Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 – Odl. US, 92/13), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 – Odl. US, 21/13, 111/13), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 80/13), 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na 27. redni seji dne 26. 3. 2014 sprejel

V prvem odstavku 1. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 41/09 in 106/09, v nadaljevanju: odlok) se:
– spremeni III. točka, tako da se glasi:
»III Vire financiranja in način obračunavanja storitev«;
– spremeni drugi stavek, tako da se glasi:
»S tem odlokom so upoštevane določbe Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: uredba).«.

V 2. členu odloka se za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– določitev obveznosti občine, izvajalcev in uporabnikov javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda,«.
Dosedanja tretja, četrta in peta alineja postanejo četrta, peta in šesta alineja.

3. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda;
2. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m³/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m³, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene v prilogi 3, ki je sestavni del Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
3. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti, ter mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
4. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
5. prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
6. čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev v kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske odpadne vode odteka v smeri komunalne ali skupne čistilne naprave;
7. komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
8. mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju: PE), v kateri poteka biološka razgradnja na način določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN (s prezračevanjem v lagunah, v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom, v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso, z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin). Za MČN z zmogljivostjo do 50 PE se šteje tudi naprava, ki je izdelana skladno s standardi od SIS EN 12566-1 do 12566-5 in se očiščene odpadne vode odvajajo neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemne vode preko sistema za infiltracijo v tla;
9. čistilna naprava padavinske odpadne vode je čistilna naprava padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
10. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
11. obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
12. populacijski ekvivalent – PE je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
13. neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi;
14. obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, ki jo v okviru javne službe izvaja izvajalec javne službe. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, s katerimi se doseže:
– izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali
– izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
Obdelava blata je tudi obdelava delno obdelanega blata, ki nastane po obdelavi neobdelanega blata (na primer nadaljnja obdelava po dehidraciji, sušenju in podobno), če zanj izvajalec javne službe zagotavlja nadaljnjo obdelavo v okviru javne službe na območju druge komunalne ali skupne čistilne naprave;
15. območje izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela, za katero morata biti s predpisi občine in v skladu s to uredbo določena način in obseg izvajanja javne službe;
16. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
17. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanju in čiščenju odpadne vode. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura;
18. Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ali malo komunalno čistilno napravo iz sedmega odstavka 7. člena uredbe, in poteka do revizijskega jaška. Tudi v primeru, da je lokacija revizijskega jaška na javnem dobrem, vzdrževanje interne kanalizacije bremeni uporabnika.
19. priključek je spoj med interno kanalizacijo in revizijskim jaškom oziroma javno kanalizacijo, s katerim se uporabnik priklaplja na javno kanalizacijo. Izgradnja in vzdrževanje priključka je breme uporabnika. Revizijski jašek je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo;
20. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
21. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode;
22. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje;
23. javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega in sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem. Priključki stavb na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice ter male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;
24. upravljavec javne kanalizacije je izvajalec javne službe, ki upravlja z javnim kanalizacijskim sistemom;
25. območje površin, predvideno za širitev naselja, je območje, ki je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno kot območje za širitev naselja;
26. območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN;
27. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo vode namenjeno oskrbi s pitno vodo;
28. občutljivo območje je občutljivo območje zaradi evtrofikacije ali občutljivo območje zaradi kopalnih voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
29. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
30. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje;
31. ustrezno čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli postopku, ki po iztoku omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, ter predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
32. obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje skladno s predpisi, oziroma je zgrajena pred 31. 12. 1967;
33. usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz neprepustnega betona ali drugega neprepustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata);
34. merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadnih voda;
35. uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, najemnik stavbe ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda (greznice, male čistilne naprave do 50 PE – v nadaljevanju: MČN;
36. posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe po uredbi, vendar jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: uredba o metodologiji), zakonih ali drugih predpisih s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda in graditve.«.

4. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Občina Sevnica (v nadaljevanju: Občina) zagotavlja javno službo v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica za območje celotne občine z izvajalcem javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica (v nadaljevanju: izvajalec). Izvajalec mora izvajati javno službo v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela izvajalec in potrdi Občinski svet Občine Sevnica v skladu z uredbo.
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije so javno dobro in so izven pravnega prometa. Izvajalec javne službe je upravljavec javne kanalizacije in z njimi povezanih čistilnih naprav. Obveznosti Občine in upravljavca v zvezi z upravljanjem javne kanalizacije se določijo s pogodbo o upravljanju in najemu javne infrastrukture, ki je sklenjena med izvajalcem javne službe in Občino. Pogodba vključuje tudi vrednost in obseg javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje javne službe po tem odloku.«.

V prvem odstavku 5. člena odloka se besedilo »s 17. členom Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08)« nadomesti z besedilom, ki se glasi »z 18. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju odpadnih voda«.
Sedma alineja drugega odstavka 5. člena se spremeni, tako da se glasi:
»– obračunava storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, storitve povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami in čiščenja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode iz javnih površin, ter druge pristojbine skladno s predpisi.«.

Prva alineja prvega odstavka 6. člena se spremeni, tako da se glasi:
»– v centralni čistilni napravi Sevnica na Logu za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnega kanalizacijskega sistema iz območij, ki so nanj priključena, ter za prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,«.

Spremenita se naslov in besedilo 7. člena, tako da se glasi:
»(uporabniki in plačniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) so lastniki ali solastniki (v nadaljevanju: lastniki) stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod, katerih oskrba se po odloku in državnih predpisih šteje za javno službo.
(2) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta (na primer najemnik), pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec javne službe podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško ugotovi stanje števca porabljene vode, ki je osnova za obračunavanje storitev in subsidiarno odgovornost lastnika v primeru morebitnega neplačila terjatev s strani uporabnika.
(3) Uporabniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.
(4) V primeru izvajanja javne službe gospodinjstvu kot uporabnik nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz prejšnjega stavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik, in kateremu izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca javne službe o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika kot uporabnika in izvajalca javne službe. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe, zapadlega dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec javne službe začne izstavljati nove račune kateremu koli izmed solastnikov za celotno storitev.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(7) Če uporabnik (lastnik, prodajalec) objekt ali del objekta odda v najem ali proda, je dolžan poravnati vse zapadle obveznosti. Na podlagi obvestila takratnega uporabnika (lastnik, prodajalec) o pogodbi (najemni, prodajni) se zapisniško ugotoviti stanje števca porabljene vode in podpiše poseben dogovor z novim uporabnikom oziroma lastnikom objekta za nadaljnjo uporabo storitev javne službe.«.

8. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Obvezne storitve javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo
Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati male čistilne naprave in nepretočne greznice, ki jih zagotavlja občina v skladu z uredbo.
(2) Posebne storitve na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo
Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, zato storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se v skladu z uredbo za javno službo šteje tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh.
(4) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
(5) Obvezne storitve na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v ustrezni komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih (pretežno pretočnih) greznic po potrebi oziroma obvezno najmanj enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz MČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN iz 7. člena sedmega odstavka uredbe (zmogljivost 50 PE in več) pri uporabniku storitev v skladu z navodili za obratovanje MKČN, najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni čistilni napravi,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za MČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
– prve meritve in obratovalni monitoring za MKČN iz 7. člena sedmega odstavka uredbe v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
(6) V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj 6 mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz četrte alineje prejšnjega odstavka.
(7) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali MČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(8) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka in se ureja v skladu z 9. členom uredbe (drugi standardi opremljenosti).«.

Naziv poglavja »III. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE« se spremeni, tako da se glasi »III. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV«.

9. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitev odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– subvencija cene storitve javne službe,
– sredstva proračuna Občine,
– drugi viri.
(2) Cene storitev javne službe se oblikujejo in določijo v skladu s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen in s tem odlokom. Postopki v zvezi s pregledom, dopolnitvami in potrjevanjem elaboratov se uredijo s pogodbo med izvajalcem javne službe in Občino, v skladu s tem odlokom. Elaborat, cene in subvencije potrdi Občinski svet Občine Sevnica.«.

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

(1) Ceno storitev javne službe oblikuje v elaboratu izvajalec javne službe v skladu z veljavno Uredbo o metodologiji, in sicer ločeno za storitve:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MČN,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(2) Cene morajo biti oblikovane tako, da vključujejo vse upravičene stroške izvajalca javne službe (odvajanje, čiščenje), stroške omrežnine, predlog donosa in javne dajatve, v skladu z Uredbo o metodologiji.
(3) Upravičeni stroški in višina donosa iz prejšnjega odstavka se potrdijo z elaboratom o cenah, v skladu z Uredbo o metodologiji.
(4) Pristojni organ za potrjevanje cen je Občinski svet Občine Sevnica.
(5) Če pristojni organ za pregled cen dopolnitev ali sprememb cen iz prejšnjega odstavka ne zahteva, se neizpodbitno domneva, da so izračunane pravilne in s tem potrjene. Pristojni organ v tem primeru odloči o višini morebitnega subvencioniranja cen v skladu z Uredbo o metodologiji in tem odlokom.
(6) Cene storitev javne službe iz tega člena se na računu izkazujejo v skladu z Uredbo o metodologiji.
(7) Na cene, ki so določene v skladu s tem členom, se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi.
(8) Cene se objavijo na spletni strani izvajalca javne službe.«.

Za 9.a členom se doda nov 9.b člen, ki se glasi:

(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda in zajemajo:
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz nepretočnih greznic in za storitve čiščenja prevzetega blata iz obstoječih greznic in MKČN.
(3) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih z nazivnim premerom vodomera(DN) skladno z naslednjo preglednico:

+----------------------------+-------------------+
|      PREMER VODOMERA       | FAKTOR OMREŽNINE  |
+----------------------------+-------------------+
|        DN < / = 20         |         1         |
+----------------------------+-------------------+
|        20 < DN < 40        |         3         |
+----------------------------+-------------------+
|      40 < / = DN < 50      |        10         |
+----------------------------+-------------------+
|      50 < / = DN < 65      |        15         |
+----------------------------+-------------------+
|      65 < / = DN < 80      |        30         |
+----------------------------+-------------------+
|     80 < / = DN < 100      |        50         |
+----------------------------+-------------------+
|     100 < / = DN < 150     |        100        |
+----------------------------+-------------------+
|        150 < / = DN        |        200        |
+----------------------------+-------------------+

(4) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine, z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.
(5) Če stavba nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.
(6) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
(7) Omrežnina za storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in javnih površin se obračuna glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe oziroma javnih površin, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(8) Pri mešanem sistemu za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je ključ delitve med storitvami, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo, in storitvami, ki se nanašajo na padavinsko vodo, količina opravljenih storitev v m³.«.

Za 9.b členom se doda nov 9.c člen, ki se glasi:

(1) Stroški izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda vključujejo le stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in zajemajo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– druge poslovne odhodke in
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji.
(2) Stroški izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem zaključenem poslovnem letu, obračunane v evrih/m³.«.

Za 9.c členom se doda nov 9.d člen, ki se glasi:

(1) Če potrjena cena iz 9.a člena odloka ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in določenega donosa, Občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe tekoče mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec izvajalcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa.
(2) Subvencija se zagotavlja le za nepridobitne uporabnike v skladu z uredbo o metodologiji.
(3) Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva, pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti.«.

Spremenita se naslov in besedilo 21. člena, tako da se glasi:
»(oblikovanje cen posebnih storitev)
Za uporabnike posebnih storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode se cene določajo s pogodbo glede na stopnjo onesnaženosti industrijske odpadne vode.«.

Spremenita se naslov in besedilo 22. člena, tako da se glasi:
»(določanje enot količin opravljenih storitev)
(1) Enota količine storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, in padavinske odpadne vode z javnih površin in za stavbe, ki so priključene na javno kanalizacijo, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja.
(2) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MČN ter obratovalnega monitoringa za MČN je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) Enote odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin, kadar se poraba vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, so pa objekti priključeni na javno kanalizacijo, se določijo v skladu s petim in šestim odstavkom 21. in tretjim odstavkom 18. člena Uredbe o metodologiji. Uporabnik za namene izvajanje tega odstavka izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. Sporočene podatke mora izvajalec upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni. Če podatkov uporabniki ne sporočijo, se upošteva normirana poraba iz tretjega odstavka 18. člena Uredbe o metodologiji.
(4) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin je izražena v m³ in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, in utrjene površine, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na streho in utrjene površine, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(5) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku zmanjša za največ 50 %, pri čemer mora za izvedbo ukrepov v primeru, da lahko ogrozijo stabilnost terena in objektov, uporabnik predhodno preložiti izvajalcu pozitivno mnenje geološke službe.«.

Spremenita se naslov in besedilo 23. člena, tako da se glasi:
»(način obračuna stroškov storitev)
(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode iz javnih površin in komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi, katera je priključena na javni kanalizacijski sistem, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v tekočem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju, ne glede na to, ali gre za oskrbo iz javnega vodovoda ali za dovoljeno lastno oskrbo ali samooskrbo s pitno vodo.
(3) Stroški storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MČN, se zaračunajo na osnovi dejanske porabe pitne vode izražene v m3 v tekočem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju, ne glede na to, ali gre za oskrbo iz javnega vodovoda ali za dovoljeno lastno oskrbo ali samooskrbo s pitno vodo.
(4) Stroški storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin, če se ne meri poraba pitne vode, se ugotovijo na način iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(5) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti, ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti, oziroma se uporablja kriterij, ki je glede na Uredbo o metodologiji enak za objekte, kjer ni merjena poraba pitne vode preko obračunskega vodomera.
(6) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica.
(7) Izvajalec lahko na podlagi pisne reklamacije v primeru prekomerne porabe pitne vode, kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabniku zmanjša stroške računa.
(8) Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov v industrijskem postopku proizvodnje, morajo imeti vgrajen vodomer za merjenje odvzetih količin vode iz lastnih virov, oziroma merilno mesto, v katerem se meri količina odvedenih odpadnih vod.«.

31. člen se črta.

33. člen se spremeni, tako da:
– v prvem stavku prvega odstavka besedo »deset« nadomesti beseda »petnajst«,
– v drugem stavku drugega odstavka besedo »dva« nadomesti beseda »osem«,
– se črta četrti odstavek.

35. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Blato iz pretočnih greznic ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se odvaža na centralno čistilno napravo Sevnica na Logi, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje blata iz pretočnih greznic ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic v naravno okolje, v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.«.

Prvi odstavek 38. člena se črta.
Sedanji drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.

41. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Izvajalec javne službe mora kot posebne storitve zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz utrjenih površin, ki niso javne površine in ki so večje od 100 m² ter pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh v javno kanalizacijo, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so posebne storitve, ki jih izvajalec javne službe z javno kanalizacijo lahko izvaja, če:
– se prednostno zagotovi izvajanje javne službe (v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije), in
– cena pokriva vse stroške izvajanja posebnih storitev v skladu z Uredbo o metodologiji, in
– Občina poda soglasje za uporabo javne infrastrukture za izvajanje posebnih storitev.
(3) Soglasje iz tretje alineje prejšnjega odstavka Občina poda v:
– pogodbi, s katero se uredi upravljanje in najem infrastrukture,
– s potrditvijo poslovnega načrta izvajalca javne službe,
– s potrditvijo cene javne službe, ki kot odbitno postavko vključuje posebne storitve v kalkulaciji v skladu z Uredbo o metodologiji.
(4) Uporabnik, ki želi koristiti storitve iz druge alineje prvega odstavka tega člena, mora z izvajalcem skleniti posebno pogodbo, v kateri se podrobneje uredi način izvajanja storitve, merjenje, nadzor nad izvedbo meritev ter drugi parametri v skladu s tem odlokom. Za obračun količin padavinske vode kot posebno storitev se uporabi formula iz tretjega odstavka 23.a člena tega odloka. Ceno v skladu z odlokom določi izvajalec javne službe in mora biti oblikovana tako, da ne prihaja do prepovedanih državnih pomoči (polna lastna cena).«.

42. člen se črta.

V četrtem odstavku 51. člena besedo »desetletno« nadomesti beseda »petletno« v usteznem sklonu.

Prvi odstavek 53. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Z globo 600 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju z 8. členom,
– ravna v nasprotju z 10. členom,
– ravna v nasprotju s 23.a členom,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 36. členom,
– ravna v nasprotju z 41. členom,
– ravna v nasprotju z 49. in 50. členom tega odloka.«.

(1) Cene odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode iz streh in utrjenih površin se oblikujejo, potrdijo in zaračunavajo po vzpostavitvi evidenc s strani izvajalca javne službe v skladu s petim odstavkom 31. člena Uredbe o metodologiji.
(2) Elaborat o cenah iz 11. člena tega odloka za obdobje od 1. 4. 2014 pripravi izvajalec javne službe. Če Občina ne potrdi upravičenih cen do 1. 4. 2014, je dolžna zagotoviti subvencijo v skladu z 22. členom tega odloka.

Določbe VIII. poglavja Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 41/09 in 106/09) se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.