Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 11. člena ter tretjega odstavka 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 31. redni seji dne 19. 3. 2014 sprejel

Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec – v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP – je izdelal URBIS d.o.o. Maribor, pod številko 2013-PUP-003.
Predmet sprememb in dopolnitev PUP je sprememba oziroma dopolnitev besedila in grafičnih prikazov odloka.

V 3. členu odloka se črtajo zadnji trije grafični prikazi:
– ureditev prometa, v merilu 1:5000,
– infrastruktura, v merilu 1:5000,
– grafične priloge (pogoji izrabe površin in urbanistični pogoji za posege), v merilu 1:5000.
Pri ostalih grafičnih prikazih se izdela čistoris vseh sprememb.

5. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Pojmi po tem odloku so:
1. Delež dejavnosti je delež posamezne dejavnosti v območju predpisane pretežne namembnosti.
2. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. Namembnost novega objekta mora ustrezati pretežni namembnosti območja.
Objekt ne sme presegati gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici.
3. Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z najmanj enim robom postavljeni nadzemni deli objektov, ki se gradijo ob tej črti. Dovoljeni so manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije fasade v notranjost stavbne mase. Objekti lahko presegajo gradbeno linijo le s funkcionalnimi in oblikovnimi elementi strešne konstrukcije (napušči, nadstreški nad vhodi), kolikor ne posegajo v določila katere koli druge pozitivne gradbene ali z njo povezane zakonodaje. Kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu PUP, se le-te povzemajo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju (po geodetskem posnetku), nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.
4. Parcela namenjena gradnji (gradbena parcela), je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
5. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
6. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena.
7. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.
8. Javni programi so tisti, ki so v celoti ali deloma vezani na delo s strankami oziroma na obisk javnosti.
9. Legalizacija, je postopek za pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka.
10. Kvartarne dejavnosti po tem odloku so izobraževanje, šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, kulturne dejavnosti, občinska, državna in pokrajinska uprava, svobodni poklici, verske ustanove in cerkve, šport, rekreacija.
11. Mešanje dejavnosti je želeno umeščanje raznovrstnih dejavnosti v posamezna območja urejanja zaradi izboljšanja bivalnih kakovosti v posameznih območjih, kjer je predpisana pretežna namembnost.
12. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, in odstranitev objekta.
13. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
14. Enota urejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve.
15. Obvodni prostor je območje ležeče vzdolž vodotoka v katerem so prisotne sledi delovanja rečne dinamike.
16. Nezahtevni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, enostavni objekt pa je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
17. Prenova po tem odloku je skupna oznaka za posege na območja in objekte, kjer pri posegih v prostor prevladujejo naslednja dejanja:
Preprečevanje propadanja ali poslabšanja stanja, Preventivna zaščitna dela (vzdrževanje obstoječega stanja, za kar so lahko potrebna posebna dela za zaščito in tudi (manjša) popravila in nadomestila, da bi preprečili nadaljnje poškodbe in uničenja), Konsolidacija, tudi utrditve, učvrstitve, ojačanja (fizični posegi z dodajanjem ali uporabo adhezivnih oziroma ojačitvenih sredstev v materiale/strukturo ali konstrukcijo objektov z namenom, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo trajnost in integriteto strukture), Restavracija (katere namen je povrniti originalen koncept čitljivosti objekta ali arhitekturne kompozicije/arhitekturnega videza. Metoda je pogosto uporabljena in upravičena ob restavraciji v potresu poškodovanih objektov iz struktur, ki jim je mogoče jasno identificirati sestavine: npr. obdelani kamen, lesena ostrešja idr., Rehabilitacija (posegi, ki omogočijo ponovno usposobitev objekta za rabo prek različnih prilagoditvenih del oziroma adaptacij, Replika (izdelava kopije, reprodukcije, ki pomeni izdelavo kopije po obstoječem originalu in se običajno uporablja za posamezne izdelke/umetnine in manj pogosto za večje, sestavljene sklope in stavbe) in Rekonstrukcija (poseg, s katerim vzpostavimo, na novo zgradimo ali drugače obnovimo uničene ali poškodovane dele objekta z uporabo starih ali novih materialov ali kombinacije obeh).
18. Pretežna namembnost je tista, ki v posameznem območju predpisane namembnosti prevladuje.
19. Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo in gozdarstvo.
20. Proizvodne dejavnosti po tem odloku so sekundarne in sorodne dejavnosti.
21. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov.
22. Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, gostinstvo, turizem, promet in storitve.
23. Enota urejanja je sklenjeno območje urejanja, ki predstavlja prostorsko celoto, v kateri so poleg splošnih pogojev urejanja, ki veljajo v ureditvenem območju, predpisani še lokacijsko specifični pogoji.
24. Varovano območje je območje nadzorovanega ali omejenega poseganja v prostor zaradi varovanja značaja ali funkcionalnosti zavarovanih naravnih, kulturnih ali infrastrukturnih objektov, naprav in območij.
25. Zaokrožitev površin pomeni povezovanje in racionalizacijo območij graditev iz polpreteklega obdobja, vzpostavitev grajenih robov med različnimi rabami prostora in varovanje naravnega okolja pred razpršeno poselitvijo s strnjevanjem pozidanih območij, ki jih je mogoče racionalno priključiti na obstoječa ali načrtovana infrastrukturna omrežja.
26. Območje Sn je v primeru stanovanjske gradnje namenjeno individualni gradnji – samostojni objekti (enodružinske hiše), dvojčki ali vrstne hiše. Enodružinska hiša je prostostoječa stavba z enim do dvema stanovanjema. Izjemoma je dopustno v objektu urediti tri stanovanjske enote kolikor parcela, ki je bila namenjena gradnji objekta, omogoča normalno uporabo objekta in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami.«

8. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»1. V območjih centralnih dejavnosti – inštituti (Ci) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– izobraževanje, šolstvo;
– zdravstvo;
– socialno in otroško varstvo;
– dejavnosti dijaških in študentskih domov;
– kulturne dejavnosti;
– občinska, državna in pokrajinska uprava;
– svobodni poklici;
– verske ustanove in cerkve;
– trgovine in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti;
– turizem;
– stanovanja za lastnika oziroma upravljavca objekta, in sicer največ eno stanovanje na objekt;
– stanovanja v obstoječih objektih v teh območjih;
– šport in rekreacija;
2. V območjih centralnih dejavnosti – trgovina (Ct) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja višje gostote (več kot 80 preb./ha);
– mešane terciarne in kvartarne dejavnosti;
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov;
– šport in rekreacija;
3. V območjih naselbinskih jeder (J) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja;
– terciarne in kvartarne dejavnosti, ki so praviloma locirane v pritličjih objektov;
– turizem;
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov, vendar ne na ali ob osrednjih prostorih naselij, kjer so javne površine in/ali javni programi;
4. V območjih za komunalne dejavnosti (K) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– pokopališča (Kp): v zvezi s pokopavanjem, urejanjem parkov in odprtih površin, cerkvami, trgovinami in storitvami povezanimi z pokopališko dejavnostjo;
– oskrbne sisteme komunale in energetike (Ko): v zvezi s komunalno dejavnostjo, energetiko, trgovinami in storitvami v zvezi s komunalno dejavnostjo;
– promet (Kt): v zvezi s prometom, trgovinami in storitvami v zvezi s prometno dejavnostjo;
– letališko dejavnostji (Kl): v zvezi z letalskim prometom in storitvami vezanimi na letalski promet;
5. V območjih za industrijo (Pi) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodnja, pri čemer stavbišča grajenih objektov presegajo 1000 m2 bruto površine;
– energetika;
– trgovina in storitve;
– gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja;
6. V območjih za proizvodno obrt (Po) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodnja, pri čemer stavbišča grajenih objektov ne presegajo 1000 m2 bruto površine;
– energetika;
– trgovina in storitve;
– gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja;
7. V območjih za proizvodne storitve (Ps) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodnja, pri čemer stavbišča grajenih objektov ne presegajo 1000 m2 bruto površine;
– skladiščenje;
– transportno logistične dejavnosti;
– trgovina, storitve in specializirani servisi;
– gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja;
8. V območjih za šport (R) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– šport;
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne namembnosti območja;
– gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
– Kolikor so znotraj območja R zakonito zgrajeni objekti drugega namena in dejavnosti, je le-te možno prenoviti, dograditi, nadzidati, oziroma v primeru, da je racionalnejša gradnja novega objekta z enakim namenom in dejavnostjo, se le tega lahko odstrani in znotraj območja zgradi nov objekt za isto namembnost in dejavnost, kot jo je imel prvotni objekt, če je objekt v javni funkciji – javnem interesu;
9. V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja nižje gostote (40–80 preb./ha);
– terciarne dejavnosti in kvartarne dejavnosti, ki služijo lokalnim prebivalcem;
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov; omejitev površine, namenjene za proizvodno dejavnost in njenega lociranja v objektu, ne velja za stanovanjsko enoto Sn 10 Štalekar;
– šport in rekreacija.
10. V območjih za stanovanja višje gostote (Sv) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja višje gostote (več kot 80 preb./ha);
– terciarne dejavnost in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja, ki so locirane v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov;
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov;
– šport in rekreacija;
11. V območjih mestnih parkov so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– za počitek in pasivno rekreacijo;
– za varstvo in sprostitev otrok;
– gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja;
– gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze;
12. V območjih arheoloških parkov so dopustne dejavnosti gozdarstva in kmetijstva. Na osnovi prehodnih arheoloških izkopavanj so dopustne tudi:
– ureditve parkovnih površin in zelenih površin;
– ureditve poti;
– ureditve otroških igrišč;
– ureditve v zvezi s predstavitvijo arheoloških najdb na lokaciji najdišča;
– postavitve enostavnih objektov;
– gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze;
13. V območjih obvodnega prostora so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– za počitek in pasivno rekreacijo, tj. dejavnosti, ki ne potrebujejo posebnih grajenih objektov in naprav;
– vodnogospodarske ureditve z energetsko izrabo vodotokov na reguliranih odsekih vodotokov;
– gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze;
14. Na območjih kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj ureditvenih območij, so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– melioracije;
– gradnja poljskih poti;
– gradnje gnojišča, zbiralnika gnojnice ali gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjaka, ribnika, silosa, skednja, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika, krmišča, molzišča in hlevskega izpusta na območju kmetije, kot to določajo predpisi s področja razvrščanja objektov glede na zahtevnost gradnje;
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati obstoječe pasove obstoječih razmer, razen če te dejavnosti prekomerno vplivajo na okolje. Slednje ne velja za območja R. Brez sanacije neustreznih razmer oziroma vplivov, novi posegi s tovrstnimi namembnostmi niso dopustni.«

9. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»3.1.2 Vrste dopustnih posegov.

1. Na vseh zemljiščih, razen v območjih mestnih parkov, arheoloških parkov in obvodnega prostora, so dopustne naslednje vrste posegov:
– gradnje novih objektov, vključno z dozidavo in nadzidavo in gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov;
– rekonstrukcije;
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov;
– vzdrževalna dela;
– odstranitev objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča;
– legalizacija posegov v prostor v skladu z določili tega odloka;
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave ter ulična oprema, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežje in naprave za zveze);
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami;
– ureditev javnih površin;
– postavitve spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij, ki se ne uvrščajo med nezahtevne in enostavne objekte.
2. V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn), kjer je kmetijska dejavnost značilna, je poleg naštetih vrst posegov dopustna tudi gradnja novih kmetijskih objektov. V teh območjih je tudi dopustna legalizacija kmetijskih objektov.
3. V območjih mestnih parkov so dopustne naslednje vrste posegov:
– ureditve parkovnih površin in zelenih površin, ureditve poti, kolesarskih stez, ureditve otroških igrišč;
– ureditve vrtičkov;
– postavitve enostavnih objektov (ograje, klopi, pergole, nadstreški, ute, paviljoni);
– postavitve začasnih objektov za prireditve, katerih program in skladnost potrdi občinska uprava Mestne občine Slovenj Gradec;
– gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze.
Odstranitev visoko-debelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve, pri čemer je treba nadomestiti odstranjena debla, drevesa na bližnji lokaciji.
4. V območjih obvodnega prostora so dopustne naslednje vrste posegov:
– vzdrževalna dela in vodnogospodarske ureditve;
– ureditev zelenih površin;
– ureditev poti za pešce;
– ureditev kolesarskih stez;
– gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze.
5. Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v Prilogi 1 po posameznih enotah urejanja, njihova gradnja je dopustna, kolikor ni v odloku drugih omejitev.
Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
Gradnja majhnih stavb je možna na parceli namenjeni gradnji, na kateri je že izgrajen osnovni objekt pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ.
Pri večstanovanjskih objektih (tri in več stanovanj) nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.
Objekti za oglaševanje se urejajo celovito ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor, k lokaciji in oblikovanju, ki ga izda na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag.
Gradnja čebelnjakov je dopustna do največ 20 m2 BTP ob pogoju, da je investitor registriran čebelar pri Čebelarski zvezi Slovenije. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost. Pri umeščanju v gozd se pridobi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.«

10. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»1. V območjih za inštitute (Ci) je faktor zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8; najmanj 20% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega; faktor izrabe je najmanj 0,4 in največ 1,6.
2. V območjih za trgovino (Ct) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8; najmanj 20% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega; faktor izrabe je najmanj 0,4 in največ 1,6.
3. V območjih za komunalne dejavnosti (K) je faktor zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti; faktor izrabe je najmanj 0,4 in največ 0,8.
4. V območjih za industrijo (Pi) je faktor zazidanosti najmanj 0,5 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti; faktor izrabe je najmanj 0,4 in največ 1,0.
5. V območjih za proizvodno obrt (Po) je faktor zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti; faktor izrabe je najmanj 0,4 in največ 0,8.
6. V območjih za proizvodne storitve (Ps) je faktor zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti; faktor izrabe je najmanj 0,4 in največ 1,0.
7. V območjih za šport (R) je faktor zazidanosti najmanj 0,1 in največ 0,6 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti faktor izrabe je najmanj 0,2 in največ 1,0.
8. V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) je faktor zazidanosti najmanj 0,1 in največ 0,4; najmanj 50% zemljišča mora biti odprtega, oziroma ozelenjenega faktor izrabe je najmanj 0,2 in največ 0,5 in je prilagojen faktoru izrabe na sosednjih gradbenih parcelah.
Izjema je stanovanjska enota Sn 10 Štalekar, kjer je dovoljen faktor zazidanosti maksimalno 0,6 in faktor izrabe maksimalno 0,75, brez omejitve deleža zelenih površin.
9. V območjih za stanovanja višje gostote (Sv) je faktor zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,6; najmanj 30% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega; faktor izrabe je najmanj 0,5 in največ 1,6.«

11. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»1. Izjemoma je dopustno povečanje maksimalne vrednosti faktorja zazidanosti in izrabe v posameznih ureditvenih enotah naštetih v 10. členu odloka za 10% kolikor parcela, ki je namenjena gradnji objekta, omogoča normalno uporabo objekta in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, objekt pa po višini in masi ne presega višin in mas objektov v neposredni okolici.
2. V območjih naselbinskih jeder (J) je dopustno faktor izrabe povečati le na osnovi posebne strokovne presoje in pogojev soglasjedajalca; investitor si mora pridobiti kulturno-varstvene pogoje pred izdelavo projektne dokumentacije ter kulturno-varstveno soglasje na projektno dokumentacijo pred izdajo gradbenega dovoljenja.
3. Faktor izrabe za območja kjer je predvidena izdelava OPPN in za območja zaokrožitev so opredeljeni v Posebnih določbah.«

Pred 13. členom se naslov poglavja 3.1.5 spremeni tako, da se glasi:
»3.1.5 Območja predvidena za urejanje z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju: OPPN) in varovana območja za dolgoročni razvoj.«

13. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»1. Na območjih, za katera je v prostorskih sestavinah planskih aktov mestne občine predpisana izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so dopustne naslednje vrste posegov:
– nujna vzdrževalna dela ali prenova obstoječih objektov in naprav;
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov, ki so na podlagi 8. člena tega odloka dopustna v posameznem območju;
– rušitve objektov;
– postavitve enostavnih objektov in naprav, ki jih morajo njihovi lastniki oziroma uporabniki prostora odstraniti na lastne stroške pred začetkom izvajanja podrobnega prostorskega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v PIN ter ozelenitve;
– gradnja in rekonstrukcija infrastrukturnega omrežja in naprav;
– novogradnje na funkcionalnem zemljišču sedanjih objektov, ki ne bodo ogrožale poznejše izvedbe podrobnega prostorskega načrta.
2. Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali poznejšega načrtovanja in so skladni s predvidenimi ureditvami.
3. Ta območja so:

4. Območja OPPN je dopustno razširiti na sosednja okoliška stavbna zemljišča, če se z njihovo funkcionalno razširitvijo omogoči tehnično, funkcionalno in ambientalno ustreznejše rešitve.
5. Na večjih prostih površinah, ki jih urejajo določila PUP in niso zajete v zgornji tabeli in grafičnih prilogah, gradnja objektov ni možna ne da se predhodno izdela zasnovo lociranja objektov s parcelacijo in zasnovo prometne in komunalne ureditve. Po izvedeni parcelaciji in pridobitvi gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev in njeni izvedbi, je možna gradnja objektov. Večja prosta površina je še nepozidano območje, ki omogoča umestitev več kot tri objekte katerih namembnost je skladna s pretežno namembnostjo.
6. V primeru javnega interesa, ko je za umestitev objekta oziroma objektov bil izveden javni anonimni natečaj v izvedbi ZAPS oziroma v skladu z veljavno zakonodajo in kolikor ni ovirana izvedba OPPN v soseščini, se lahko posegi na takšnem območju izvedejo na osnovi določil tega PUP in izdelava OPPN ni potrebna.

V 14. členu se v 4. točki besedi »ureditvenih enotah« zamenjata z besedama »enotah urejanja«.

V 15. členu se besedi »ureditvenih enotah« zamenjata z besedama »enotah urejanja«.

V 17. členu se besedi »ureditve enote« zamenjata z besedama »enote urejanja«.

V 18. členu se v 3. točki besedi »ureditvenih enotah« zamenjata z besedama »enotah urejanja«.

19. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Splošna merila in pogoji za posamezne vrste posegov v prostor
1. Lega objektov
Lege novozgrajenih objektov morajo slediti gradbenim linijam obstoječih objektov ob ulicah in drugim obstoječim gradbenim linijam v prostoru, kar velja tudi za nezahtevne in enostavne objekte (razen nadstreškov in podzemnih objektov). Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.
Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se v projektni dokumentaciji utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja, njegovega dela oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
Novogradnje se lahko orientira na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije, če je postavitev stavb skladna z morfološko zasnovo naselja, sledi gradbenim linijam in je prilagojena konfiguraciji terena (daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
2. Odmiki
Odmiki od parcelnih mej:
– novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,
– novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta,
– ograje: sosedska pregledna ograja, visoka maksimalno 1,6 m, se lahko postavi brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča. V primeru polne ograje se le-ta lahko gradi brez soglasja soseda do maksimalne višine 1,0 m. V primeru, da je višina polne ograje višja, se le-ta lahko postavi brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, če je njen odmik 0,5 m od parcelne meje, do meje pa le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Pisni sporazum lastnikov zemljišč, je pogoj za postavitev ograj, če se te postavi na parcelno mejo in presegajo višino, katere gradnja je dopustna brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Pri vrstni gradnji hiš se sosedska polna ograja, visoka maksimalno 2,0 m, lahko postavi brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča na kateri stoji vrstna hiša, največ do meje zemljišče parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča,
– za postavitev ograj ob javnih cestah je predhodno potrebno pridobiti soglasja pristojnih upravljavcev, ki določijo dopustne odmike od javnih cest in dopustne višine ograj, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev,
– škarpe in podporni zidovi višinske razlike med zemljiščem do 1,5 m, se lahko postavijo brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, največ do meje zemljišče parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča,
– odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m,
– odmiki spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m.
Odmiki med objekti:
– odmiki med objekti so praviloma enaki višini kapi višjega objekta razen, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega objekta (osončenje),
– odmiki med objekti morajo upoštevati higiensko zdravstvene in požarno varstvene normative.
Manjši odmiki od odmikov navedenih v predhodnih odstavkih tega člena so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča oziroma je potrebno v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov. V primeru gradnje novega objekta, ki se gradi na mestu odstranjenega in v enakih gabaritih, soglasje lastnikov sosednjih parcel ni potrebno. Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega ali vaškega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri vrstnih hišah, kjer je prepoznana gradnja na parcelno mejo.
Odmiki od javnih cest:
– gradnja v varovanem pasu javne ceste se lahko dovoli le na podlagi pisnega soglasja upravljavca le-te,
– minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste se glede na kategorijo javne ceste določi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto ceste,
– minimalen odmik novih objektov od občinskih cest izven strnjenih naselij mora znašati vsaj 8,00 m od roba vozišča, v naseljih pa vsaj 3,50 m od roba pločnika. Kolikor pločnik v naselju še ni izgrajen, je potrebno pri določitvi odmika objekta v naselju upoštevati koridor za peš promet v minimalni širini 1,50 m od roba vozišča, temu pa je v primeru nezadostne širine obstoječega vozišča potrebno dodati še koridor za predvideno razširitev vozišča. Odstopanje od predhodno navedenih minimalnih odmikov od občinskih cest je možno le v soglasju z upravljavcem občinske ceste. V naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine, se dopustni odmiki od občinskih cest smiselno prilagodijo le-tem,
– minimalen odmik novih parkirnih in manipulacijskih površin od občinskih cest mora znašati vsaj 1,5 m od roba vozišča,
– med voziščem javne ceste in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med voziščem javne ceste in ograjo ali zapornico, ki zapira pot vozilom do parkirnih ali garažnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Za manjši odmik se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
3. Velikosti objektov
Pri določanju višine objektov je poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov treba upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih enot urejanja, tako da objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja razen v primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja. Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj enote urejanja, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
Maksimalni gabariti nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje oziroma z drugimi veljavnimi predpisi.
Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so enote urejanja, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih.
Dopustna je izvedba več etaž kleti ob predhodni izdelavi geološko-geomehanskega elaborata.
Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se na teh območjih zagotovi pritličen gabarit.
Pri gradnji na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti (to je steno na višjem nivoju terena) v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti (to je stena na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim bolj vkopana v teren – pri zelo strmem terenu je dopustna zidava prednje stene kleti v celoti nad terenom. Vse zunanje stene kleti, ki so več kot tretjino višine stene nad obstoječim terenom, je potrebno primerno zakriti (ozeleniti, jih zasipati …).
Dozidave in nadzidave objekta so dovoljene v obsegu, s katerim ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno z določili tega odloka in predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
4. Oblikovanje objektov
Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti.
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša itd.) v pretežno vaških naseljih ni dovoljena, v urbanih naseljih pa le pod pogojem, da se zgradijo kot zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno zasnovo in se ustrezno zazelenijo. V tem primeru je potrebno za gradnjo teh objektov izdelati OPPN.
Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
Obliko streh, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v enoti urejanja. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Celotna dolžina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Gradnja stolpičev, šotorastih streh ni dovoljena. Na strehah objektov je dovoljena namestitev fotonapetostnih modulov, ki se izvedejo v ravnini strešine in ne presegajo gabaritov strehe več kot zahteva sistem pritrditve, razen pri ravnih strehah in strehah z minimalnimi nakloni, kjer je možna postavitev modulov pod večjimi nakloni. Kritina ne sme biti živih barv.
Strehe morajo biti praviloma dvokapnice v naklonu 35°–45°, razen:
– če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je naklon strehe pogojen s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta;
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m, npr. v območjih za proizvodnjo (Pi), proizvodne storitve (Ps), komunalne dejavnosti (Ko in Kt) ali centralne dejavnosti (Ct in Ci), so dopustne tudi ravne strehe; ravna streha je tudi dopustna za ureditev teras za gostinske dejavnosti, nadstrešnic, garaž kolikor je to oblikovno sprejemljivejše od naklonske strehe;
– na zavarovanih objektih kulturne dediščine, kjer sta naklon in zasnova strehe lahko tudi drugačna;
– nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne tudi večslemenske in večkapne strehe.
Dvokapne strehe morajo biti oblikovane simetrično. Sleme dvokapnih streh mora potekati v smeri daljše stranice.
Višina kolenčnega zidu dvo- in večkapnih streh, ki je višina od vrha tlaka do ležišča kapne lege, je največ 90 cm.
Mansardne (lomljene) strehe niso dopustne. V enoti urejanja je pri izboru kritine treba upoštevati kakovostne primere uporabe raznovrstnih kritin iz neposredne okolice objekta oziroma naselja, če gre za kompozicijsko ali oblikovno celovito prostorsko enoto.
Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru pritličnih in medetažni dozidav (etaža in pol), če je zaradi funkcionalnosti in oblikovnosti tega objekta na parceli namenjeni gradnji taka streha bolj primerna kot dvokapna streha oziroma le-te ni možno izvesti.
Pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki.
Dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve, kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot del fasade.
Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
Objekti oziroma elementi urbane opreme morajo biti oblikovani po načelih sodobnega oblikovanja in med seboj oblikovno usklajeni.
Pri vzdrževanju in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– obnova fasade mora potekati za celoten objekt hkrati, ohranja se obstoječe značilnosti fasade (členitev, barva, materiali),
– dopustna je zamenjava oken, vrat in senčil v enaki velikosti, obliki in barvi kot obstoječa,
– zasteklitve balkonov in namestitev klimatskih naprav so možne na enoten način za celoten objekt.
Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
Elektroomarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
Oblikovni pogoji za območji Sn 3 Krnice 2 in Sn 10 Štalekar:
V enoti Sn 3 Krnice 2, ki zajema parcele z naslednjimi parcelnimi številkami 420/31, 420/19, 420/20 in 420/21, vse k.o., Legen, je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji:
– Oblikovanje zunanje podobe objekta: tloris je podolgovat, daljša stranica je vzporedna s plastnicami. Objekt mora biti načrtovan v skladu s faktorjem zazidanosti in faktorjem izrabe navedenih v 10. členu odloka.
– Kota pritličja pri vhodu: 10 cm nad višino pločnika ali največ 40 cm nad terenom, če tako narekujejo terenske razmere.
– Višina objekta: višina objekta (izjema so dimniki in tuljave) na cestni strani ne sme presegati 6,5 m in ne sme biti manjša od 3,5 m nad nivojem cestišča. Pri dvokapni strehi najvišja višina objekta (izjema so dimniki in tuljave) ne sme presegati 8,5 m s tem, da v kapi objekt ne presega višinskih gabaritov določenih v prejšnjem stavku.
– Streha: enokapne strehe morajo biti praviloma v naklonu 7–20 stopinj, oziroma ravne strehe. Kritina mora ustrezati naklonu strešine. Barvno pa mora biti usklajena z barvo kritine okoliških objektov. Izjemoma je na parcelah s parcelnima številkama 420/31 in 420/21, obe k. o. Legen, dovoljena izvedba dvokapne strehe naklona strešine sosednjega objekta v neposredni okolici z dvokapno streho. Pri tej strehi napušč ne sme biti manjši od 90 cm. V primeru, da so predvidene svetlobne odprtine na strehah morajo le-te slediti vertikalnim linijam spodnje etaže. Strešna kritina dvokapnih streh mora biti prilagojena naklonu strešine in prilagojena lokalnim razmeram in klimatskim pogojem. Barva kritine mora biti usklajena z najbližjimi okoliškimi objekti. Plastična kritina in valovita salonitna kritina nista dovoljeni.
– Objekti z enokapno in ravno streho predstavljajo svojstveno oblikovno zasnovo, zato se morajo ustrezno zazeleniti.
V enoti Sn 10 Štalekar, ki zajema parcelo s parcelno številko 1030/20, k.o. Dobrava, v delu, ki leži znotraj meje urbanistične zasnove, je dovoljena gradnja poslovnega objekta pod naslednjimi pogoji:
Poleg splošnih pogojev za novogradnje, ki jih določa odlok, je v enoti Sn 10 Štalekar potrebno upoštevati še: višinski gabarit se prilagodi gabaritu obstoječim objektom enake oziroma podobne namembnosti, naklon strešin se prilagodi naklonu obstoječih strešin v enoti Sn 10 Štalekar, faktor zazidanosti je maksimalno 0,6 in faktor izrabe maksimalno 0.75. Potrebno je zagotoviti ustrezno ureditev zelenih površin skladno s potrebami zaposlenih.
5. Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru enot urejanja. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani. Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli namenjeni gradnji. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti tega objekta na parceli namenjeni gradnji taka streha bolj primerna. Če so objekti v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših potrebnih površin za parkiranje.
Kovinski zabojniki kot garaže niso dopustni.
6. Oblikovanje odprtih in zelenih površin
Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli s projektno dokumentacijo.
Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede s podpornimi zidovi po projektni dokumentaciji. Gradnja podpornega zidu, višjega od 1.5 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje podporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Izgradnja podpornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti praviloma prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu. Upošteva se oblikovanje, značilno za posamezno območje.
Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo živice. Višine ograj so v naseljih dopustne do 1.60 m, razen v primerih varovalnih in igriščnih ograj.
Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen obore za rejo divjadi, ograje za pašno živino in za varovanje intenzivnih kmetijskih nasadov ter varovanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in v primeru ograjevanja gozdnih zemljišč tudi službe pristojne za gozdarstvo.
Okolica objektov naj bo urejena skladno z okoliško krajino. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v minimalnem obsegu. Zaželeno je saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst, kot so lipe, gabri, bori.
Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber), žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (ciprese), niso zaželene.
Zunanje ureditve pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovane celovito z uporabo ustreznih materialov, usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.
Na javnih površinah je potrebno ohranjati obstoječa drevesa in jih v primeru odstranitve zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nadomestiti.
Pri gradnji večstanovanjskih objektov je na parcelah, namenjenih gradnji, potrebno zagotoviti najmanj zadostno velikost zelenih površin namenjenih za igro in počitek stanovalcev.
Kolikor so površine za igro mlajših otrok od stanovanj oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa do 300 m, teh posameznih površin na parceli, namenjeni gradnji, ni potrebno urediti in se lahko namenijo površinam za počitek.
Zagotoviti je potrebno ozelenitev prometnih površin:
– ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi, praviloma obojestranski ob zadostnem razpoložljivem prostoru,
– parkirišča na nivoju terena se enakomerno zasadijo z enim drevesom na vsaka štiri parkirna mesta.
7. Velikost parcel namenjenih za gradnjo
Parcela namenjena gradnji je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo objekta, omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Pri določanju velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
– sanitarno-tehnične zahteve,
– požarno-varnostne predpise.
Obliko parcele namenjene gradnji na stavbnih zemljiščih je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. Za kmetije znotraj urbanistične zasnove, je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojena obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
Za enostanovanjske prostostoječe objekte je velikost parcele namenjene gradnji največ 800 m2. Omejitev ne velja za območja naselbinske dediščine ter območja urbanističnih načrtov.
Za območja višje gostote in območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov, se parcelacija določi glede na predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa ta odlok.
8. Dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka in so utrjeni (s peskom, tlakovci, asfaltom oziroma z drugimi avtohtonimi materiali). Urejeni morajo biti tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupno v soglasju s pristojnim upravljavcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil. Obračanje vozil mora biti zagotovljeno tudi na vseh manipulativnih in dvoriščnih površinah objektov.«

20., 23. in 24. člen se črtajo, členi v nadaljevanju se ustrezno preštevilčijo.

24. člen (prej 29. člen) se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»3.2.4 Pogoji za oblikovanje v enotah urejanja

1. V območjih za centralne dejavnosti – inštituti (Ci) veljajo naslednji pogoji:
– generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– višina objektov: največ P+4+M in v skladu s faktorjem izrabe,
– razmerje tlorisa objekta: poljubno,
– javne površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
2. V območjih za centralne dejavnosti – poslovne in trgovinske dejavnosti (Ct) veljajo naslednji pogoji:
– generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– višina objektov: največ P+4+M in v skladu s faktorjem izrabe,
– razmerje tlorisa objekta: poljubno,
– javne površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
3. V območjih naselbinskih jeder (J) veljajo naslednji pogoji:
– generalna razmestitev objektov: strnjena (gradnja v nizih) ali posamezno, glede na sedanje razmere v posamezni ureditveni enoti; pritličja morajo praviloma biti namenjena javnim programom, sleme strehe teče vzporedno s cesto oziroma z daljšo stranico stavbe,
– višina objektov: gabarite mere morajo ostati v merilu sedanjega ambienta,
– razmerje tlorisa objekta: poljubno,
– javne površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
– dostop z javnih prometnic: posredno prek priključka in so utrjeni (s peskom, tlakovci, asfaltom oziroma z drugimi avtohtonimi materiali). Urejeni morajo biti tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu,
4. V območjih za komunalne dejavnosti (K – Kp, Ko, Kt) veljajo naslednji pogoji:
– generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– višina objektov: Kl, Ko, in Kt: v skladu s faktorjem izrabe, Kp: P+1,
– odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
5. V območjih za industrijo (Pi) veljajo naslednji pogoji:
– generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– višina objektov: v skladu s faktorjem izrabe in tehnološkimi zahtevami,
– odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
6. V območjih za proizvodno obrt (Po) veljajo naslednji pogoji:
– generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– višina objektov: v skladu s faktorjem izrabe,
– odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
7. V območjih za proizvodne storitve (Ps) veljajo naslednji pogoji:
– generalna razmestitev objektov: paviljonska (posamezni objekti, proste stranice, daljše stranice spremljajo glavno prometnico),
– višina objektov: največ P+2+M in v skladu s faktorjem izrabe,
– odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane,
8. V območjih za šport (R) veljajo naslednji pogoji:
– generalna razmestitev objektov: samostojni objekti; pritličja pri vhodih so lahko namenjena javnim programom,
– višina objektov: v skladu s funkcionalnimi pogoji dejavnosti,
– odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane brez prometnih površin ograjene z žičnato ograjo,
9. V območjih za stanovanje nižje gostote (40–80 preb./ha) (Sn) veljajo naslednji pogoji (rezen v Sn 10 Štalekar):
– generalna razmestitev objektov: samostojni objekti, dvojčki ali vrstne hiše,
– tloris: podolgovat, razmerja stranic posamezne stanovanjske enote 1:1,2 do 1:2,
– višina objektov: največ P+1+M in v skladu s faktorjem izrabe,
– odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane brez prometnih površin,
10. V območjih za stanovanje višje gostote (40–80 preb./ha) (Sv) veljajo naslednji pogoji:
– generalna razmestitev objektov: samostojni stolpiči, bloki ali vrstne hiše; pritličja so lahko namenjena javnim programom,
– višina objektov: samostojni stolpiči, bloki: največ P+4+M; vrstne hiše: največ P+2+M in v skladu s faktorjem izrabe,
– odprte površine: arhitekturno in krajinsko arhitekturno oblikovane brez prometnih površin,
11. V območjih Mestni park veljajo naslednji pogoji:
– ureditve so oblikovane z lahko tehnologijo gradnje v naravnih materialih,
12. V območjih Arheološki park veljajo naslednji pogoji:
– objekti so locirani v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine,
13. V območjih Obvodni prostor veljajo naslednji pogoji:
– ureditve so razmeščene tako, da ne zmanjšujejo propustnosti vodotoka,
– ureditve so oblikovane z lahko tehnologijo gradnje v naravnih materialih, tako da ne ovirajo pretoka v primeru visokih voda, razen premostitvenih objektov, ki so dimenzionirani na višinsko koto 100-letnih voda.«

V 34. členu (prej 36. členu) se v 1. točki črtajo besede »in telekomunikacijsko omrežje ter na plinovod« in v 3. točki črta beseda »manjši«.

V 35. členu (prej 37. člen) se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»Pri širjenju obstoječih naselij je potrebno glede na povečano porabo pitne in protipožarne vode preveriti ustreznost obstoječih cevovodov.«

V 37. členu (prej 39. člen) se na koncu prvega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.«
V 37. členu (prej 39. člen) se na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in iz vodotesnih greznic mora biti v skladu z veljavno zakonodajo iz tega področja. Po izgradnji kanalizacijskega sistema, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, je obvezna opustitev greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedba priključitve na kanalizacijsko omrežje.«
V 37. členu (prej 39. člen) se na koncu tretjega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok.«

V 38. členu (prej 40. členu) se črtata točki 4 in 5 ter nadomestita z besedilom, ki se glasi:
»4. V novih podrobnih prostorskih načrtih je potrebno predvideti koridorje za SN in NN električne vode in lokacije morebitnih dodatnih transformatorskih postaj 20/0,4 kV.
5. Kolikor se bo prostor urejal s podrobnimi prostorskimi načrti, si mora od Elektro Celja, d.d. pridobiti smernice in mnenje k istim. Na območjih, na katerih bo potrebna večja priključna moč, je potrebno izdelati strokovne podlage o možnosti napajanja z električno energijo.«

V 44. členu (prej 46. členu) se v 2. točki besedi »lokacijske dokumentacije« nadomestita z besedama »projektne dokumentacije«.

Besedilo 45. člena (prej 47. člena) se v celoti črta. Členi v nadaljevanju se ustrezno preštevilčijo.

V 46. členu (prej 48. členu) se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»6. Projektant si mora pred projektiranjem obvezno pridobiti uradne podatke glede stopnje ogroženosti zaradi plazov za območje oziroma parcelo na kateri se načrtuje gradnja objekta. V skladu s priporočili za gradbeno parcelo je potrebno izvesti tudi vse predlagane ukrepe (geološko poročilo).
7. Projektant si mora pred projektiranjem pridobiti pogoje Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje – Urad za upravljanje z vodami. V območjih poplavne ogroženosti gradnja objektov brez Hidrološke študije in upoštevanja vseh ukrepov, ki jih le ta predpisuje ni možna.«

54. člen (prej 56. člen) se črta, naslednji členi se ustrezno preštevilčijo.

V 62. členu (prej 65. člen) se v poglavju »Pogoji glede prometnega urejanja« črta prva alineja.

71. člen (prej 75. člen) se črta, naslednji členi se ustrezno preštevilčijo.

Ta odlok začne veljati isti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.