Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZVO-1-UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US: U-I-88/10-11 in 92/13), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 27/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – ZGO-1-UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150/04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34 in 57/12), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – ZP-1-UPB8, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8 in 21/13), Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – ZJN-2-UPB5), Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – ZJNVETPS-UPB3, 43/12 Odl. US: U-I-211/11-26 in 90/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Straža (Uradni list RS, št. 75/08), Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07, 27/08 in 38/13), je Občinski svet Občine Straža na 26. redni seji dne 27. 3. 2014 sprejel

(vsebina)
Ta odlok določa zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Straža (v nadaljnjem besedilu: občina). Odlok vsebuje naslednja poglavja:
I. Splošne določbe
II. Javna služba
III. Upravljanje vodovodov
IV. Standardi opremljenosti
V. Načrtovanje in gradnja vodovoda
VI. Priključevanje na vodovod
VII. Obvezne storitve in naloge izvajalca javne službe
VIII. Viri financiranja in način obračunavanja storitev
IX. Prekinitev dobave vode
X. Nadzor in kazenske določbe
XI. Prehodne in končne določbe.
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu v Občini Straža.

Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– obveznosti občine, izvajalcev in uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za obračunskim vodomerom.
2. izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo,
3. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
4. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,
5. javno hidrantno omrežje so objekti in naprave namenjeni izključno za gašenje požarov,
6. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
7. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda,
8. območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo,
9. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe,
10. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
11. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom;
12. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
13. posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo,
14. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli vodovodnega priključka,
15. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
16. rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo,
17. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem ali vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda,
18. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,
19. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,
20. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
21. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo,
22. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
23. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
24. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki odvzema vodo iz javnega vodovoda.

(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
– se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
– iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
– oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
– oskrba javnega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
– oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.

(1) Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine.
(2) Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo mora vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti občina. Postopek pridobitve vodnega dovoljenja vodi upravljavec.

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4) Obveznosti uporabnika so:
– redno vzdrževanje internega vodovodnega omrežja;
– zaščita vodomernega jaška in vodomera pred poškodbami in zmrzaljo;
– omogočanje dostopa do vodomernega jaška in vodovodnega priključka;
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode;
– redno plačevanje storitev upravljavcu;
– urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah;
– upoštevanje ukrepa racionalne rabe zaradi pomanjkanja vode ali drugih izrednih dogodkov.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

Območja javnega vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, ločeno za:
1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.

(1) Občina Straža je lastnik objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo in zagotavlja izvajanje javne službe v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah, na celotnem območju Občine Straža v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec javnih vodovodnih omrežij in naprav na območju Občine Straža je lahko:
– pravna oseba, ki pridobi koncesijo, ali
– javno podjetje v lasti ali solastništvu Občine Straža, ali
– javni gospodarski zavod, ki ga ustanovi Občina Straža, ali
– režijski obrat v okviru Občine Straža.
(3) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(4) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
(6) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
(7) Občina Straža je soustanoviteljica JP Komunala Novo mesto d.o.o. na osnovi Odloka o ustanovitvi JP Komunala Novo mesto d.o.o. (Uradni list RS, št. 118/05) in družbene pogodbe Javnega podjetja Komunala Novo mesto, d.o.o. z dne 27. 8. 2009, opr. št. SV-266/09, zato se določila slednjih aktov in tega odloka smiselno uporabljajo, kolikor ni v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi, tudi za investicije v komunalno gospodarsko infrastrukturo v lasti občine in druge dejavnosti ter pravna razmerja (blago, storitve, gradnje) z občinami ustanoviteljicami. Navedene dejavnosti lahko javno podjetje opravlja na podlagi Zakona o javnem naročanju kot notranje naročilo.

(1) Poselitvena območja z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na hektar površine morajo biti opremljeno z enim funkcionalno zaokroženim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Poselitvena območja z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj ali enako 5 prebivalcev na hektar površine morajo biti opremljena z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali
– upravljavci zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 3. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in so izpolnjeni tehnično dobavni pogoji mora biti priključena na javni vodovod v skladu s tehničnim pravilnikom.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za posamezno stavbo ali gradbeno inženirski objekt izvede tudi več vodovodnih priključkov, kolikor so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v tehničnem pravilniku.
(7) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta najkasneje v šestih mesecih po prejemu obvestila o priključitvi.

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta ne sme priključiti na javni vodovod.

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(1) Upravljavec, kot nosilec urejanja prostora, izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
(2) Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, izdaja projektne pogoje in soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektni dokumentaciji za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov.
(3) Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, izdaja soglasja za priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.
(5) Stroške za izdajo dokumentov, definiranih v točki 1, 2 in 3, ter sodelovanje v postopkih, definiranih v točki 4, upravljavec zaračuna občini.

(1) Pri načrtovanju novih javnih vodovodov morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno vodovodno omrežje s prednostnim izkoriščanjem obstoječega vodovoda ter prednostno in racionalno rabo obstoječih vodnih virov.
(2) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno prednostno zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega vodovodnega omrežja, zaradi česar se prednostno načrtuje in izvaja tekoče investicijsko vzdrževanje obstoječega vodovodnega sistema.
(3) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka in Tehničnega pravilnika.
(4) Pri načrtovanju vodovoda je investitor dolžan pridobiti soglasja, definirana v 13. členu tega odloka.
(5) Investitor je dolžan pridobiti soglasja, definirana v 13. členu tega odloka, tudi v primerih, ko se za izvedbo vodovoda izdeluje le projektna dokumentacija za izvedbo.
(6) Investitor je dolžan pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za izvedbo tudi v primeru, če to od njega zahteva upravljavec v sklopu izdaje soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(8) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(9) Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode.
(10) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.
(3) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko izvede tudi napajanje požarnega bazena, kateri mora biti prav tako hidravlično ločen od javnega vodovoda. V obeh primerih mora biti priključitev na javni vodovod izvedena preko merilnika pretoka in sicer skladno s postopkom za priključitev na javni vodovod.
(4) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

(1) Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljene rezervne kapacitete virov pitne vode ali rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.
(2) Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.
(3) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda, kar pomeni najmanj 10 litrov vode na prebivalca na dan.
(4) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.
(5) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izvedena ustrezna povezava in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe.
(6) Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje.
(7) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega odstavka tega člena.

(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.
(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.
(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda.
(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.
(6) Kot dopustna raven vodnih izgub se v skladu s 33. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo šteje 25 odstotkov celotne količine pitne vode, določene v vodnem dovoljenju za oskrbo s pitno vodo.

(1) Za načrtovanje in izgradnjo vodovodnega priključka je odgovoren lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
(2) Vodovodni priključek je del vodovoda, ki povezuje javni vodovod in vodomerni jašek z vgrajenim obračunskim vodomerom.
(3) Lokacijo vodomernega jaška določi upravljavec in se praviloma postavlja na parceli lastnika, vendar čim bližje javnemu vodovodu.
(4) Obračunski vodomer predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika oziroma uporabnika.
(5) Vodovodni priključek je last uporabnika in se prenese v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda na osnovi pogodbe za izgradnjo vodovodnega priključka.
(6) Poškodba priključka ali vodomera kot posledica izvajanja zemeljskih del ali zmrzali se ne krije iz naslova vzdrževanja vodovnih priključkov. Odprava poškodbe bremeni uporabnika.

(1) Za priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta (ali njegov pooblaščenec) pri upravljavcu izvesti prijavo vodovodnega priključka ter skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod.
(2) K prijavi vodovodnega priključka mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta (ali njegov pooblaščenec) priložiti:
– gradbeno ali uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ali potrdilo upravne enote, da je bila stavba ali gradbeno inženirski objekt zgrajen do 31. 12. 1967,
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka po veljavnem odloku o odmeri komunalnega prispevka,
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (kolikor odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazilo o poravnanih že zapadlih obveznostih),
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,
– osebne podatke,
– izjavo lokalne skupnosti, v primeru izvedbe vodovodnega priključka skladno z določili 4. točke tega člena.
(3) Vodovodni priključek se lahko izvede tudi na zemljiščih, na katerih je predvidena raba pitne vode za kmetijske ali druge namene, kar mora določati izjava pristojne lokalne skupnosti. V tem primeru so vse obveznosti in dolžnosti prenesene na lastnika zemljišča.
(4) Vodovodni priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa drugi odstavek tega člena, in sicer kot stalni vodovodni priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe ali gradbeno inženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve.
(5) Ukinitev vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge, katero mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta vložiti pri upravljavcu, ali izredno, kolikor so izpolnjeni pogoji, definirani v tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbeni inženirskega objekta.

(1) Ne glede na določbe petega odstavka 21. člena tega odloka se lahko za obstoječo stavbo, v kateri se zadržujejo ljudje ali se uporablja pitna voda za oskrbo živali in ki nima izpolnjenih vseh pogojev za pridobitev vodovodnega priključka, izvede začasni vodovodni priključek na osnovi izjave o izvedbi začasnega vodovodnega priključka, ki jo izda pristojna lokalna skupnost. Začasni vodovodni priključek se izvede največ za obdobje 10 let.
(2) Za začasno priključitev stavbe na javni vodovod, mora lastnik stavbe (ali njegov pooblaščenec) pri upravljavcu izvesti prijavo o priključitvi na javni vodovod ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod.
(3) K prijavi začasnega vodovodnega priključka mora lastnik stavbe, ali njegov pooblaščenec, priložiti:
– izjavo lokalne skupnosti o izvedbi začasnega vodovodnega priključka,
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka po veljavnem odloku o odmeri komunalnega prispevka,
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (kolikor odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazilo o poravnanih že zapadlih obveznostih),
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,
– osebne podatke.
(4) Lastnik stavbe z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom je dolžan, v roku trajanja začasnega vodovodnega priključka urediti vse pogoje za pridobitev stalnega vodovodnega priključka ter najkasneje na dan poteka začasnega vodovodnega priključka pri upravljavcu urediti stalni vodovodni priključek.
(5) Kolikor lastnik stavbe z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom v roku ne uredi vseh potrebnih pogojev za pridobitev stalnega vodovodnega priključka ter ne poda prijave za stalni vodovodni priključek, mora upravljavec izvesti izredno ukinitev začasnega vodovodnega priključka. Vsi stroški povezani z izredno ukinitvijo začasnega vodovodnega priključka bremenijo lastnika stavbe z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom.

(1) Ne glede na določbe petega odstavka 21. člena tega odloka se lahko za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta z veljavnim gradbenim dovoljenjem izvede gradbiščni vodovodni priključek.
(2) Za gradbiščni vodovodni priključek mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta (ali njegov pooblaščenec) pri upravljavcu izvesti prijavo vodovodnega priključka ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod. V primeru, če je lastnik objekta ali gradbeno inženirskega objekta (ali njegov pooblaščenec) pravna oseba, lahko namesto sklenitve pogodbe o izvedbi gradbiščnega priključka, upravljavcu preda naročilnico za izvedbo gradbiščnega vodovodnega priključka.
(3) K prijavi gradbiščnega vodovodnega priključka mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta (ali njegov pooblaščenec) priložiti:
– veljavno gradbeno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt,
– osebne podatke.
(4) Rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem izgradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
(5) Ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka se izvede na osnovi vloge za ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka, katero mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta (ali njegov pooblaščenec) vložiti pri upravljavcu vodovoda. Ukinitev se lahko izvede tudi izredno, kolikor so izpolnjeni pogoji, definirani v tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve gradbiščnega vodovodnega priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta.

V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
– obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe,
– redno vzdrževanje javnega vodovoda in javnega hidrantnega omrežja,
– vzdrževanje vodovodnih priključkov,
– menjavo obračunskih vodomerov v skladu z veljavno zakonodajo,
– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu,
– priključevanje novih uporabnikov javne službe,
– izvajanje in priprava programa razvoja javnega vodovoda,
– vodenje evidenc v skladu s 24. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
– poročanje v skladu s 26. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo.

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda zagotoviti izvajanje javne službe skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo.

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi kataster vodovodnih priključkov.
(2) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodne priključke in obračunske vodomere v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja meroslovje.

(1) Občina preda novozgrajeno ali prevzeto omrežje in objekte javnega vodovoda v poslovni najem in upravljanje izvajalcu javne službe.
(2) Za prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– projektna dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu PGD, PZI, PID,
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca,
– dokazilo o zanesljivosti objekta izdelano v skladu z veljavno zakonodajo,
– garancije,
– overjene služnostne pogodbe ali druge veljavne pogodbe.
(3) Upravljavec lahko ob soglasju občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
(4) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeni vodovod s pripadajočimi objekti, ki jih gradi zasebni investitor, obravnavan kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Pri tem je zasebni investitor dolžan predati tudi vso dokumentacijo, navedeno v 2. točki tega člena.

(1) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega omrežja izvaja upravljavec v skladu z zakonodajo s področja gospodarske javne infrastrukture.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javnega vodovoda.
(3) Stroški vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra javnega vodovodnega omrežja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti.

(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Sredstva za pokrivanje stroškov vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja pristojna lokalna skupnost.
(2) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
(3) Odvzem vode iz javnega hidranta, ki ni namenjena gašenju požara, je dovoljena samo s predhodnim pisnim soglasjem upravljavca, ki določi mesto in način odvzema vode.

(1) Vsakdo, ki na trasi ali v varovalnem območju javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka namerava izvajati dela, ki lahko škodno vplivajo na javni vodovod ali vodovodni priključek, je dolžan, pred pričetkom del, pri upravljavcu naročiti odkaz obstoječega javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka.
(2) V primeru povzročitve poškodbe javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka je povzročitelj poškodbe dolžan takoj obvestiti upravljavca o vrsti, kraju in času nastale poškodbe.
(3) Vse povzročene poškodbe na javnem vodovodnem omrežju ali vodovodnih priključkih lahko odpravlja izključno upravljavec, na stroške povzročitelja poškodbe.
(4) Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in vodovodnih priključkih lahko izvaja izključno le upravljavec.

(1) Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, zagotovitev uporabe javne infrastrukture za drugo neposredno rabo vode (tehnološke vode) v skladu z zakonom, ki ureja vode, uporabnikom ki niso uporabniki storitev javne službe.
(2) Izvajalec lahko opravlja poseben storitve iz prejšnjega odstavka v soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova.
(3) Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne javne službe.

Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo,
– subvencije,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– druga sredstva.

Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.

(1) V okviru javne službe se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– omrežnina,
– vodarina.
(2) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve na javni vodovod.

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.

(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje javne službe, in zajemajo:
– stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe (stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev),
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod, ki obsega prvo, drugo in tretjo alinejo 3. točke 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
– stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,
– plačilo za vodno pravico v skladu s prepisi, ki urejajo vode,
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje in obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve oskrbe s pitno vodo. Določi se na letni ravni in se obračunava mesečno glede na zmogljivost vodovodnih priključkov, določeno z nazivnim premerom vodomera (DN), skladno z naslednjo preglednico:

+---------------------------------+-------------------+
|         PREMER VODOMERA         |  FAKTOR OMREŽNINE |
+---------------------------------+-------------------+
|           DN < / = 20           |         1         |
+---------------------------------+-------------------+
|          20 < DN < 40           |         3         |
+---------------------------------+-------------------+
|        40 < / = DN < 50         |         10        |
+---------------------------------+-------------------+
|        50 < / = DN < 65         |         15        |
+---------------------------------+-------------------+
|        65 < / = DN < 80         |         30        |
+---------------------------------+-------------------+
|        80 < / = DN < 100        |         50        |
+---------------------------------+-------------------+
|       100 < / = DN < 150        |        100        |
+---------------------------------+-------------------+
|          150 < / = DN           |        200        |
+---------------------------------+-------------------+

(3) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.
(4) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom.
(5) Če stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.
(6) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
(7) Plačilo za vodno pravico se za posameznega uporabnika določi ob smiselni uporabi prejšnjih odstavkov tega člena.

(1) Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.
(2) V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– druge poslovne odhodke,
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava najmanj dvakrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obračunskem obdobju. Upravljavec lahko določi akontacije tudi drugače.
(2) Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.
(3) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.
(4) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu, se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega odvzema oziroma najmanj za obdobje enega leta.
(5) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
(6) Normirana poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v preglednici, pri čemer se za vodomer DN 20 upošteva normalna poraba, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan. V večstanovanjskih stavbah se normirana poraba lahko določi glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi, s tem da se upošteva poraba 0,15 m3 na osebo na dan.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske objekte celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne vode.
(8) Poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne vode, katere cena se poveča za 50 %. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem obdobju. Tako pridobljen prihodek zniža obračunsko ceno za to javno službo.

(1) Cene storitev javne službe predlaga izvajalec javne službe skladno z določilom prvega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
(2) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
(3) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene.

(1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.

Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, delno odpiše stroške vodarine v skladu z Internim pravilnikom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva.

(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev javne službe najpozneje v 18-ih dneh od datuma izstavitve računa, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.
(2) Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih storitev javne službe lahko izvajalec javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja v skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo odklopi vodovodni priključek oziroma začne postopek izterjave po sodni poti.

Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in načinom plačila nastalih stroškov takšne delitve;
– v primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve solastnik v razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali drugo ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe lahko sklenejo medsebojni pisni dogovor, s katerim uredijo drugačen način plačevanja in ta pisni dogovor predložijo izvajalcu javne službe.

(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode.
(2) Tip vodomera določi upravljavec.
(3) Odčitavanje vodomera je v pristojnosti upravljavca in se izvaja najmanj dvakrat letno.
(4) Vodomer se vgrajuje v predpisan vodomerni jašek, ki ga določi upravljavec.
(5) Vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
(6) Vodomere namešča, zamenjuje in vzdržuje izključno upravljavec.
(7) Uporabnik lahko od upravljavca zahteva izredno kontrolo vodomerne naprave. Če vodomer deluje izven meja predpisane točnosti v škodo uporabnika, nosi vse stroške upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(8) Stroški, ki nastanejo zaradi odprave poškodb ali zmrzali vodomera, se ne krijejo iz naslova redne menjave in bremenijo uporabnika.
(9) Odštevalni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.

(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
(3) Upravljavec lahko za posameznega uporabnika z njegovim soglasjem zbira tudi podatke o:
– zaposlitvi,
– številki osebnega računa,
– davčni številki,
– deležu lastništva,
– EMŠO.
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– šifro dejavnosti (SKD),
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu,
– lastništvo nepremičnine.

(1) Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
– listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik),
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji lastnik, najemnik.

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih gospodarskih službah. Zbrani podatki so varovani na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov.

(1) Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca;
– če vodomerni jašek ali interna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi tega oteženo vzdrževanje ali ogrožena kakovost pitne vode;
– če uporabnik odvzema vodo pred vodomerno napravo;
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti;
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec;
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije);
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali vodovodnemu priključku;
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomerne naprave;
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode;
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.

Na zahtevo uporabnika lahko upravljavec izvede začasen odklop vodovodnega priključka. Stroške začasnega odklopa in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali vodovodnih priključkih.
(3) V primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo vsaj za nujni obseg porabe.

V primeru pomanjkanja pitne vode v vodovodnem sistemu, lahko upravljavec izda ukrep o racionalni rabi, s katerim omeji uporabo pitne vode.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinski inšpektorat.
(2) Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja občinski inšpektorat.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje prijaviti občinskemu inšpektoratu.

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe, če:
– ravna v nasprotju z 11. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena, tega odloka,
– ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 26. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju s 46. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(3) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s tretjo in sedmo alinejo četrtega odstavka 5. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 10. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z 12. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 27. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s petim odstavkom 36. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvo do deseto alinejo prvega odstavka 46. člena tega odloka.
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba uporabnika – pravne osebe, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik (fizična oseba), če:
– ravna v nasprotju s tretjo in sedmo alinejo četrtega odstavka 5. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 10. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju z 12. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 27. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s petim odstavkom 36. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s prvo do deseto alinejo prvega odstavka 46. člena tega odloka.
(6) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe – pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z tretjim odstavkom 5. člena tega odloka.
(7) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba upravnika večstanovanjske stavbe – pravne osebe, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Tehnični pravilnik o javnem vodovodu se uskladi z vsebino odloka v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Straža (Uradni list RS, št. 38/10 in 26/12).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.