavec javne kanalizacije je izvajalec javne službe, ki upravlja z javno kanalizacijo na podlagi pogodbe (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
(2) Pomen izrazov je vezana na vsakokratno veljavnost predpisov, ki jih urejajo.

Javna služba obsega naslednje naloge:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz pretočnih greznic,
– prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, pa ne gre za območje iz šestega odstavka 7. člena Uredbe o odvajanju,
– čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode iz druge alineje tega odstavka na komunalni čistilni napravi,
– obdelava blata iz tretje do pete alineje tega odstavka na komunalni čistilni napravi,
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelave ocen obratovanja za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, pa ne gre za območje iz šestega odstavka 7. člena Uredbe o odvajanju,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.

Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih v občini v skladu z Uredbo o odvajanju in tem odlokom. Občina zagotavlja izvajanje javne službe v občini v obliki javnega podjetja Komunala Tolmin, javno podjetje d.o.o.

Upravljavec skladno s predpisi izvaja javno službo v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju, in ga objavi na svoji spletni strani.

Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode se izvaja na naslednji način:
– za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo skladno s predpisi, se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo,
– za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo skladno s predpisi, se padavinska odpadna voda s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo,
– za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo (MKČN, pretočne in nepretočne greznice), se služba odvajanja izvaja s posebnimi vozili.

(1) Čiščenje komunalne odpadne vode se zagotavlja na javnih komunalnih čistilnih napravah.
(2) Čiščenje padavinske odpadne vode se praviloma zagotavlja na javnih komunalnih čistilnih napravah.

Prevzem in ravnanje s komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic in z blatom iz pretočnih greznic in MKČN se prostorsko zagotavlja na javnih komunalnih čistilnih napravah.

(1) Upravljavec izdaja smernice za načrtovane predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in soglasja za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: soglasja za priključitev) ter potrdila, pri čemer mora investitor k vlogi predložiti:
1. Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.
2. Za projektne pogoje (če so obvezni po zakonu ali če jih zahteva investitor):
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji, če jih idejna zasnova ne vključuje,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode, če jih idejna zasnova ne vključuje.
3. Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukcijo in odstranitev objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika (po potrebi),
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
4. Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora oziroma idejno zasnovo ali idejni projekt,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji (prikaz priključkov),
– grafični prikaz tlorisa in značilni prerez, iz katerega je razvidna maksimalna globina in višina objekta,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča (po potrebi),
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če je to predpisano (po potrebi).
5. Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov, če ni bilo izdano že s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
6. Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
7. Za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
(3) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967. Navedeno lastnik dokazuje z veljavno uradno listino.

(1) Stroške priprave in izdaje dokumentov iz prejšnjega člena krije občina.
(2) Če investitor zahteva podatke ali dokumente, ki niso navedeni v prejšnjem členu, se pred pripravo in izdajo dokumentov dogovorita o financiranju priprave teh podatkov in dokumentov, v skladu s cenikom upravljavca.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini. Pred izgradnjo se morata občina in investitor dogovoriti o postopku pridobivanja izvajalcev oziroma podizvajalcev in ceni izgradnje javne kanalizacije.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– geodetski načrt objekta z vrisanimi komunalnimi vodi ter vsemi potrebnimi meritvami in podatki (atributi) za potrebe vpisa v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, kot to predpisuje veljavna zakonodaja (v digitalni in pisni obliki),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610),
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– dokazila o vgrajenih materialih in opremi,
– zapisnik o tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do javne kanalizacije,
– prve meritve za MKČN,
– okoljevarstveno dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: OVD) za čistilno napravo, za katero je le-to potrebno.
(3) Upravljavec lahko s soglasjem občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
(4) Pri prevzemu obstoječih vaških kanalizacijskih sistemov se smiselno uporabljajo določbe tega člena.

(1) Obstoječa javna kanalizacija je grajena v ločenem in mešanem sistemu.
(2) Nova javna kanalizacija in obnova obstoječe javne kanalizacije se mora graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske odpadne vode ni možno ločiti iz omrežja, ker:
– ni ustreznega odvodnika ali
– ni možnosti ponikanja ali
– je padavinska odpadna voda tako močno onesnažena, da je ni dopustno odvajati v vodotok ali ponikati.

Javna kanalizacija je praviloma v lasti občine. Razmerje glede uporabe javne kanalizacije, ki je v lasti občine, se uredi med občino in upravljavcem s pogodbo o najemu javne infrastrukture.

(1) Kot obvezno storitev javne službe mora upravljavec na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Upravljavec mora v zvezi z MKČN in greznicami zagotavljati:
– prvi obratovalni monitoring,
– prevzem blata in komunalne odpadne vode in
– ostale storitve javne službe iz Uredbe o odvajanju.

(1) Upravljavec lahko kot posebne storitve zagotavlja odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so posebne storitve, ki jih upravljavec z javno kanalizacijo lahko izvaja, če:
– se prednostno zagotovi izvajanje javne službe (v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije) in
– cena pokriva vse stroške izvajanja posebnih storitev v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: Uredba o metodologiji) in
– občina poda soglasje za uporabo javne infrastrukture za izvajanje posebnih storitev in
– ceno za odvajanje in čiščenje iz prejšnjega člena predhodno potrdi občinski svet.
(3) Soglasje iz tretje alineje prejšnjega odstavka občina poda:
– v pogodbi, s katero se uredi najem infrastrukture,
– s potrditvijo poslovnega načrta upravljavca,
– s potrditvijo cene javne službe, ki kot odbitno postavko vključuje posebne storitve v kalkulaciji v skladu z Uredbo o metodologiji.
(4) Uporabnik, ki želi koristiti storitve iz druge alineje prvega odstavka tega člena, mora z upravljavcem skleniti posebno pogodbo, v kateri se podrobneje uredi način izvajanja storitve, merjenje, nadzor nad izvedbo meritev ter drugi parametri. Ceno za odvajanje in čiščenje določi pristojni občinski organ v skladu z Uredbo o metodologiji in mora biti oblikovana tako, da ne prihaja do prepovedanih državnih pomoči (polna lastna cena).
(5) Upravljavec prihodke posebnih storitev upošteva v kalkulaciji storitev javne službe v skladu z Uredbo o metodologiji.

(1) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– objekti in naprave vakuumske kanalizacije,
– čistilne naprave v velikosti najmanj 50 PE,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca).
(2) Upravljavec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov, naprav in revizijskih jaškov v lasti občine ali zasebni lasti (čistilna naprava v velikosti najmanj 50 PE) z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(3) Upravljavec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku treh tednov po izvedenih delih.

(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– objekti in naprave za predčiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih,
– nepretočne greznice, pretočne greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– interna padavinska kanalizacija.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti. Natančnejša definicija kanalizacijskega priključka se določi v Tehničnem pravilniku.
(3) Kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki upravljavcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v komunalni in padavinski odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata upravljavec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in upravljavec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture. Obveznost postavitve revizijskega jaška, skladno z 19. točko 4. člena Uredbe o odvajanju, bremeni uporabnika.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti upravljavcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek. Naprave in objekte, vključno z revizijskim jaškom, iz tega člena upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške oziroma upravljavec proti uporabnikovem plačilu za opravljeno storitev.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev oziroma soglasja. Komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobnejše pogoje opredeljuje Uredba o odvajanju.
(3) Upravljavec mora lastnika objekta v roku tridesetih dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(4) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna in padavinska odpadna voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(5) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 10.000 m3 na leto, morajo imeti ločeno merilno mesto, v skladu z zahtevami upravljavca. Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno upravljavcu.

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi ali soglasja v skladu s Tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme upravljavec, ter če:
– so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture in upravljavca in
– to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
(2) Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne kanalizacije podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika.

(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma, skladno s soglasjem upravljavca, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da ni možna ali racionalna izvedba ločenih priključkov za vsak objekt posebej, je dovoljena priključitev na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja in po navodilih upravljavca, več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov priključka. Vsi lastniki priključka morajo s pogodbo, ki jo podpišejo z upravljavcem, določiti, kateri solastnik bo za svoj račun in za račun ostalih solastnikov poravnaval obveznosti iz naslova vzdrževanja priključka.

(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede upravljavec ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, izdanimi soglasji iz prejšnjega člena in pod nadzorom upravljavca.
(2) Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.

V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice.

V okviru javne službe mora upravljavec za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku storitev javne službe, odvoz ter obdelavo te komunalne odpadne vode v javni komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz pretočnih greznic pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo enkrat na tri leta v skladu s Programom na javni komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta v skladu s Programom na javni komunalni čistilni napravi,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode iz MKČN,
– prve meritve in obratovalni monitoring za MKČN iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe o odvajanju, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode iz MKČN,
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma komunalne odpadne vode.

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene komunalne odpadne vode. Dodatno obdelavo komunalne odpadne vode je treba izvesti do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri.
(3) V skladu s predpisi upravljavec izvede prve meritve in obratovalni monitoring na stroške uporabnika.
(4) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi pristojni občinski organ v skladu s predpisi.

Upravljavec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 26. členu tega odloka. Upravljavec na podlagi Programa vsako leto do 30. 9. pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata in komunalne odpadne vode za naslednje leto.

(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi upravljavec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami upravljavca pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi upravljavec v Programu na podlagi prostornine usedalnika blata.

(1) Upravljavec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti telefonsko ali elektronsko. Če praznjenje ni izvedeno v roku osmih dni po dogovorjenem terminu, upravljavec uporabnika obvesti pisno (dopis, elektronsko) s povratnico (priporočen dopis ali elektronsko potrdilo o prejemu obvestila) najmanj petnajst dni pred predvideno izvedbo storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z upravljavcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik upravljavca pisno obvestiti najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z upravljavcem ne prestavi ter bi s tem onemogočil izvedbo storitve, ali če upravljavcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom upravljavec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu.

(1) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža na eno izmed javnih komunalnih čistilnih naprav, s katerimi upravlja upravljalec ali pa ima zagotovljeno drugačno pogodbeno pravico do uporabe, ali pa se zagotovi ravnanje z neobdelanim blatom v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(2) Prepovedano je odvažanje in odlaganje komunalne odpadne vode ali blata v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske in podzemne vode ter javno kanalizacijo.

Zaradi izvajanja javne službe ima upravljavec naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in tem odlokom;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v skladu z odlokom;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– izdelati Program;
– na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in o trajanju prekinitev;
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne organe predpisana poročila v zvezi z javno službo;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN;
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati meritve, ki jih izvajajo uporabniki posebnih storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovih meritev;
– zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja javne kanalizacije po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov občine ter državnih organov in služb na podlagi zakona, ki ureja gospodarske javne službe, lokalno samoupravo, vendar v skladu z omejitvami s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih;
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi upravljavec, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe ali subvencij, če cena ni potrjena v zadostni višini v skladu z Uredbo o metodologiji.
(2) Investitor v obnovo javne kanalizacije je občina, ki pa upravljavca s tem odlokom pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene investicije v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo, v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun).
(3) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa upravljavca lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
(4) Če obnovitvenih del ali novih investicij ne izvaja upravljavec, ampak tretja oseba, mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijo, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti. Stroški se krijejo iz proračuna (najemnine ali drugih proračunskih virov).
(5) V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(6) Upravljavec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico dostopati do javne in interne kanalizacije, vendar mora predhodno o tem pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik, solastnik, najemnik ali drug uporabnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča v občini, pri čemer:
– je objekt priključen na javno kanalizacijo in se komunalna in padavinska odpadna voda odvajata v javno kanalizacijo,
– objekt ni priključen na javno kanalizacijo, ampak ima greznico ali MKČN,
– objekt ni priključen na javno kanalizacijo in nima ne greznice ne MKČN.
(2) Če uporabnik (lastnik, prodajalec) objekt ali del objekta proda ali odda v najem, je dolžan poravnati vse zapadle obveznosti in na obrazcu, ki ga pripravi upravljavec in ga podpišeta lastnik oziroma prodajalec in najemnik oziroma kupec, obvestiti upravljavca o datumu začetka zaračunavanja storitev novemu uporabniku objekta.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, je v primeru najema lastnik ali solastnik objekta subsidiarno odgovoren za neporavnane terjatve najemnika.
(4) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– objekte in naprave interne kanalizacije zgraditi skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
– komunalno odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena;
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok in zakon, ki ureja graditev objektov;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo na lastne stroške;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti komunalne in padavinske odpadne vode;
– vzdrževati pretočno greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
– izvajati predpisane meritve komunalne in padavinske odpadne vode ter industrijske odpadne vode;
– upravljavcu omogočati dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– upravljavcu omogočati neoviran dostop do pretočne greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;
– upravljavcu omogočiti pregled interne kanalizacije in sestavo komunalne in padavinske odpadne vode;
– upravljavca obvestiti o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
– upravljavca obveščati o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– upravljavca pisno obveščati o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne in padavinske odpadne vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je osnova za določitev novega uporabnika in novega razmerja med upravljavcem in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– upravljavca obveščati o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(5) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
(6) Prepovedano je poseganje v javno kanalizacijo in spreminjanje pogojev njene dostopnosti; prav tako je prepovedano poseganje v revizijske jaške.

(1) Komunalna in padavinska odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo javno kanalizacijo. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene vrednosti za izpust v javno kanalizacijo.
(2) V kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati:
– strupene snovi,
– snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice,
– jedke snovi (kisline, alkalije in soli),
– maščobe in odpadno olje,
– trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali,
– mavec, pesek, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete,
– radioaktivne snovi,
– kužne snovi.
(3) Prav tako je v ločen sistem javne kanalizacije za komunalno odpadno vodo strogo prepovedano odvajati padavinsko odpadno vodo ter izvorno ali drenažno vodo; v ločeno zgrajeno javno kanalizacijo za padavinsko odpadno vodo pa industrijsko in komunalno odpadno vodo.

(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v javno kanalizacijo. Na vplivnem območju javne kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) javne kanalizacije, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na javni kanalizaciji ali ovirale njeno delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim preprečiti odvod komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti javno kanalizacijo v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana.

Uporabnik ima pravico od upravljavca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode po krivdi upravljavca v nasprotju s predpisi ali tem odlokom oziroma zaradi opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine (subvencije),
– drugih virov.

(1) Upravljavec oblikuje in obračunava cene storitev javne službe v skladu z Uredbo o metodologiji.
(2) Upravljavec ločeno oblikuje in obračunava naslednje cene:
– odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, pretočnimi greznicami in MKČN,
– čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(3) Uporabniki, pri katerih nastaja komunalna in padavinska odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.

(1) Cene iz prejšnjega člena se oblikujejo v skladu z veljavno Uredbo o metodologiji.
(2) Cene morajo biti oblikovane tako, da pokrivajo vse stroške in predpisan donos, vključno z najemnino javne infrastrukture.
(3) Pristojni organ občine za potrjevanje cen je občinski svet.
(4) Pristojni organ občine ob pregledu in potrditvi elaborata in poslovnega načrta upravljavca določi, ali se bodo cene subvencionirale ali pa potrdile v predlagani višini.
(5) Cene storitev javne službe iz prejšnjega člena se na računu izkazujejo v skladu z Uredbo o metodologiji.
(6) Na cene, ki jih določi pristojni občinski organ, se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi.

(1) Če cena storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna upravljavca tekoče mesečno upravljavcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa.
(2) Subvencija se zagotavlja le za uporabnike, kot so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.

(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javno kanalizacijo, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja komunalna in padavinska odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno komunalno in padavinsko odpadno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
(2) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajene javne kanalizacije (greznice in MKČN), je izražena v m3/mesec dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja komunalna in padavinska odpadna voda. Cena storitve se določi na podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške prevzema komunalne odpadne vode in blata ter ravnanja z njima.
(3) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode in so priključeni na javni vodovod, se količina komunalne in padavinske odpadne vode določi na način iz tretjega odstavka 18. člena Uredbe o metodologiji (normirana poraba pitne vode 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1). Za druge premere priključka se količina komunalne in padavinske odpadne vode določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine skladno s 17. členom Uredbe o metodologiji.
(4) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode in niso priključeni na javni vodovod, se količina komunalne in padavinske odpadne vode določi na način iz petega odstavka 21. člena Uredbe o metodologiji (normirana poraba pitne vode 0,15 m3 na osebo na dan).
(5) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(6) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko upravljavec v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku zmanjša.
(7) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.

(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ne glede na to, ali je ta priključena na javno kanalizacijo ali ne, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi priključeni na javni vodovod, ne glede na to, ali je ta priključena na javno kanalizacijo ali ne, in nima urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se uporabnikom zaračuna v višini pavšalne mesečne porabe pitne vode, to je 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se uporabnikom zaračuna pavšalna mesečna poraba sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine skladno s 17. členom Uredbe o metodologiji.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, nepriključeni na javni vodovod, ne glede na to, ali je ta priključena na javno kanalizacijo ali ne, in nima urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se uporabnikom zaračuna v višini pavšalne mesečne porabe pitne vode, to je 0,15 m3 na osebo na dan.
(4) Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode zaračuna na način iz drugega odstavka tega člena.
(5) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
(6) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve v roku, navedenem na računu, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.

(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma komunalno čistilno napravo.
(3) Uporabniki greznic in MKČN so dolžni plačati stroške prevzema in čiščenja komunalne odpadne vode in blata od dneva priključitve objekta.

(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
(2) Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo pitne vode ali prekine odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo pitne vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu opomina prekine dobava pitne vode ali prekine odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti.

(1) Uporabniku se prekine dobava pitne vode iz javnega vodovoda, če z odvodom komunalne in padavinske odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod in v primerih iz naslednjega odstavka tega člena.
(2) Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo pitne vode ali odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih:
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– priključek na javno kanalizacijo ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca,
– uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek,
– uporabnik z odvodom komunalne in padavinske odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
– kvaliteta izpusta komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka,
– uporabnik ne opusti greznice v skladu s tem odlokom,
– uporabnik ne plača računa skladno s pogoji predhodnega člena,
– izvid vzorca odvedene komunalne in padavinske odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
(3) Dobava pitne vode ali odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku upravljavca.
(4) Upravljavec lahko prekine dobavo vode in odvod komunalne in padavinske odpadne vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroške prekinitve dobave pitne vode oziroma odvoda komunalne in padavinske odpadne vode in vnovične priključitve plača uporabnik po ceniku upravljavca.
(5) Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na javni kanalizaciji. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinska inšpekcija, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

(1) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje upravljavec, če:
– dopusti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega soglasja za priključitev ali soglasja (prvi odstavek 21. člena odloka),
– dopusti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo v nasprotju s soglasjem za priključitev ali soglasjem (prvi odstavek 21. člena odloka),
– ravna s komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic in z blatom iz pretočnih greznic ter MKČN v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 31. člena odloka,
– ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje pravočasno obveznosti iz katere koli alineje 32. člena odloka,
– prekine dobavo vode ali odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 46. člena odloka.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– na območju občine samostojno izvaja storitve, ki sodijo v dejavnost izključne pristojnosti upravljavca po 7. členu odloka in taka oseba ni bila izbrana kot pogodbeni izvajalec za takšne storitve s strani upravljavca (npr. odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, odvoz blata iz pretočnih greznic in MKČN),
– ne dovoli dostopa skladno z drugim odstavkom 19. člena odloka,
– se ne priključi na javno kanalizacijo, ko so izpolnjeni pogoji iz 21. člena odloka,
– ravna v nasprotju s katero koli obveznostjo iz četrtega odstavka 34. člena odloka,
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca (peti odstavek 34. člena odloka),
– posega v naprave in objekte javne kanalizacije in revizijske jaške (šesti odstavek 34. člena odloka),
– v javno kanalizacijo odvaja snovi v nasprotju s 35. členom odloka,
– posega v javno kanalizacijo v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 36. člena odloka,
– ne vzpostavi javne kanalizacije v prvotno stanje (drugi odstavek 36. člena odloka),
– ne izvede priključitve na javno kanalizacijo skladno s prvim odstavkom 51. člena odloka.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 200 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Upravljavec sprejme Tehnični pravilnik najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

(1) Uporabniki storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v objektih, ki na dan uveljavitve tega odloka, niso priključeni na javno kanalizacijo v skladu s predpisi, čeprav je na območju zgrajena javna kanalizacija in predana v uporabo, morajo izvesti priključitev v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
(2) Uporabnikom storitev javne službe iz prejšnjega odstavka se do ureditve priključitve v skladu s prejšnjim odstavkom zaračunava storitev na način, kot se zaračunava uporabnikom, ki imajo nepretočne greznice.

Obveznosti uporabnikov v zvezi s postavitvijo revizijskih jaškov veljajo za izvedbo priključitev na javno kanalizacijo, za katere bo izdano soglasje k priključitvi ali soglasje, po uveljavitvi tega odloka.

Do vzpostavitve popolnega katastra nepretočnih in pretočnih greznic in zagotovitve ustrezne tehnične opremljenosti upravljavca se storitve vezane na prevzemanje in čiščenje komunalne odpadne vode in blata iz greznic in MKČN obračunavajo po naročenih in izvedenih storitvah in po ceniku upravljavca.

(1) Občina potrdi ceno izvajanja posebnih storitev iz 18. člena v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. V roku enega leta od uveljavitve tega odloka morajo uporabniki posebnih storitev, ki že odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, pristopiti k podpisu pogodbe ali pa odvajanje in čiščenje le-te urediti tako, da se ne odvaja več v javno kanalizacijo.
(2) Uporabniki, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, morajo merilno mesto iz petega odstavka 21. člena tega odloka izvesti na podlagi predhodnih pogojev v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.

(1) Upravljavec takoj, ko je kataster prispevnih površin za obračunavanje padavinske odpadne vode izdelan, pripravi cene za zaračunavanje storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in jih da v potrditev občini.
(2) Cene iz prejšnjega odstavka potrdi občinski svet občine.
(3) Do izdelave katastra iz prvega odstavka tega člena se stroški odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh ne obračunavajo ločeno.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v Občini Tolmin (Uradno glasilo, št. 3/1985, 10/1993).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.