Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09, 57/12, 92/13), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP/ (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB-8, 21/13, 111/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), 14. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/08) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 22. redni seji dne 27. 2. 2014 sprejel

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: občina), ki obsega:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– opremljenost naselij z vodovodom,
– javna pooblastila izvajalca javne službe in načrtovanje vodovodov,
– oskrbovalne standarde javne službe,
– vire financiranja in način oblikovanja cen storitev javne službe,
– evidence uporabnikov,
– prekinitve dobave vode,
– nadzor nad izvajanjem javne službe in
– kazenske določbe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov na območju Občine Dobrepolje.

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

S tem odlokom se zagotavlja:
– varno, zanesljivo in skladno oskrbo s pitno vodo,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

(1) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo v veljavni uredbi o oskrbi s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: uredba).
(2) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo:
– vseh stanovanjskih, počitniških, poslovnih in drugih stavb, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali,
– stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb,
– za pranje ali namakanje javnih površin,
– za oskrbo zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo in
– naprav za splošno rabo vode na javnih površinah.

(1) Uporabniki javne službe so lastniki ali solastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4) V primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z izvajalcem javne službe skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.

Občina zagotavlja javno službo na njenem celotnem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(1) Javno službo iz 1. člena tega odloka opravlja Komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe).
(2) Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju občine.
(3) Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot Priloga št. 1.

(1) Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo mora vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti občina, kot to določa uredba.
(2) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki se oskrbujejo s pitno vodo.

Občina za svoje območje zagotavlja vodenje evidence upravljavcev javnih ter poročanje o standardih opremljenosti, kot to določa uredba.

(1) Kriterije za območja poselitve, ki morajo biti opremljena z javnim vodovodom ter izjeme pri opremljenosti območij poselitve z javnim vodovodom, določa uredba.
(2) Predvidena nova poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb opremljena z javnim vodovodom.

(1) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo ni dovoljena v stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba.
(3) Lastni viri pitne vode se lahko ohranjajo in uporabljajo z namenom zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje prekomerne uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja, izplakovanja in napajanja domačih živali.

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode za celotno stavbo, za posamezne dele stanovanjske oziroma poslovne stavbe mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški, o čemer odloči pristojni občinski organ za gospodarske javne službe.
(6) Izvajalec javne službe je v primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev ali povečanja odjema, dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bilo to mogoče.
(7) Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
(8) Z globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.
(9) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan na zahtevo uporabnika izvesti začasni vodovodni priključek za potrebe graditve objekta. Zahtevi za izvedbo začasnega vodovodnega priključka mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za izvedbo pripravljalnih del ali potrdilo o vložitvi za gradbeno dovoljenje.
(2) Začasni priključek lahko obratuje največ dve leti. V tem času si mora uporabnik zagotoviti stalni priključek na način in pod pogoji, ki opredeljujejo izgradnjo vodovodnega priključka, sicer mu izvajalec javne službe začasni priključek ukine. V tem primeru je uporabnik dolžan izvajalcu javne službe plačati vse stroške, ki so nastali z ukinitvijo priključka.

(1) Izgradnja vodovodnega priključka se izvede na podlagi pisne vloge investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev:
– da je izdano soglasje izvajalca javne službe k priključitvi objekta,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja upravljavca.
(2) Investitor je dolžan vlogo za izdelavo hišnega vodovodnega priključka podati najmanj osem dni pred izvedbo del.
(3) Montažna dela pri izgradnji vodovodnega priključka izvede izvajalec javne službe ali drugi za tovrstna dela usposobljeni izvajalec, pri čemer mora investitor dopustiti nadzorstvo izvajalca javne službe nad montažnimi deli. Dela se morajo izvajati po projektni dokumentaciji in po določbah tehničnega pravilnika.
(4) Po zaključku del mora izvajalec javne službe pečatiti merilno napravo, investitor pa mora izvajalcu javne službe v primeru, da montažnih del pri izgradnji vodovodnega priključka ni izvedel izvajalec javne službe, predati dokazilo o zanesljivosti strojnih inštalacij priključka, geodetski načrt hišnega priključka s certifikatom ter jamstvo za izvedena dela.

(1) Izvajalec javne službe izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje, ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju;
Za projektne pogoje:
– dokumentacijo (IDZ) s prilogami, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
– geodetski načrt v merilu 1:500 z vrisanimi komunalnimi vodi ter vsemi objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji.
Za soglasja k projektnim rešitvam:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka;
– situacijo z vrisanim objektom in zunanjo ureditvijo v merilu 1:500.
Za soglasja k priključitvi v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja:
– projekt IDZ ali PGD,
– projekt vodovodnega priključka,
– projekt interne vodovodne instalacije.
Za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti objekta ali inženirskega objekta oziroma kopija katastrskega prikaza z vrisanim objektom,
– projekt vodovodnega priključka ali risba priključka,
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo izvajalca javne službe o pregledu interne inštalacije,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
Za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ali risbo priključka;
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal začasni vodovodni priključek;
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor.
Za soglasja za ukinitev priključka:
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
Za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda izvajalec javne službe na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec javne službe zaračuna materialne stroške po ceniku izvajalca javne službe.

(1) Investitorji in načrtovalci novih vodovodov, lastniki vodovodov in upravljavci vodovodov morajo zagotavljati gospodarno in varno rabo pitne vode, pri čemer morajo kot prednostno zagotavljati prednostno povečanje območja obratujočega javnega vodovoda, obnovo oziroma rekonstrukcijo obratujočega javnega vodovoda, s katero se poveča njegova zmogljivost, povečanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obstoječimi zajetji za pitno vodo oziroma priključitev na nov ali obratujoč transportni vodovod kot skrajno možnost.
(2) Ob zagotavljanju novih zajetij za pitno vodo se ta prednostno usmerjajo na neonesnažene vodne vire in vodne vire, ki jih je lažje in gospodarneje varovati.

Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene, kot to določa uredba.

(1) Javni vodovodi morajo imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečuje zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo prebivalce s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode.
(2) Za nujni obseg porabe pitne vode se šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda, v količini najmanj 10 l/osebo/dan.
(3) Uporabnikom se priporoča izvajanje potrebnih ukrepov za ohranjanje lastnih virov pitne vode.

(1) Izvajalec javne službe mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter v primeru, ko vodne izgube onemogočajo normalno oskrbo, pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
(2) Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora izvajalec javne službe ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše vodne izgube, ki ne smejo preseči 25  % količin celotne odvzete vode iz vodnega vira.

V okviru storitev javne službe mora izvajalec javne službe na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo;
– obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe;
– redno vzdrževanje javnega vodovoda in zaračunavanje storitve javne službe uporabnikom storitev;
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari;
– redno tekoče in investicijsko vzdrževanje priključkov na javni vodovod;
– vzdrževanje, overjanje in menjanje glavnih obračunskih vodomerov;
– vodenje evidenc o:
– javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov;
– uporabnikih storitev javne službe;
– priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih;
– zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo;
– vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke;
– vodni bilanci javnega vodovoda;
– vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe;
– stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
– poročanje ministrstvu, kot to določajo uredbe;
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo;
– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih s predpisi, ki urejajo pitno vodo;
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode po pogojih vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda po pogojih iz vodnega dovoljenja ali koncesije;
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov po predpisih, ki urejajo vodovarstvena območja;
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;
– izdelavo programa ukrepov ob izrednih dogodkih na javnem vodovodu po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
– priključevanje novih uporabnikov javne službe.

(1) Obveznosti uporabnika so:
– redno vzdrževanje internega omrežja znotraj stavbe in internega omrežja do odjemnega mesta, ki predstavlja spoj interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom;
– zaščita odjemnega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in odjem pitne vode le preko vodomerne naprave;
– izvajalcu javne službe omogočiti dostop do odjemnega mesta zaradi popisa vodomera in zamenjave vodomera. V primeru odsotnosti uporabnika izvajalec pusti obvestilo o nadaljnjih postopkih;
– izvajalcu javne službe omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije;
– izvajalcu javne službe omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja;
– obveščanje izvajalca javne službe o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove;
– pisno obveščanje izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode;
– redno plačevanje storitev javne službe izvajalcu javne službe;
– urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah;
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode;
– priključitev stavbe na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz soglasja izvajalca javne službe ter ostalih določb tega odloka.
(2) Z globo 1500 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo do sedmo alinejo ter deseto in enajsto alinejo tretjega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
(3) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo do sedmo alinejo ter deseto in enajsto alinejo tretjega odstavka tega člena.
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe, ki ravna v nasprotju z deveto alinejo tretjega odstavka tega člena.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obratovalo kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last in posest občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti občini predana naslednja dokumentacija:
– gradbeno ali drugo veljavno dovoljenje;
– projekt izvedenih del;
– elaborat geodetskega načrta za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster GJI;
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov;
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, ter meritve hidrantnega omrežja;
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu;
– uporabno dovoljenje;
– jamstvene izjave;
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda zaradi obratovanja in investicijskega vzdrževanja;
– seznam uporabnikov s podatki o vodomerih.
(3) Za prevzem obstoječih zasebnih vodovodov se potrebna dokumentacija določi s pogodbo o prenosu.

(1) Vodenje katastra javnega vodovoda se zagotavlja z zbirnim katastrom gospodarske javne infrastrukture, ki je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje, ter obratnim katastrom, ki ga v okviru javne službe zagotavlja izvajalec javne službe.
(2) V obratnem katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov, priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih.

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega vodovoda, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda.
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje.

(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih vodi izvajalec javne službe v registru hidrantov. Povzročitelj škode na hidrantu odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
(2) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov, za potrebe vaj za preprečevanje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja izvajalca javne službe. V tem primeru mora uporabnik hidrantov naknadno obvestiti izvajalca javne službe o uporabi hidranta, trajanju uporabe hidranta in o količini odvzete vode. Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca in se izvede po navodilu izvajalca javne službe.
(3) V primeru suše oziroma v primeru intervencije enot za zaščito in reševanje se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in izvajalcu javne službe javiti mesto in količino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše izvajalec javne službe v posebnem soglasju.
(4) Uporabnik in plačnik javne službe oskrbe zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, pranje cest in javnih površin ter javnih vodnjakov in drugih javnih naprav, pri katerih se pitna voda uporablja za javne namene, je občina.
(5) Z globo 1500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
(6) Z globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(1) Vsakdo, ki na območju javnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri izvajalcu javne službe naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
(2) V primeru nastalih poškodb vodovoda je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti izvajalca javne službe o kraju, času in vrsti poškodbe, ter mu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
(3) Z globo 1500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
(4) Z globo 750 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– subvencije ali druge oblike proračuna Občine Dobrepolje,
– drugih virov.
(2) Predlog cene oblikuje izvajalec javne službe, potrdi pa ga pristojni organ občine.

Z obračunskimi postavkami se določajo elementi za obračun oskrbe s pitno vodo. To so:
– vodarina, ki je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe po porabi pitne vode na mesec (v EUR/m3);
– omrežnina, ki je tisti del cene, ki krije stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm).

Vodarina se uporabniku zaračunava po porabi vode. Poraba vode (m3) je na vodomeru registrirana porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike stanja vodomera na začetku in ob koncu obračunskega obdobja.

(1) Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve, določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor omrežnine za posamezne vodomere je določen z Uredbo o metodologiji cen za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba o metodologiji cen komunalnih storitev) oziroma z drugimi zakonskimi predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev.
(2) Omrežnina se za posamezni obračunski vodomer izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera.
(3) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim pretokom.
(4) Če stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost cevi priključka, določeno s premerom cevi priključka, po predpisih s področja določitve cen komunalnih storitev.
(5) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev.
(6) V večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote več obračunski vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev.

(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom priključitve na javni vodovod praviloma ne sme preseči 50 m. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje.
(2) V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravniku oziroma izvajalcu javne službe služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. Vodomeri v interni inštalaciji niso javna infrastruktura, zato za njih odgovarjajo uporabniki.
(3) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Glavne obračunske vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec javne službe, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Zamenjava, vzdrževanje in odčitavanje internih vodomerov je stvar pogodbe oziroma dogovora med izvajalcem javne službe in upravnikom večstanovanjske stavbe oziroma lastniki stanovanj večstanovanjske stavbe. V tem primeru izvajalec javne službe imetnikom internih vodomerov izvaja mesečni obračun stroškov kot posebno storitev.
(4) Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
(5) Uporabnik lahko od izvajalca javne službe zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava praviloma na vsakih šest mesecev za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v pretekli poletni ali zimski sezoni. Za poletno sezono štejejo meseci od aprila do vključno septembra. Izvajalec javne službe lahko določi tudi drugače.
(2) Višino akontacije praviloma določi izvajalec javne službe, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih se poraba pitne vode za posamezne stanovanjske enote ne meri z obračunskimi vodomeri, se normirana poraba določi za priključek s faktorjem omrežnine 1 po predpisih s področja določitve cen komunalnih storitev.
(4) V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v pretekli poletni ali zimski sezoni oziroma v preteklem letu.
(5) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine po predpisih s področja določitve cen komunalnih storitev.
(6) Za stavbe, ki imajo obračunski vodomer, se normirana poraba določi na podlagi premera vodomera ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine po predpisih s področja določitve cen komunalnih storitev.
(7) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz prvega odstavka tega člena večja od normirane porabe, je prekomerna poraba pitne vode, ki se obračuna tako, da se vodarina za prekomerni del poviša za 50 odstotkov. Za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženirske objekte, in kadar izvajalec javne službe z zapisnikom ugotovi okvaro na interni vodovodni napeljavi stavbe, se prekomerna poraba pitne vode ne obračunava.
(8) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta po zadnji veljavni ceni s predpisanimi dajatvami.
(9) Uporabnik brez predhodnega dogovora z izvajalcem javne službe ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda po zadnji veljavni ceni s predpisanimi dajatvami v višini 72 m3, kar predstavlja predpisano količino za zagotavljanje požarne varnosti.

(1) Za potrebe poslovanja izvajalec javne službe vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika;
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu);
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(3) Izvajalec javne službe lahko za posameznega uporabnika zbira tudi:
– zaposlitev;
– številko osebnega računa;
– davčno številko;
– delež lastništva;
– EMŠO.
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika;
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;
– naslov;
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(5) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike lahko vsebuje tudi naslednje podatke:
– davčno številko;
– transakcijski račun;
– matično številko.
(6) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu;
– lastništvo nepremičnine.

(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca;
– listino o prenosu lastninske pravice;
– številko in naslov odjemnega mesta;
– podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.

Izvajalec javne službe pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.

Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Po izteku roka plačila, določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe na stroške uporabnika prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.

(1) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, izvajalec javne službe lahko račun izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun izvajalcu javne službe;
– vsakemu uporabniku posebej, če upravnik v njihovem imenu oziroma lastniki stanovanj sklenejo pisni dogovor z izvajalcem javne službe glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve.
(2) V primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode.
(3) Lastniki, ki oddajajo stanovanjske in druge prostore v najem, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik storitev javne službe in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti izvajalcu javne službe. V primeru, da se najemodajalec in najemnik s pogodbo ne dogovorita o plačilu storitev javne službe in najemodajalec ne prijavi spremembe, ki vpliva na določitev plačnika storitev, je zavezanec za plačilo storitve javne službe lastnik stanovanjskega ali drugega prostora.
(4) Če uporabnik ne posreduje izvajalcu javne službe podatkov iz tega člena, je dolžan poravnati stroške storitev po računu, ki je sestavljen iz izvajalcu javne službe znanih oziroma pridobljenih podatkov. Za ugotovitev pravilnega stanja podatkov evidenc uporabnikov lahko izvajalec javne službe določi izvedenca. Stroški pridobivanja podatkov in stroški izvedenega mnenja bremenijo uporabnika. Če je izvajalec javne službe zaradi napačno danih podatkov utrpel škodo, mu jo je posamezni povzročitelj dolžan povrniti.

(1) Izvajalec javne lahko uporabniku prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca;
– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda;
– če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti;
– če uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju izvajalec javne službe;
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije);
– če uporabnik ne dopusti izvajalcu javne službe opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe;
– če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera;
– če uporabnik neupravičeno onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje in pregled vodomera ter hišne instalacije;
– če uporabnik kljub opominjanju več kot dvakrat zaporedoma ne plača računa za dobavo vode;
– če uporabniki v večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode;
– če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe;
– če upravljavec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od javnega vodovoda;
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku izvajalca javne službe.
(3) Na zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je izvajalec javne službe dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca javne službe.

(1) Izvajalec javne službe ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika za čas do 12 ur prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko svoje in občinske spletne strani ter preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 1 dan pred prekinitvijo dobave vode, oziroma takoj ko je to mogoče v primeru prekinitve vode zaradi višje sile.
(2) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, daljše od 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe.
(3) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec javne službe dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
(4) Uporabnik ima pravico od izvajalca javne službe zahtevati odškodnino za dokazano škodo nastalo zaradi prekinitve dovajanja pitne vode, daljše od 24 ur, povzročene po krivdi izvajalca javne službe oziroma opustitve vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja.
(5) Upravljavec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje.

V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju in posledično potrebe po redukciji dobave pitne vode, župan na predlog izvajalca javne službe izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode.

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in vodenje postopkov opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.

(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
(3) Če so bili projektni pogoji iz 16. člena tega odloka izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.

Do sklenitve pisnega dogovora med upravnikom večstanovanjske stavbe in izvajalcem javne službe, lahko izvajalec javne službe, kadar je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, račun izstavi vsakemu uporabniku posebej, pri čemer uporablja uveljavljeni ključ delitve, ki mora biti za vse uporabnike večstanovanjske stavbe enoten.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 118/08), razen določb o obračunu in cenah komunalnih storitev, ki veljajo do sprejetja cen po predpisu ki določa oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Dobrepolje na predlog izvajalca javne službe v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
(3) Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov na območju Občine Dobrepolje se do sprejetja novega uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem odlokom.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.