Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica (ZKL-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. marca 2014.

V Zakonu o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo in 33/07 – odločba US) se v prvem odstavku 4. člena črta besedilo », označena z žigom in matično številko,«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Samo lipicanci iz prejšnjega odstavka so lahko označeni z zaščitenim kobilarniškim žigom, ki ga predstavlja velika črka »L« na levem licu konja ter trimestna matična številka na levem sedlišču.«.
V tretjem odstavku se v napovednem stavku črta besedilo »z zaščitenim plemenskim in kobilarniškim žigom«.
Druga alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– sedemnajst klasičnih rodov kobil, in sicer: Sardinia (Sardinia, 1776, Lipica), Spadiglia (Spadiglia, 1778, Lipica), Argentina (Argentina, 1767, Lipica), Africa (Africa, 1747, Kladruby), Almerina (Almerina, 1769, Kladruby), Presciana Bradamanta (Presciana, 1782/1777, Kladruby), Englanderia (Englanderia, 1773, Kladruby), Europa (Europa, 1774, Kladruby), Stornella/Fistula (Stornella/Fistula, 1771, Kopčani), Ivanka/Famosa (Ivanka/Famosa, 1754/1773, Kopčani), Deflorata (Deflorata, 1767, Frederiksborg), Capriola (Capriola, 1785 Kladruby), Rava (Rava, 1755, Kladruby), Gidrana (Gidrane, 1841, Lipica), Djebrin (100 Generale Junior, 1824, Babolna), Mercurio (60 Freies Gestuet, 1806, Radautz), Theodorosta (Theodorosta, 1870, Bukovina), rod Rebecca Thais (Rebecca, 1914, Višnjevci), to je najmanj 80 plemenskih kobil;«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

Ustanovitelj Javnega zavoda Kobilarne Lipica (v nadaljnjem besedilu: Kobilarna Lipica) je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje vlada, če ni z zakonom določeno drugače.
Zavarovano območje po tem zakonu z vsemi nepremičninami in premičninami ter pravicami intelektualne lastnine, ki so v lasti Republike Slovenije in jih Kobilarna Lipica potrebuje za opravljanje javne službe iz 11.a in 11.b člena tega zakona in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo, iz 11.c člena tega zakona, upravlja in brezplačno uporablja Kobilarna Lipica, razen:
– nepremičnega premoženja, za katerega predpis iz šestega odstavka 12. člena tega zakona določa, da je namenjeno gostinsko-hotelirski dejavnosti in se odda v najem v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona,
– kmetijskih zemljišč in gozdov v zavarovanem območju, s katerimi upravlja in razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Kobilarna Lipica ima za opravljanje nalog javne službe iz 11.a in 11.b člena tega zakona in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo, iz 11.c člena tega zakona, prednostno pravico pri sklenitvi zakupne pogodbe za kmetijska zemljišča in gozdove v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ležijo na zavarovanem in vplivnem območju iz 2. člena tega zakona.
Za kmetijska zemljišča in gozdove iz prejšnjega odstavka Kobilarna Lipica ne plačuje zakupnine, nosi pa vse druge stroške v zvezi s temi kmetijskimi zemljišči in gozdovi.
Za izvajanje gospodarske dejavnosti, povezane z javno službo, iz 11.c člena tega zakona, lahko Kobilarna Lipica sklepa pogodbe v svojem imenu in za svoj račun.«.

Za 11. členom se dodajo novi 11.a, 11.b, 11.c in 11.d člen, ki se glasijo:

Kobilarna Lipica opravlja naslednje naloge javne službe:
1. rejo in vzrejo konj lipicancev, pripuščanje, osemenjevanje, selekcijo, rodovništvo, preizkušanje in šolanje konj za potrebe dresurnega jahanja, vprežne vožnje in drugih konjeniških zvrsti,
2. spremljanje reje in vzreje konj lipicancev v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, ki so člani združenja rejcev lipicancev, zagotavljanje potrebnega števila žrebcev – plemenjakov in potrebnih količin žrebčevega semena za plemenske kobile teh rejcev ter strokovno svetovanje tem rejcem,
3. vodenje izvorne rodovniške knjige lipicancev,
4. mednarodno sodelovanje s sorodnimi ustanovami in organizacijami na področju konjereje in konjeništva (strokovno sodelovanje in uveljavljanje vloge Kobilarne Lipica na področju reje lipicanca in konjereje),
5. usposabljanje zaposlenih za vzgojo črede,
6. zagotavljanje konj in sodelovanje pri programu protokolarne konjeniške enote slovenske policije,
7. varstvo in celostno ohranjanje kulturne dediščine na zavarovanem območju,
8. zagotavljanje javne dostopnosti območja Kobilarne Lipica in dostopnosti do informacij o njej v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine,
9. predstavljanje dejavnosti Kobilarne Lipica in razvijanje zavesti o vrednotah Kobilarne Lipica.
Naloge iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka se podrobno uredijo v rejskem programu za pasmo lipicanski konj v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo.
Pogoje in normative reje konj lipicancev, ki obsegajo najmanj kategorijo konj in njihove potrebe glede krme, prostorov, veterinarskega varstva, osebja ter stroške, podrobneje določi minister, pristojen za kmetijstvo.

Naloge javne službe Kobilarne Lipica vključujejo tudi upravljanje s premoženjem in pravicami intelektualne lastnine iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, ki obsega:
– investicijsko vzdrževanje objektov in območij, ki je potrebno za izvajanje nalog javne službe iz 11.a in 11.b člena tega zakona in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo, iz 11.c člena tega zakona,
– izvajanje investicij v objekte in območja, ki so potrebne za izvajanje nalog javne službe in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo,
– vzdrževanje in čiščenje kultivirane kraške krajine,
– izboljševanje stanja in uporabe grajenih delov spomeniške celote v skladu z njihovo kulturno vrednostjo,
– predstavljanje zgodovine Kobilarne Lipica, reje in vzreje lipicancev v Muzeju Lipicanca-Lipikum,
– hranjenje in predstavljanje zbirke likovnih del Avgusta Černigoja in parkovne plastike-Forma viva iz kraškega kamna,
– upravljanje z imenom kulturnega spomenika, geografsko označbo Lipicanec in znamkami Kobilarne Lipica.
Načrtovanje upravljanja premoženja iz prejšnjega odstavka, ki je vsebinsko in finančno opredeljeno po posameznih elementih, je sestavni del vsakoletnega programa dela in razvoja ter finančnega načrta Kobilarne Lipica.

Poleg nalog javne službe iz 11.a in 11.b člena tega zakona Kobilarna Lipica izvaja naslednje gospodarske dejavnosti, povezane z javno službo:
– ogledi zavarovanega območja, ogledi programa klasične jahalne šole in treningov, šola jahanja, turistično jahanje in vožnje s kočijo,
– organiziranje kulturnih in konjerejsko-konjeniških prireditev na zavarovanem območju,
– organiziranje in izvajanje izobraževalnih, strokovnih in raziskovalnih programov, povezanih s konjerejo, konjeništvom in varstvom kulturne dediščine,
– organiziranje drugih kulturnih in kongresnih prireditev in programov na zavarovanem območju, ki so povezani s Kobilarno Lipica in njeno kulturno dediščino.

Organi upravljanja Kobilarne Lipica so svet, direktor in strokovni svet.
Svet Kobilarne Lipica (v nadaljnjem besedilu: svet) je organ javnega zavoda, ki ima sedem članov, od tega pet predstavnikov ustanovitelja in po enega predstavnika delavcev Kobilarne Lipica in zainteresirane javnosti. Predstavniki ustanovitelja se predlagajo izmed zaposlenih v organih državne uprave ali strokovnjakov s področja dejavnosti Kobilarne Lipica, od tega dva predstavnika predlaga ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in okolje, po enega predstavnika pa ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, ministrstvo, pristojno za finance, in ministrstvo, pristojno za turizem. Predstavnika zaposlenih predlagajo člani sveta delavcev Kobilarne Lipica. Predstavnika zainteresirane javnosti predlaga občinski svet občine Sežana. Člane sveta za obdobje štirih let imenuje vlada in izmed članov sveta, ki so predstavniki ustanovitelja, imenuje predsednika sveta.
Predsednik in člani sveta ne smejo biti osebe, za katere obstaja možnost nasprotja med njihovimi zasebnimi interesi in interesi Kobilarne Lipica. Šteje se, da možnost nasprotja interesov iz prejšnjega stavka obstaja, če predsednik oziroma član sveta opravlja katero koli dejavnost, za katero je registrirana Kobilarna Lipica.
Svet Kobilarne Lipica opravlja zlasti naslednje naloge:
– sprejme statut,
– sprejme letni program dela in razvoja in finančni načrt,
– sprejme predlog načrta upravljanja,
– sprejme letno poročilo,
– daje soglasje k aktu o sistemizaciji delovnih mest, kadrovskemu načrtu in načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– predlaga vladi imenovanje in razrešitev direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– nadzoruje zakonitost dela in poslovanje Kobilarne Lipica,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje Kobilarne Lipica,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in splošnimi akti Kobilarne Lipica.
Letni program dela in razvoja in finančni načrt, načrt upravljanja Kobilarne Lipica in letno poročilo Svet Kobilarne Lipica predloži vladi v soglasje.
Kobilarno Lipica vodi in zastopa direktor. Direktor mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo druge bolonjske stopnje ali njej enakovredno raven izobrazbe, višjo raven znanja tujega jezika in najmanj pet let vodstvenih delovnih izkušenj. Direktorja imenuje vlada za obdobje štirih let.
Strokovni svet Kobilarne Lipica (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet) ima pet članov, in sicer štiri zunanje strokovnjake s področja dejavnosti Kobilarne Lipica in enega predstavnika zaposlenih v Kobilarni Lipica. Člane strokovnega sveta za obdobje štirih let imenuje vlada. Po enega zunanjega strokovnjaka predlagajo Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za varstvo narave ter Biotehniška fakulteta in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Predstavnika zaposlenih predlaga svet delavcev Kobilarne Lipica.
Strokovni svet Kobilarne Lipica opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava strokovna vprašanja in daje mnenja k strokovnim podlagam iz dejavnosti, ki jih izvaja Kobilarna Lipica,
– nadzira strokovno delo v kobilarni Kobilarne Lipica in daje predloge za izboljšave.
Strokovni svet o svojem delu poroča svetu in direktorju.
Med morebitno stavko morajo delavci Kobilarne Lipica zagotoviti celovito oskrbo konj.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

Nepremično premoženje z zavarovanega območja se ne sme odtujiti ali zastaviti.
Ne glede na prejšnji odstavek ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po predhodnem soglasju vlade odda v najem nepremično premoženje z zavarovanega območja, ki ni namenjeno opravljanju nalog javne službe iz 11.a in 11.b člena tega zakona in za gospodarske dejavnosti, povezane z javno službo, iz 11.c člena tega zakona, do vključno 50 let. Prihodki iz naslova oddaje nepremičnin so prihodki državnega proračuna in se namenijo za gradnjo, nakup, obnovo ter investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države.
Premoženja iz 6. člena tega zakona in pravic intelektualne lastnine iz šeste alineje prvega odstavka 11.b člena tega zakona ni dovoljeno odtujiti ali obremeniti.
Premično premoženje Kobilarne Lipica, ki ni namenjeno opravljanju nalog javne službe iz 11.a in 11.b člena tega zakona in gospodarskim dejavnostim, ki so z javno službo povezane, iz 11.c člena tega zakona, lahko Kobilarna Lipica proda ali drugače odtuji v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Vsaka pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
Vlada sprejme predpis, s katerim:
– določi nepremično in premično premoženje, ki je namenjeno opravljanju javne službe in gospodarskim dejavnostim, povezanih z javno službo, ter upravljanje z imenom kulturnega spomenika, geografsko označbo Lipicanec in znamkami Kobilarne Lipica,
– določi nepremično premoženje, ki je namenjeno opravljanju gostinsko-hotelirske dejavnosti,
– ureja druga vprašanja, ki se nanašajo na upravljanje zavarovanega območja.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

Kobilarna Lipica pridobiva finančna sredstva:
– iz proračuna Republike Slovenije za opravljanje javne službe iz 11.a in 11.b člena tega zakona,
– s prihodki od prodaje blaga in storitev pri opravljanju gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo, iz 11.c člena tega zakona,
– z dotacijami, darili in iz drugih virov.
Kobilarna Lipica pridobiva sredstva iz prve alineje prejšnjega odstavka na podlagi sprejetega letnega programa dela in razvoja ter finančnega načrta. Finančni načrt mora celovito prikazati načrtovane prihodke in odhodke, ločeno po nalogah javne službe iz 11.a in 11.b člena tega zakona in gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo, iz 11.c člena tega zakona oziroma po različnih virih financiranja iz prejšnjega odstavka.
Če Kobilarna Lipica ne pridobi soglasja vlade k letnemu programu dela in razvoja ter finančnemu načrtu do začetka koledarskega leta, se naloge javne službe opravljajo tudi v tekočem letu na podlagi sklepa ministra, pristojnega za kmetijstvo, ki določi obseg sredstev in dejavnosti v obdobju začasnega financiranja. Začasno financiranje se zagotovi iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, največ do ene dvanajstine mesečno od obsega sredstev, zagotovljenega v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, za financiranje javne službe po tem zakonu v tekočem proračunskem letu. Če finančni načrt ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, za tekoče proračunsko leto še ni sprejet, se začasno financiranje do sprejema finančnega načrta zagotovi v obsegu, kot ga za proračunske uporabnike v času začasnega financiranja določa zakon, ki ureja javne finance.
Kobilarna Lipica vodi računovodstvo ločeno po nalogah javne službe iz 11.a in 11.b člena tega zakona in po gospodarskih dejavnostih, povezanih z javno službo, iz 11.c člena tega zakona, pri čemer skupne stroške razmeji med različne dejavnosti na podlagi sodil, ki jih potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
Presežki prihodkov nad odhodki iz gospodarskih dejavnosti, povezanih z javno službo, iz 11.c člena tega zakona se s soglasjem ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, namenijo za opravljanje in razvoj javne službe Kobilarne Lipica.«.

Vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda predpis iz šestega odstavka 12. člena zakona.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po predhodnem soglasju vlade najpozneje v šestih mesecih po izdaji predpisa iz prejšnjega odstavka začne postopek oddaje v najem nepremičnin iz drugega odstavka 12. člena zakona.
Najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za obdobje do oddaje nepremičnin iz prejšnjega odstavka v najem, sklene z Lipico Turizem, d.o.o pogodbo o najemu nepremičnin, ki jih na dan uveljavitve tega zakona uporablja Lipica Turizem, d. o. o.
Vlada najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona imenuje člane sveta Kobilarne Lipica, do takrat pa funkcijo organa upravljanja opravlja svet Kobilarne Lipica, katerega člani so bili imenovani s sklepom vlade Republike Slovenije št. 01415-43/2013/5 dne 6. septembra 2013.
Vlada imenuje člane strokovnega sveta Kobilarne Lipica najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona predpiše pogoje in normative reje konj lipicancev iz tretjega odstavka 11.a člena zakona.
Kobilarna Lipica v svojih poslovnih knjigah po 31. decembru 2014 ne sme izkazovati kapitalskih naložb.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.