Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 38/07) je Občinski svet Občine Tišina na 7. izredni seji dne 10. marca 2014 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za enoto TI-5 (Bathyanijev dvorec) (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).

Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:1000,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000,
– načrt parcelacije v merilu 1:1000.

Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
– sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– povzetek za javnost.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na območju Občine Tišina v naselju Tišina. Na severu območje občinskega podrobnega prostorskega načrta omejuje potok Mokoš, na zahodu državna cesta R1-235/0318, na jugu občinska cesta JP-530741 in na vzhodu obstoječa stanovanjska pozidava.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 321, 324, 325, 326/1 in 326/2 vse v k.o. Tišina. Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 32.602,70 m².
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je delno pozidano. Na zemljišču s parcelno številko 325 se nahaja dvorec in dvorišče, na zemljišču s parcelno številko 326/1 hodnik za pešce ob regionalni cesti, na delu zemljišča s parcelno številko 326/2 dovozna pot, ostali del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa obsega park.
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je prometno navezano na regionalno cesto preko individualnega cestnega priključka z dovozne poti ob jugu dvorca. Elektroenergetsko, vodovodno, kanalizacijsko in komunikacijsko omrežje se nahaja ob regionalni cesti in javni poti, delno na in delno izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je zavarovano območje nepremične kulturne dediščine, kulturni spomenik, Tišina – Bathyanijev dvorec, EŠD 18288. Baročni pritlični dvorec s konec 19. stoletja in v drugi polovici 20. stoletja prizidanimi trakti predstavlja tipičen primer panonskega dvorca, ki pa je v slabem gradbenem stanju. Dvorec stoji v razsežnem parku, ki je nastajal sočasno z dvorcem. Danes je v njem ohranjenih nekaj izjemnih soliterjev tulipanovca in doba. Vrtnoarhitekturno zasnovo, ki jo je urbanizacija delno okrnila, stilno uvrščamo v angleški krajinski slog.
(6) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se na zemljiščih s parcelnimi številkami 325, 326/1 in 326/2 nahaja vodovarstveno območje (občinski nivo).

(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje:
– rekonstrukcija osrednjega dela dvorca v prvotno podobo z odstranitvijo naknadno zgrajenih sekundarnih dozidav,
– gradnja nove dozidave na mestu odstranjene naknadno zgrajene dozidave ob vzhodni strani dvorca,
– odstranitev zunanjega stranišča,
– gradnja cestnega priključka na regionalno cesto, dovozne poti in parkirišča,
– gradnja garaže,
– gradnja brvi,
– ureditev utrjenih površin,
– ureditev zelenih površin.
(2) Poleg tega se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje še gradnja ostale gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih objektov ter dela v zvezi z zunanjimi ureditvami.

Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(1) Osrednji del dvorca se rekonstruira v prvotno podobo. Pri tem se odstrani naknadno zgrajeni dozidavi na severozahodni in vzhodni strani dvorca. Na mestu odstranjene vzhodne dozidave se v obstoječem tlorisnem gabaritu zgradi nova dozidava. V novo dozidavo se umesti zdravstveni dom, v osrednji del dvorca pa poročna dvorana in lekarna oziroma druge vsebine, ki ne bodo degradirale spomenika. Ob severni strani dvorca in dozidave se uredi parkirišče, dovozna pot in cestni priključek na regionalno cesto. Ob severovzhodu parkirišča se zgradi garaža za vozila reševalne službe. Ob južni strani dozidave se uredi tlakovano ploščad in podaljšek obstoječe dovozne poti, ki se nameni zgolj dostopu dostavnih in intervencijskih vozil z regionalne ceste. Ob vzhodni strani dozidave se odstrani zunanje stranišče.
(2) Park se ohrani in uredi z značajem angleškega krajinskega sloga. Uredi se robove parka, kjer niso jasno določeni (žive meje, žična ograja okrog parka, rekonstrukcija kovinske ograje na zahodu). Ob dvorcu se uredi reprezentančno ureditev s parterno zasaditvijo ter klopmi. Ohrani in ponovno se vzpostavi vrtnoarhitekturne strukturne kakovosti v prostoru, tako v gabaritih, kot v materialih in teksturah. To velja za grajene prvine (poti, območja tlakovanja, uto, otroško igrišče, brv) in tudi za naravne prvine (saditve posamičnih dreves – soliterjev, kompozicij drevesnih gruč, ureditev ločitvenih živic, oblikovanje odprtih tratnih površin – jas in razgibanega roba strnjene vegetacije). Pri prenovi vegetacije in zelenih površin se ohrani in varuje vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo, zlasti obstoječo kakovostno vegetacijo. Ohrani oziroma se ponovno vzpostavi primerne ekološke pogoje, ki so potrebni za kakovostno rast in nadaljnji obstoj rastlin (obnova nosilnega vegetacijskega sloja na tratnih površinah, prepihovanje in gnojenje območja korenin ohranjenih starejših dreves). Vzpostavi se omrežje poti, ki povezuje robove parka in se navezuje na druge javne površine (prehod od dvorca preko brvi proti centru Tišine, povezave s parkiriščem, navezava na otroško igrišče). S prenovami v parku in vidnem območju zunaj parka se zagotovi ohranitev in nadgradnja parkovnih kakovosti ter ohranitev značilnih pogledov tako v park kot iz parka navzven.

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
– stavbe javne uprave,
– druge poslovne stavbe,
– trgovske stavbe,
– garažne stavbe,
– stavbe za kulturo in razvedrilo,
– muzeji in knjižnice,
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– stavbe za zdravstveno oskrbo,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– mostovi in viadukti,
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih objektov glede na namen:
– majhna stavba,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– vodnjak, vodomet,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste enostavnih objektov glede na namen:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– pomožni komunalni objekt.

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:
– sanacija in priprava zemljišča,
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta.

(1) Osrednji del dvorca:
– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi linijami. Gradbena linija je črta, na katero mora biti z enim robom – s fasado postavljeni objekt. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.;
– tlorisni gabarit: pravokotni oziroma enak prvotnemu tlorisnemu gabaritu dvorca iz okoli leta 1900, to je brez naknadno zgrajenih dozidav na severozahodni in vzhodni strani dvorca;
– višinski gabarit: K+P z možnostjo izrabe podstrešja brez okenskih odprtin;
– fasada: na podlagi sondiranja fasade se izvede njena prezentacija iz okoli leta 1900 (rekonstrukcija dveh okenskih osi na južnem delu vzhodne fasade na mestu odstranjenega južnega dela naknadno zgrajene vzhodne dozidave);
– streha: dvokapnica s polnim čopom;
– strešna kritina: bobrovec.
(2) Nova dozidava dvorca:
– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbeno linijo in gradbenimi mejami. Gradbena linija je črta, na katero mora biti z enim robom – s fasado postavljeni objekt. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.;
– tlorisni gabarit: enak tlorisnemu gabaritu obstoječe dozidave ali na njegovi osnovi v obliki črke L, vendar v obeh primerih brez dozidave ob jugovzhodni strani dvorca;
– višinski gabarit: P z možnostjo izrabe podstrešja v primeru dvokapne strehe;
– fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali, vendar popolnoma podrejena osrednjemu delu dvorca;
– streha: dvokapnica s polnimi čopi ali ravna;
– strešna kritina: v primeru dvokapne strehe bobrovec, v primeru ravne strehe pogojena s tehnološko rešitvijo strehe.
(3) Garaža:
– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča;
– tlorisni gabarit: pravokotni;
– višinski gabarit: P;
– nosilna konstrukcija: jekleni skelet;
– fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali (steklo v kombinaciji s kovinskimi sendvič paneli ipd.);
– streha: ravna ali pod blagim naklonom;
– strešna kritina: pogojena s tehnološko rešitvijo strehe.

(1) Nezahtevne in enostavne objekte, ki so navedeni v 10. členu tega odloka, se umesti v prostor tako, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi bliže, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na mejo. Vsi objekti, razen priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožni komunalni objekti, se lahko v prostor umestijo le, če so v skladu z vrtnoarhitekturno zasnovo oziroma v skladu z načrtom krajinske arhitekture.
(2) Glede velikosti se upošteva določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
(3) Objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora. Uporablja se naravne oziroma sodobne materiale, nevtralnih barv in enostavnih za vzdrževanje ter po značaju med seboj usklajene.

(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam,
– dostopne pohodne površine ob dvorcu in dozidavi se uredi kot tlakovane površine oziroma s travnimi ploščami ter opremi z osnovno urbano opremo in primerno osvetli,
– ploščad ob dvorcu in dozidavi se uredi kot enotno oblikovana tlakovana površina, ki se opremi z osnovno urbano opremo ter primerno osvetli,
– osrednja pešpot skozi park se uredi kot tlakovana površina, stranske pešpoti pa se utrdi kot peščene površine,
– otroško igrišče se uredi kot gramozirana površina in opremi z otroškimi igrali,
– izvedbo utrjenih površin je potrebno uskladiti z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor,
– ohranja in varuje se vse naravne sestavine, ki so vključene v vrtnoarhitekturno kompozicijo, med drugim tudi relief, odstrani pa se vse neprimerne ureditve, ki so nastale stihijsko (nasutja),
– ohranja ali se ponovno vzpostavlja ustrezne ekološke pogoje, ki so potrebni za rast in nadaljnji obstoj rastlin,
– pri prenovi vegetacije se upošteva predlagane arboristične ukrepe,
– novo zasajene drevnine in druge rastline se že pri saditvi primerno oskrbi s potrebno količino organskih in mineralnih hranil.
(2) Parkovna ureditev območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se izvede na podlagi načrta krajinske arhitekture, ki se izdela ob upoštevanju naslednjih strokovnih podlag:
– Idejna zasnova za Bathyanijev dvorec s parkom na Tišini, Načrt krajinske arhitekture, št. 01/13, Tanja Simonič Korošak s.p., Maribor, marec 2013,
– Arboristična analiza za park Bathyanijevega dvorca na Tišini, št. AA 2013-02, Arborist Tanja Grmovšek s.p., Maribor, marec 2013,
– Arboristična analiza za park Bathyanijevega dvorca na Tišini – dopolnitev, št. AA 2013-03, Arborist Tanja Grmovšek s.p., Maribor, junij 2013.

(1) Zemljiške parcele je dopustno deliti ali združevati.
(2) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu. Zemljiškokatastrske točke so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.

(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja.
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(1) V skladu s strokovno podlago, Prometna študija vpliva navezave območja občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto TI-5 (Bathyanijev dvorec) na regionalno cesto R1-235/0318 v naselju Tišina, št. 1186-PŠ, Lineal d.o.o., Maribor, september 2013, se prometni dostop do načrtovanega parkirišča uredi preko novega skupinskega cestnega priključka brez dodatnega pasu za levo zavijanje na državni cesti R1-235/0318. Cestni priključek se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo.
(2) Obstoječi cestni priključek na regionalno cesto se ohrani in nameni zgolj dostopu intervencijskih in dostavnih vozil do obstoječe dovozne poti, ki se razširi in podaljša proti vzhodu.

(1) Parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce se zagotovi z ureditvijo parkirišča ob severni strani dvorca in dozidave. Dovozna pot do parkirnih mest in garaže se asfaltira in zaključi s slojem drobljenca. Parkirna mesta se utrdijo s travnimi ploščami.
(2) Velikost parkirnega mesta za osebna vozila mora znašati najmanj 2,50 m x 5,00 m in najmanj 3,50 m x 5,00 m za vozila oseb z invalidskimi vozički. Najmanj 5 % parkirnih mest se rezervira za vozila oseb z invalidskimi vozički.

(1) Osrednja pešpot od obstoječe dovozne poti do načrtovane brvi čez potok Mokoš se uredi v širini najmanj 1,50 m.
(2) Stranske pešpoti od osrednje pešpoti do občinske ceste JP-530741, otroškega igrišča in nove dovozne poti se uredi v širini najmanj 1,20 m.
(3) Obstoječa dovozna pot se podaljša proti vzhodu in v osnovi nameni peš dostopu do dvorca. Dovozna pot se asfaltira in zaključi s slojem drobljenca.

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ločene kolesarske steze niso načrtovane.

(1) Lesena brv čez potok Mokoš se izvede tako, da bo svetli profil pretočne odprtine zajezitve prevajal teoretični pretok 100-letne visoke vode oziroma maksimalni pričakovani pretok (Qmax) glede na odtočne razmere v pretočnem profilu vodotoka.
(2) Brv se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.

(1) Za oskrbo s pitno vodo se od javnega vodovodnega voda DN 25 (zemljišče s parcelno številko 326/2) zgradi ustrezno dimenzionirani vodovodni priključek.
(2) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu.

(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem.
(2) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja posredno v podzemne vode (ponikovalnice ali razpršeno odvajanje – na teren ali po odvodnih in ponikovalnih jarkih) ali, če to tehnično ni izvedljivo (kar mora biti razvidno iz hidrogeološkega poročila), po meteorni kanalizaciji v bližnji vodotok.
(3) Komunalne odpadne vode iz objektov se naveže na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje ob regionalni cesti preko obstoječega kanalizacijskega priključka z revizijskim jaškom (zemljišče s parcelno številko 326/2).
(4) Pri projektiranju kanalizacijskega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji.

(1) V skladu s strokovno podlago, Ureditev elektroenergetskega omrežja za enoto TI-5 (Bathyanijev dvorec) v Občini Tišina, št. 343/13-MS, Elektro Maribor d.d., Maribor, oktober 2013, se za napajanje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z električno energijo izvede:
– rekonstruira se transformatorska postaja 20/0,4 kV t-523 Tišina Ružič (zamenja se transformator moči 100 kVA s transformatorjem moči 160 kVA in zamenja se nizkonapetostna 0,4 kV razdelilna omarica),
– zgradi se nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz transformatorske postaje t-523 Tišina Ružič do načrtovanih objektov.
(2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.

(1) Zunanje površine neposredno ob dvorcu se osvetli z interno razsvetljavo.
(2) V parku razsvetljava ni načrtovana.

(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja obstoječe zemeljsko in prostozračno komunikacijsko omrežje, katero se glede na načrtovano prostorsko ureditev ustrezno zaščititi, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo.
(2) Obstoječe zemeljsko komunikacijsko omrežje, ki je v upravljanju podjetja Telekom Slovenije, d.d., se na mestu dovoznih poti ustrezno zaščiti s PVC cevmi premera 125 mm. Obstoječa komunikacijska omarica z zemeljskim komunikacijskim kablom, ki je locirana na naknadno zgrajenem severozahodnem prizidku, se prestavi.
(3) Obstoječe prostozračno komunikacijsko omrežje, ki je v upravljanju podjetja Telemach d.o.o. in je namenjeno priklopu objekta ob severu območja občinskega podrobnega načrta v omrežje, se prestavi v zemljo. Cevna kanalizacija se izvede s PVC cevmi in jaški na lomih trase. Do dvorca se položi alkaten cevi z zaključkom v jašku.
(4) Vsa dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta, zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja.

Ogrevanje se vrši iz lastne kotlovnice na biomaso oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, zbiralniki sončne energije ipd.).

(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je zavarovano območje nepremične kulturne dediščine, kulturni spomenik, Tišina – Bathyanijev dvorec, EŠD 18288.
(2) Za poseg v kulturni spomenik je potrebno na projektno dokumentacijo, ki se izdela v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, št. 3510-0172/2011/11 z dne 11. 4. 2012, pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
(3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta predhodna ocena arheološkega potenciala še ni bila izdelana, zato je priporočljivo pred začetkom izvedbe zemeljskih del izvesti predhodne arheološke raziskave.
(4) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
(5) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(6) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na vodovarstvenem območju vodnih virov pitne vode Občine Tišina (osrednji del dvorca in dozidava se nahajata pretežno na širšem varstvenem pasu, VVO III), zato je pri načrtovanju in tudi pri izvedbi del treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov, ki določajo vodovarstveni režim.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni urejena odvodnja lastnih in zalednih padavinskih odpadnih voda, zato je treba očiščene padavinske odpadne vode prioritetno ponikati in zadržati v zadrževalnikih pred izpustom v vode.
(3) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni ipd.).
(4) Neposredno odvajanje padavinskih odpadnih vod v podzemne vode (brez precejanja skozi zemljino oziroma skozi kamenine) je prepovedano.
(5) Očiščene padavinske odpadne vode se v podzemne vode lahko odvaja le posredno in sicer razpršeno (ponikovalni odvodni jarki, zelenice) ali preko ponikovalnic, ki se dimenzionirajo na podlagi hidrogeološkega poročila in se locirajo izven vpliva povoznih površin. Kolikor iz hidrogeološkega poročila izhaja, da tako odvajanje tehnično ni možno, se lahko očiščene padavinske odpadne vode odvaja po meteorni kanalizaciji v potok Mokoš.
(6) Za gradnjo morebitnega iztoka meteorne kanalizacije ali drugih infrastrukturnih vodov na vodnem in priobalnem zemljišču potoka Mokoš, ki je v lasti države, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.
(7) Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2.
(8) Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610.
(9) Za gradnjo brvi na vodnem in priobalnem zemljišču potoka Mokoš mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, ki služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države.
(10) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(11) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje. Vloga za vodno soglasje mora vsebovati tudi vse podatke potrebne za ustanovitev služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih in za določitev višine nadomestila.

(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(3) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je zavarovano kot spomenik oblikovane narave, evid. št. 1327, Drevesni park v Tišini.
(2) V drevesnem parku je glede na izdelani strokovni podlagi, Arboristična analiza za park Bathyanijevega dvorca na Tišini, št. AA 2013-02, Arborist Tanja Grmovšek s.p., Maribor, marec 2013 in Arboristična analiza za park Bathyanijevega dvorca na Tišini – dopolnitev, št. AA 2013-03, Arborist Tanja Grmovšek s.p., Maribor, junij 2013, stanje dreves zadovoljivo. Obravnavanih je 523 dreves in grmovnic, podana je analiza stanja dreves, navedena so načrtovana gradbena dela, opredeljen je vpliv na drevesa v času gradbenih, rekonstrukcijskih in vzdrževalnih del, podane so smernice za ohranitev dreves in rastiščnih razmer na celotnem parkovnem območju, ki so bila upoštevana pri načrtovanju posegov v prostor in katere je potrebno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi posegov.
(3) Poleg tega je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, št. 4-II-679/2-O-13/AS z dne 4. 7. 2013.

(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne sme presegati dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu.
(3) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v III. območje varstva pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi, ter kritična raven hrupa 59 dBA ponoči in 69 dBA podnevi.
(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).

Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.

(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta obstaja možnost nastopa visoke podtalnice, zato objekti ne smejo biti podkleteni oziroma morajo biti kletni prostori ustrezno zgrajeni za pogoje visoke talne vode.
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija ...).

(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.

(1) Prostorska ureditev se lahko izvede v več etapah.
(2) Posamezna etapa (rekonstrukcija osrednjega dela dvorca, gradnja nove dozidave, gradnja garaže, parkovna ureditev itd.) mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
(3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorjev.

(1) Dopustna so odstopanja od regulacijskih črt za največ 1,00 m izven površine za razvoj stavbe.
(2) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev.
(3) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(4) Dopustna so odstopanja od poteka intervencijskih poti.
(5) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel in zemljišč pod stavbami zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.

(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju se upoštevajo vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektni pogoji, pridobljeni z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.

Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Tišina.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.