Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZVO-1-UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US RS, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), 29. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – avtentična razlaga), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – ZP-1-UPB8, 21/13 in 111/13), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 25/10) ter 11. in 19. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 14/09 in 38/10) je Občinski svet Občine Metlika na 24. redni seji dne 20. marca 2014 sprejel

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Metlika (v nadaljevanju: občina).

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi.

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda, stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.

Območja javnega vodovoda v Občini Metlika so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in prikazana na temeljni topografski karti, ki je priloga tega odloka.

Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
1. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
3. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe in je v javni lasti. Del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javim vodovodom.
4. Transportni vodovod je del javnega vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
5. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
6. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod so vključeni tudi zunanji hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
7. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi ali samooskrbi prebivalcev s pitno vodo.
8. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom. Odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda, v skladu s 1. do 4. točko tretjega odstavka 3. člena tega odloka.
9. Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture. Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.
10. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom v primerih, ko je vodomer v zunanjem jašku, sicer pa je meja zunanji zid objekta.
11. Meja med vodovodnim priključkom in sekundarnim vodom se za novogradnje določi glede na morebitni javni interes, v projektnih pogojih oziroma soglasju na projekt.
12. Vodomerno mesto je zunanji jašek v lasti uporabnika, v katerem je vodomer ter mora imeti toplotno zaščito pred zmrzovanjem in urejen odtok vode. Vodomerno mesto mora biti zgrajeno na najkrajši možni razdalji od sekundarnega omrežja. Kolikor to ni mogoče, izvajalec javne službe določi način in mesto izvedbe vodomernega mesta.
13. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
14. Zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
15. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je oseba, ki je v skladu s predpisom občine pridobila pravico izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo na njenem področju.
16. Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
V stavbah z več posameznimi deli, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe, v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena tega odloka je občina.
17. Tehnični pravilnik je pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema.

Oskrba s pitno vodo na območju Občine Metlika se zagotavlja:
1. s storitvami javne službe,
2. kot lastna oskrba prebivalcev,
3. kot samooskrba.

Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Metlika (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) je Javno podjetje Komunala Metlika d.o.o., in sicer v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in pogodbo o najemu infrastrukturnih objektov in naprav in izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Lastnik javnega vodovoda na območju Občine Metlika je Občina Metlika.
(2) Solastnice posameznih delov javnega vodovoda so lahko tudi druge občine, če je tako dogovorjeno s posebno pogodbo.

(1) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je tudi upravljavec javnega vodovoda na območju Občine Metlika (v nadaljevanju: upravljavec).
(2) Objekte in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, občina na predpisan način prenese v upravljanje izvajalcu javne službe. Način upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo.
(3) Upravljavec javnega vodovoda njegovega upravljanja ne sme prepustiti podizvajalcu.
(4) Obveznosti občine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo o najemu infrastrukturnih objektov in naprav in izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju občine s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
(2) Prav tako mora občina zagotavljati izvajanje storitev javne službe na drugih območjih, za katera tako določa državna uredba.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(1) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov, priključenih na javni vodovod in ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu.
(2) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(3) Izvajalec javne službe lahko uporablja javno vodovodno omrežje in naprave za izvajanje tržne dejavnosti zgolj s soglasjem Občine Metlika.

(1) V okviru storitev javne službe mora izvajalec javne službe, na celotnem območju Občine Metlika, kjer je zgrajen javni vodovod, zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe, v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo;
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe in o njihovih obveznostih;
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda;
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari;
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod;
6. vodenje evidenc, v skladu s področnimi predpisi;
7. poročanje, v skladu s področnimi predpisi;
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo, v skladu s predpisi;
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo;
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode, v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda, v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije;
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja;
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
1. preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod, ter da je priključek vodotesen,
2. zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera, v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
3. interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(4) Izvajalec javne službe vodi evidenco o:
1. javnih vodovodih, s katerimi upravlja in območjih javnih vodovodov,
2. uporabnikih javne službe,
3. priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
4. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
5. vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,
6. vodni bilanci javnega vodovoda,
7. vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe in
8. stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(5) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki s pogodbenim razmerjem niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina prenaša na izvajalca javne službe so:
1. zagotavljanje strokovnih, tehničnih in organizacijskih podlag in predlogov v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbe: gradnje novih vodnih virov, povečanje zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
2. zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
3. zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostnih rab vode iz vodovoda;
4. zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
5. pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.
(3) Občinska uprava izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi.

(1) S tem odlokom se izvajalcu javne službe podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah, namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
(2) Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanjem katastra, ureja pogodba.
(3) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Metlika in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).

(1) Tehnični pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. Pripravi ga izvajalec, sprejme pa ga občinski svet.
(2) Pri svojem delu so projektanti, izvajalci del in izvajalec javne službe ter uporabniki dolžni dosledno izvajati določila Tehničnega pravilnika.

Objekti in naprave uporabnikov so:
1. Interno vodovodno in interno hidrantno (požarno) omrežje v objektu in izven objekta, vse do merilnega mesta ali v posebnih primerih s pogodbo dogovorjeno mesto in katerega načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam.
2. Interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodohrani za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so v objektu in izven objekta, vse do merilnega mesta ali v posebnih primerih s pogodbo dogovorjeno mesto in katerih načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam.
3. Vodovodni priključek. Izvajalec javne službe mora vzdrževati vodovodni priključek stavbe na sekundarni vodovod vključno z vodomerom. Lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjati izvedbo in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati.

Objekti in naprave, s katerimi izvajalec javne službe opravlja javno službo, so:
1. Magistralno omrežje in naprave:
a) objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembne za oskrbo več občin ali regije,
b) tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
c) črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
2. Primarno vodovodno omrežje in naprave sestavljajo:
a) objekti in naprave, ki služijo za oskrbovanje vode dveh ali večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
b) naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
c) vodohrani,
d) cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
e) cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
3. Sekundarno omrežje in naprave sestavljajo:
a) omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
b) omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje),
c) omrežje za vzdrževanje javnih površin,
d) črpališča ali naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
e) naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
4. Vodovodni priključek, ki je spojna cev od primarnega ali sekundarnega vodovodnega omrežja do vodomernega jaška, vključno z vodomerom. Vodovodni priključek je v lasti uporabnika.

Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izda izvajalec javne službe.

(1) Na območju, kjer je zagotovljena javna služba oskrbe s pitno vodo, je priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta iz prvega odstavka 3. člena tega odloka na javni vodovod obvezna.
(2) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
2. da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Poselitvena območja oziroma njihovi deli morajo biti določeni v občinskem programu komunalnega opremljanja naselij. Dokler občina ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna.
(4) Izvajalec javne službe mora, v roku 30 dneh po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma obvestilu občine o pričetku poskusnega obratovanja, obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o priključitvi.

(1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(2) V stavbah z več posameznimi deli mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

(1) Uporabnik predloži naslednjo dokumentacijo:
1. K vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
a) dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
b) idejno zasnovo,
c) situacijo obstoječega stanja,
d) situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
e) opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
f) strokovno poročilo o vplivih na okolje, v primerih, ko je to določeno s predpisi.
2. K vlogi za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
a) projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve in s projektom za priključitev na javni vodovod,
b) situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
c) služnostno pogodbo uporabnika z lastnikom ali lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti služnostno pogodbo,
d) izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije.
3. K soglasju za priključitev novih in obstoječih objektov:
a) pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, oziroma dokaz o legalnosti gradnje (objekt zgrajen pred letom 1967),
b) katastrski načrt (načrt parcele),
c) situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
d) načrt strojne (vodovodne) napeljave, s projektom za priključitev na javni vodovod,
e) soglasje za prekop cestišča oziroma javnih površin,
f) služnostno pogodbo uporabnika z lastnikom ali lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti služnostno pogodbo (za parcele, ki niso javno dobro lokalnega pomena),
g) pogodbo o izvedbi in vzdrževanju vodovodnega priključka.
4. K soglasju za začasni priključek:
a) situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
b) odločbo upravnega organa o začasnem objektu ali gradbeno dovoljenje za objekt, ki se gradi,
c) opis predvidene porabe vode,
d) soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasja lastnikov,
e) predviden datum odstranitve priključka.
(2) Projektne pogoje izdaja izvajalec javne službe tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.

(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za izdajanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k dopolnjenimi predlogi prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(3) Občina in izvajalec javne službe se s posebno pogodbo dogovorita o višini in načinu plačila storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo, ter če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja.
(2) V primeru, da razmere (pretok, pritisk in podobno) ne dovoljujejo novih priključkov, je izvajalec javne službe dolžan obvestiti uporabnika in občino o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora izvajalec javne službe, v skladu z določili Tehničnega pravilnika, določiti:
1. minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
2. pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
3. traso, globino, profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
4. profil in tip vodomera,
5. lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
6. posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih območjih za zajem pitne vode,
7. pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
8. mesto priključitve na objekte in naprave, za katere je odgovoren izvajalec javne službe,
9. pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa priključka.

(1) Uporabnik ali drugi investitor si mora pridobiti soglasje izvajalca javne službe za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
(2) Uporabniki ali drugi investitorji, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca javne službe, ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z izvajalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje in naprave nepoškodovane.
(3) Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči investitor ali izvajalec del, nosi investitor oziroma izvajalec del sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja in poravnal vse obveznosti, v roku 30 dni po izdaji soglasja za priključitev.
(2) Za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije je odgovoren uporabnik.

(1) Izvajalec javne službe lahko na podlagi naročila izvede naročniku začasni priključek, ki je časovno omejen in je namenjen za začasne potrebe kot so sejmi, različne krajevne prireditve, gradbiščni priključki, taborniške dejavnosti ipd., v skladu s Tehničnim pravilnikom. Začasni priključek je lahko največ za dobo 1 leta, z možnostjo podaljšanja do 1 leta.
(2) Uporabnik začasnega priključka mora izvajalca javne službe obvestiti o izpolnjenih pogojih za izvedbo stalnega priključka oziroma naročiti ukinitev začasnega priključka.
(3) Vsi stroški za izvedbo in ukinitev začasnega priključka bremenijo naročnika.

Vodovodni priključek se izdela na stroške uporabnika, na osnovi podpisane pogodbe z izvajalcem javne službe, je del objekta in je last uporabnika.

(1) Pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod mora lastnik stavbe z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o dobavi pitne vode. Sklenjena pogodba je podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in hidrantov, ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
(2) S pogodbo o dobavi pitne vode izvajalec javne službe in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti, predvsem glede dobave pitne vode, obračuna in plačevanja storitev javne službe s pripadajočimi zakonskimi dajatvami. Z večjimi porabniki vode lahko izvajalec javne službe dogovori posebne pogoje glede dobave vode.
(3) Če se dobava vode zagotavlja večstanovanjski stavbi ali drugi stavbi z več posameznimi enotami in v kateri ni tehnično izvedena možnost individualne odmere porabljene vode, se v pogodbi določi tudi delitev porabljene količine vode, ki pripada posamezni enoti v takšni stavbi.

(1) Vodovodni priključek, vključno z obračunskim vodomerom, obnavlja in vzdržuje izvajalec javne službe na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja vodovodnega priključka se obračunajo mesečno ob ceni vode.
(2) Vodovodni priključek se mora obnoviti:
1. če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
2. če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
3. če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
4. če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda;
5. iz drugih razlogov, ki so določeni s pogodbo o dobavi pitne vode.
(3) Vsa obnovitvena in vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti.

(1) Vodovodni priključek se izvede za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem se mora upoštevati velikost in namembnost objekta, količino porabljene vode in tehnične zmožnosti vodovodnega sistema.
(2) Če so na isti vodovodni priključek priključeni uporabniki, ki plačujejo vodo po različnih tarifah, si morajo vgraditi ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.
(3) Vse novogradnje objektov z več posameznimi deli morajo imeti centralni jašek ali vodomerno nišo za več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.
(4) Pri novi izvedbi, vzdrževanju in zamenjavi vodovodnih priključkov (do vključno ventila za vodomerom na strani uporabnika), ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, izvajalec javne službe izvaja montažna dela vključno z dobavo materiala.
(5) Izvajalec javne službe jamči za izvršena dela pet let po uspešno opravljeni primopredaji izvedenih del, za morebitne skrite napake. Navedeni garancijski rok ne velja za tiste vgrajene dele, naprave in opremo, za katere veljajo posebni garancijski roki proizvajalcev. Garancija velja samo v primeru, če izvajalec javne službe izvede tako montažna dela in dobavo materiala kot tudi gradbena (zemeljska) dela. Vse napake, ki se pojavijo v tem času in za katere se ugotovi, da so nastale po krivdi izvajalca javne službe, je le ta dolžan odpraviti na svoje stroške.

(1) Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži izvajalcu javne službe, brezplačno prenese vodovodni priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša.
(2) Če obstaja terjatev, prenos priključka ni možen. Priključitev novega uporabnika se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.
(3) Priključek lahko postane del javnega vodovoda samo v primeru, da s tem izrecno soglašajo občina, lastnik priključka in lastniki zemljišč po katerih teče priključek in če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1. sklenjena ustrezna pogodba med občino in lastniki zemljišč po katerih poteka priključek,
2. pridobljena izjava izvajalca javne službe o ustreznosti izgrajenega priključka in
3. sklenjena ustrezna pogodba o prenosu lastništva priključka med občino in lastnikom priključka.
Za sklenitev navedenih pogodb in pridobitev izjave poskrbi zainteresirana stranka.

(1) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo tako, da ne poslabša pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod, ali kako drugače ne vpliva na kakovost vode.
(2) Uporabnik brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom.
(3) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe, takoj po ugotovitvi le-te in pred začetkom odpravljanja napake.
(4) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja izvajalec javne službe ali po njegovem pooblastilu za to usposobljena oseba.
(5) Izvajalec javne službe izvaja redno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
(6) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja izvajalec javne službe ali drugi strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec del, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi izvajalec javne službe. Enako velja tudi pri gradnji novih vodovodnih priključkov.

(1) Izvajalec javne službe lahko trajno ukine vodovodni priključek v primeru rušenja priključenega objekta ali stavbe ali če gre za začasni priključek.
(2) Lastnik mora izvajalcu javne službe posredovati pisno naročilo za ukinitev priključka. Priključek se izbriše iz evidence po izvedeni ukinitvi in po plačilu vseh zapadlih obveznosti do izvajalca javne službe, vključno s stroški ukinitve vodovodnega priključka.

Priključek izvajalec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.

(1) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z določili Tehničnega pravilnika.
(2) Vodomerni jašek se pri novogradnji in obnovi izvede izven objektov, na zemljišču uporabnika, praviloma na parcelni meji uporabnika, z minimalnim odmikom od mesta priključitve na javni vodovod.
(3) V primeru, da je objekt priključitve oddaljen več kot 200 m od javnega vodovoda, se vodomerni jašek postavi na začetek priključka, v neposredni bližini priklopa na javni vodovod.

(1) Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od državnega upravnega organa, pristojnega za kontrolo meril in plemenitih kovin. Izvajalec javne službe vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in menjavo. Vodomeri morajo biti plombirani.
(2) Izvajalec javne službe mora menjati vodomer v skladu z zakonodajo. O menjavi sestavi zapisnik, ki ga podpiše uporabnik, ki prejme en izvod. Če uporabnik ob menjavi ni prisoten, mu je potrebno zapisnik poslati po pošti, v roku 8 dni od menjave.
(3) Stroški prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika. Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.

(1) Količina porabljene vode se meri z odčitkom obračunskega vodomera v kubičnih metrih.
(2) Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih izvajalec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen če skleneta izvajalec javnega vodovoda in izvajalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
(3) Izvajalec javne službe odčita stanje na obračunskem vodomeru gospodinjstvom dvakrat letno, občasnim uporabnikom (vikendi in nenaseljene stanovanjske hiše) najmanj enkrat letno, vsem ostalim uporabnikom pa mesečno. Uporabnikom, ki se jim stanje ne odčitava mesečno, se v vmesnem času zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo, v višini povprečne mesečne porabe prejšnjega obračunskega obdobja.
(4) Uporabnik lahko tudi sam posreduje odčitek stanja vodomera, vendar mora najmanj enkrat letno odčitek izvesti delavec izvajalca javne službe.
(5) Ob popisih se kontrolira tudi stanje plomb na vodomerih. V primeru poškodbe plombe se le-ta prijavi ustreznemu inšpekcijskemu organu.
(6) Ob rednih in izrednih menjavah vodomerov se opravi popis in poračun.
(7) Ob spremembi cene vode izvajalec praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklih obdobjih. Uporabnik lahko na dan spremembe cene vode sam odčita stanje in ga v roku 3 dni sporoči izvajalcu. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan uporabniku izstaviti račun za porabljeno vodo najkasneje do osmega dne v mesecu za pretekli mesec. Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči izvajalcu javne službe pisni ugovor na obračun, najkasneje v desetih dneh po prejemu računa ali položnice.
(2) Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu v postavljenem roku, pa ni izvajalcu javne službe podal pisnega ugovora na obračun, ga izvajalec pisno opozori. Izvajalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila za nesporen del računa. Za zamudo plačila izvajalec obračuna zakonite zamudne obresti.
(3) Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko izvajalec javne službe prekine dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v samem opominu opozorjen. Izvajalec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

(1) Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov. Račun se izstavi na podlagi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja oziroma akontacije za porabljeno vodo, v višini povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
(2) V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali, da iz drugega vzroka ni mogoče odčitavati vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode, na podlagi povprečne porabe vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja.
(3) Če uporabnik odstrani ali poškoduje plombe izvajalca javne službe na vodomeru in se ugotovi nedovoljen način odjema vode, se uporabniku ob ugotovitvi porabe dodatno zaračuna še 50 m3 porabe vode in dejanski stroški ponovne nastavitve plombe oziroma menjave vodomera.

(1) V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu.
(2) Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznih uporabnikov ni obveznost izvajalca.

(1) V vseh novozgrajenih objektih, v katerih je več stanovanjskih ali poslovnih enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje porabe vode.
(2) V vseh novozgrajenih objektih, v katerih se poleg stanovanj nahajajo tudi poslovni prostori za opravljanje različnih gospodarskih oziroma negospodarskih dejavnosti, morajo le-ti imeti vgrajene ločene obračunske vodomere za odčitavanje porabljene vode.
(3) V vseh ostalih objektih, v katerih se poleg stanovanj nahajajo tudi poslovni prostori za opravljanje različnih gospodarskih oziroma negospodarskih dejavnosti, in v katerih je izveden samo en priključek, se uporabniku zaračunava mesečna poraba vode za opravljanje dejavnosti kot razlika med celotno mesečno porabo po vodomeru in mesečno porabo stalno prijavljenih prebivalcev v višini 3 m3/osebo.
(4) Meritev oziroma obračun vode po prejšnjem odstavku je možna le v objektih, ki so bili na omrežje javnega vodovoda priključeni do uveljavitve tega odloka. Vsi ostali objekti morajo biti zgrajeni tako, da ima vsak poslovni prostor svoj obračunski vodomer, kar je pogoj za izdajo soglasja za priključitev objekta na javni vodovod.
(5) Izvajalec javne službe uskladi evidenco po prejšnjem odstavku tega člena na podlagi podatkov uporabnika v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.

Lastniki, ki oddajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik storitev in ob vsaki spremembi uporabnika, takoj obvestiti izvajalca javne službe. Če tega ne storijo, ali pa če najemnik ne plača dospelih storitev, bremenijo stroški storitve lastnika nepremičnine.

Viri financiranja javne službe so:
1. cena storitev javne službe,
2. proračun Občine Metlika,
3. drugi viri, določeni z zakonom ali odlokom občine.

(1) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo se oblikuje, potrjuje in uveljavlja v skladu z zakonodajo.
(2) Ceno storitve javne službe za območje Občine Metlika predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži v potrditev Občinskemu svetu Občine Metlika. Pred obravnavo elaborata na občinskem svetu, mora izvajalec javne službe elaborat predložiti v pregled občinski upravi.
(3) Postopek potrditve predlaganih cen uredita izvajalec javne službe in občina v pogodbi o najemu infrastrukturnih objektov in naprav in izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Na območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvijo javne službe, se lastni vodni viri in kapnice ne smejo uporabljati za oskrbo s pitno vodo, temveč le za druge namene.
(2) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira ali kapnice po določilih prejšnjega člena le, če sta interna napeljava s priključitvijo na javni vodovod in lastni vodni vir in kapnica izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom ali uredbo o zaščiti vodnih virov.

(1) Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s Tehničnim pravilnikom. Izvajalec javne službe s soglasjem predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.
(2) Na vodovodu se ne sme graditi ali postavljati objektov in nasipati ali odvzemati materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
(3) Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pismenim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.
(4) Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.

Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, morajo izvajalcu javne službe dovoliti neoviran dostop do vodovoda za potrebe obratovanja, vzdrževanja, nadzora in interventnih ukrepov.

(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika, brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove vodovodni priključek v skladu s 36. členom tega odloka,
2. če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
3. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
4. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
5. če interni napeljavi pri uporabnikih, ki imajo hkrati lasten vir vode, nista medsebojno ločeni,
6. če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno inštalacijo ali drugače nedovoljeno razširi svojo napeljavo,
7. če uporabnik onemogoča delavcu izvajalca javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij v skladu z določili tega odloka,
8. če uporabnik onemogoča delavcu izvajalca javne službe popravilo ali zamenjavo vodovodnega priključka in odklanja plačilo nastalih stroškov,
9. če uporabnik onemogoči delavcu izvajalca javne službe odpravo napake na vodovodnem omrežju, ki je sicer na uporabnikovem zemljišču,
10. če uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
11. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe opravlja posege v objekte in naprave, ki so v upravljanju izvajalca,
12. če uporabnik začasnega priključka izvajalca javne službe ne obvesti o izpolnitvi pogojev za izvedbo stalnega priključka ali ne naroči ukinitve začasnega priključka po poteku roka določenega s strani izvajalca javne službe,
13. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
14. če uporabnik kljub opozorilu izvajalca javne službe ne odpravi napak na interni inštalaciji,
15. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
16. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode.
(2) Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Izvajalec javne službe je dolžan opraviti ponovno priključitev v največ treh delovnih dneh po tem, ko uporabnik plača stroške prekinitve in ponovne priključitve.

(1) Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
1. za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na napeljavah oziroma objektih in napravah,
2. za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
3. zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali,
4. v primeru višje sile kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
(2) Izvajalec javne službe mora o času trajanja prekinitve dobave vode, iz razlogov iz prvega odstavka tega člena, obvestiti uporabnike z objavo na svoji spletni strani in na krajevno običajen način ali neposredno, v skladu z uredbo o oskrbi s pitno vodo.
(3) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda in te prekinitve trajajo krajši čas (do 4 ur), objava ni potrebna.
(4) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(5) Izvajalec javne službe ne odgovarja za morebitno nastalo škodo, ki bi nastala pri uporabniku zaradi prekinitve dobave vode iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena.
(6) Za čas, ko izvajalec javne službe ne ve za prekinitev dobave vode, se ne uporabljajo določbe drugega odstavka tega člena.
(7) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene, kar so uporabniki dolžni upoštevati.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan:
1. vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci, skladno z vladno uredbo;
2. pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo;
3. zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub;
4. izvajati ukrepe za zmanjšanje vodnih izgub.
(2) Lastnik javnega vodovoda je dolžan:
1. z izvajalcem javne službe načrtovati in izvajati ukrepe za zmanjšanje vodnih izgub na dopustno raven, skladno s predpisi;
2. zagotoviti izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja, v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub.

Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti:
1. da za priključitev na javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in napravah pridobijo soglasje izvajalca javne službe;
2. da redno vzdržujejo interno instalacijo ter interne hidrante in omogočajo stalen in nemoten dostop do vodomera in drugih javnih vodovodnih instalacij;
3. da dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;
4. da nemudoma javljajo izvajalcu javne službe vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnih priključkih, vodomerih in odjem vode iz hidrantov;
5. da pisno obveščajo izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku 8 dni od nastanka spremembe; sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
6. da redno plačujejo storitve na osnovi izdanih računov v plačilnem roku;
7. da urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar ima več uporabnikov obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočajo izvajalcu javne službe naslovnika in plačnika računov;
8. da upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primerih višje sile ali ob prekinitvi dobave vode;
9. da pridobijo soglasje izvajalca javne službe za večja dela pri predelavi in popravilu interne inštalacije;
10. da povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu;
11. da ne smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti vodo v napeljavi;
12. da obnovijo dotrajani notranji del interne inštalacije;
13. da opravijo druge obveznosti v skladu s tem odlokom.

(1) Če investitorji, gradbinci, montažerji ali drugi izvajalci del opravljajo dela v bližini javne komunalne infrastrukture, si morajo pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, trgov, morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.
(2) Upravljavci drugih objektov in naprav (kanalizacijskega, elektro, telekomunikacijskega, toplovodnega, plinovodnega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo.

(1) Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnostni in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati voda brez soglasja izvajalca javne službe le za gašenje požarov in za druge intervencije v primeru naravnih ali drugih nesreč.
(2) Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti izvajalca o odvzemu porabljene vode, za namene iz prvega odstavka tega člena. V poročilu je treba navesti datum, količino, čas, mesto odvzema in razlog odvzema.
(3) Za gasilske vaje mora izvajalec vaj predhodno obvestiti izvajalca javne službe ter si pridobiti soglasje.
(4) Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode in drugo se sme izvajati le na osnovi pisne privolitve izvajalca javne službe ali sklenjene pogodbe.
(5) Pri obračunu porabljene vode se uporablja tarifa za gospodarski odjem vode, razen za polnjenje cistern za dobavo pitne vode gospodinjstvom na območjih, kjer ni možna priključitev na javni vodovod.
(6) Občanom Občine Metlika na območjih, kjer ni možna priključitev na javni vodovod, pod pogojem, da ima občan na naslovu objekta, kamor se vozi voda, prijavljeno stalno prebivališče, Občina Metlika krije stroške prevoza v višini 100  %. Občina financira stroške prevoza vode v količini največ 3 m3/osebo mesečno.

Hidranti, ki so vgrajeni na interni napeljavi uporabnika, predstavljajo uporabnikove instalacije in morajo imeti pretok vode registriran preko vodomera uporabnika. Priključitev internih hidrantov na javno omrežje brez vodomera ni dovoljena.

(1) Občina Metlika kot lastnik infrastrukturnih objektov in izvajalec javne službe skleneta pogodbo o najemu infrastrukturnih objektov in naprav in izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Občina mora po končani gradnji novih objektov prenesti objekte in naprave izvajalcu javne službe v upravljanje, izvajalec javne službe pa jih mora sprejeti v upravljanje, najkasneje v roku enega meseca od zaključka gradbenih del.
(3) Občina mora po končani gradnji novih objektov prenesti objekte in naprave izvajalcu javne službe v najem, izvajalec javne službe pa jih mora sprejeti v najem, najkasneje v roku treh mesecev od pridobitve uporabnega dovoljenja.
(4) Za prevzem novih objektov in naprav javnega vodovoda v najem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod oziroma objekt, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, PID, urejena morajo biti tudi vsa lastninska razmerja),
2. predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
(5) Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano, z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu).

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, izvajalec javne službe ter pristojni upravni organ občinske uprave Občine Metlika.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne medobčinske in občinske inšpekcijske službe, izvajalec javne službe pa opravlja strokovni nadzor.

Izvajalec uskladi Tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po sprejemu tega odloka.

(1) Ceno storitve javne službe predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitve javne službe in jo predloži v potrditev Občinskemu svetu Občine Metlika.
(2) Občinski svet določi potrjeno ceno in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.

(1) Z globo 1.200 evrov se kaznuje izvajalec javne službe:
1. če izvede priključek brez predhodnega soglasja (18. člen),
2. če ne obvesti uporabnikov, ki še niso priključeni na javni vodovod, da možnost in obveza priključitve obstaja (19. člen),
3. če ne izvede priključitve najkasneje v roku 30 dni po izdaji soglasja za priključitev (27. člen),
4. če ne izvaja prekinitve dobave vode v primerih, kot jih določa 52. člen,
5. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (52. in 53. člen),
6. če ne prevzame infrastrukturnih objektov in naprav v najem in upravljanje, v skladu z 59. členom tega odloka.
(2) Z denarno kaznijo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.

(1) Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
1. če izvede priključitev na javni vodovod brez predhodnega soglasja (18. člen),
2. ki se ne priključi na javni vodovod (19. člen),
3. ki gradi v nasprotju s 26. členom tega odloka,
4. če ne dovoli zamenjave priključka (31. člen),
5. ki uporablja vodovodni priključek v nasprotju s 34. členom odloka,
6. ki brez soglasja posega v javni vodovodni sistem (35. člen),
7. ki ne vzdržuje prostora za vodomer (38. člen),
8. ki nepooblaščeno posega v vodomer (42. člen),
9. če se oskrbuje iz javnega in lastnega vodnega vira v nasprotju z 48. členom tega odloka,
10. če gradi v nasprotju z določili 50. člena odloka,
11. če onemogoča dostop do objektov in naprav javnega vodovoda (51. člen),
12. če onemogoča dostop do vodomera zaradi odčitavanja ali menjave (3. točka 55. člena),
13. če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 57. členom.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena uporabnik – fizična oseba.

Uporabniki, ki so priključeni na vodovodno omrežje v nasprotju s tem odlokom, so dolžni urediti priključek v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.

(1) Za stavbe, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred uveljavitvijo Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 11/10), torej pred 17. 2. 2010, se prvi in drugi odstavek 20. člena tega odloka ne uporabljata.
(2) Enako velja za stavbe obstoječe pred 17. 2. 2010.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Metlika (Uradni list RS, št. 11/10).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.