Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZVO-1-UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US: U-I-88/10-11 in 92/13), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 27/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – ZGO-1-UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150/04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34 in 57/12), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – ZP-1-UPB8, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8 in 21/13), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Straža (Uradni list RS, št. 75/08), Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07, 27/08 in 38/13) je Občinski svet Občine Straža na 26. redni seji dne 27. 3. 2014 sprejel

(vsebina)
S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Straža (v nadaljnjem besedilu: občina). Odlok vsebuje naslednja poglavja:
I. Splošne določbe
II. Javna služba
III. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
IV. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe
V. Viri financiranja in način obračunavanja storitev
VI. Nadzor in kazenske določbe
VII. Prehodne in končne določbe.

S tem odlokom se določa:
– organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
– vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
– pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– viri financiranja javne službe, način oblikovanja tarife in obračun storitev javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– sankcije za kršitev določb tega odloka,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja te javne službe.

Cilji javne službe po tem odloku so:
– zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja ravnanja z odpadki v skladu z zakonodajo in ostalimi predpisi,
– zagotoviti učinkovito izločevanje frakcij komunalnih odpadkov,
– zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov,
– zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno rabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,
– uveljavitev načela “stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov”,
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov na področju ravnanja z odpadki,
– zagotoviti učinkovito izločevanje organskih biorazgradljivih odpadkov,
– zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju občine.
2. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsaka fizična, pravna in druga oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju občine in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe ali pravna oseba, ki v skladu s tem odlokom lahko z izvajalcem javne službe sklene pogodbeno razmerje za ravnanje z odpadki.
3. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je praviloma neposredno pri povzročitelju odpadkov, kjer izvajalcu javne službe prepuščajo te odpadke. Povzročitelj komunalnih odpadkov na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke na osnovi izdanega naročila (dopisnice) izvajalcu javne službe.
4. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest. Prevzemno mesto je lahko hkrati zbirno mesto. Za urejenost in čistočo prevzemnega in zbirnega mesta skrbi izvajalec javne službe.
5. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo komunalne odpadke. Zbirno mesto komunalnih odpadkov praviloma ni na javni površini. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je lahko tudi na drugih površinah. Če je zbirno mesto hkrati tudi prevzemno mesto, le-to ne sme biti oddaljeno od mesta prevzema več kot 10 metrov, sicer mora povzročitelj ob določenem prevzemu zagotoviti prestavitev posode do prevzemnega mesta ter po izpraznitvi ponovno vrnitev na zbirno mesto.
6. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra se lahko uredi tudi zbiralnica nevarnih frakcij.
7. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine Ločeno zbrane frakcije in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega z uredbo, ki ureja to področje.
8. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in na katere se nanaša s tem odlokom določen najmanjši obseg oskrbe. Ločene frakcije so določene v uredbi, ki ureja to področje.
9. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, na katere se nanaša s tem odlokom določen najmanjši obseg oskrbe. Nevarne frakcije so določene v uredbi, ki ureja to področje.
10. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine Drugi komunalni odpadki s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v uredbi, ki ureja to področje, ki zaradi svoje velikosti, oblike in teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih za odpadke.
11. Oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi iz podskupine Ločeno zbrane frakcije s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluoro-ogljikovodike, avdiovizualna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu.
12. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije iz klasifikacijskega seznama odpadkov po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave in načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino Ločeno zbrane frakcije ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek v standardnem klasifikacijskem seznamu odpadkov.
13. Biološki odpadki so ločeno zbrane frakcije organskih kuhinjskih odpadkov in odpadkov z vrtov, primernih za kompostiranje.
14. Odpadna embalaža je odpadna primarna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno z uredbo, ki ureja to področje.
15. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža, ki je sestavljena iz več slojev različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
16. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
17. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
18. Premična zbiralnica je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
19. CeROD – Center za ravnanje z odpadki Dolenjske je sklop objektov in naprav, kjer se izvaja zbiranje, sortiranje, kompostiranje, mehansko-biološka obdelava komunalnih odpadkov, odlaganje odpadkov po obdelavi, začasno skladiščenje ločenih frakcij ter odlaganje nenevarnih odpadkov.
20. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi.
21. Mala komunalna kompostarna je namenski objekt za predelavo biološko razgradljivih odpadkov z letno zmogljivostjo predelave, ki ne presega 100 ton neobdelanih biološko razgradljivih odpadkov in je namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in javnih zelenih površin in biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad. Primerno zemljišče in dostop zagotovi pristojni organ občine.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Občina Straža zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Občina zagotavlja javno službo za:
– zbiranje kosovnih odpadkov,
– odpadne električne in elektronske opreme,
– zbiranje nevarnih frakcij,
– zbiranje komunalnih odpadkov,
– zbiranje ločenih frakcij,
– zbiranje gradbenih odpadkov in odpadkov iz te skupine, ki vsebujejo azbest,
– obdelavo odpadkov,
– odlaganje odpadkov.
(2) Izvajalec obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Straža je lahko:
– pravna oseba, ki pridobi koncesijo, ali
– javno podjetje v lasti ali solastništvu Občine Straža ali
– javni gospodarski zavod, ki ga ustanovi Občina Straža, ali
– režijski obrat v okviru Občine Straža.
(3) Občina Straža je soustanoviteljica JP Komunala Novo mesto d.o.o., na osnovi Odloka o ustanovitvi JP Komunala Novo mesto, d.o.o. (Uradni list RS, št. 118/05) in družbene pogodbe Javnega podjetja Komunala Novo mesto, d.o.o. z dne 27. 8. 2009, opr. št. SV-266/09, zato se določila slednjih aktov in tega odloka smiselno uporabljajo, kolikor ni v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi, tudi za investicije v komunalno gospodarsko infrastrukturo v lasti občine in druge dejavnosti ter pravna razmerja (blago, storitve, gradnje) z občinami ustanoviteljicami. Navedene dejavnosti lahko javno podjetje opravlja na podlagi Zakona o javnem naročanju kot notranje naročilo.
(4) Občina Straža je soustanoviteljica JP CeROD d.o.o., na osnovi Odloka o ustanovitvi JP CeROD d.o.o. (Uradni list RS, št. 65/05) in Medobčinske pogodbe o izgradnji in obratovanju regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske z dne 29. 11. 2002, zato se določila slednjih aktov in tega odloka smiselno uporabljajo, kolikor ni v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi, tudi za investicije v komunalno gospodarsko infrastrukturo v lasti občine in druge dejavnosti ter pravna razmerja (blago, storitve, gradnje) z občinami ustanoviteljicami. Navedene dejavnosti lahko javno podjetje opravlja na podlagi Zakona o javnem naročanju kot notranje naročilo.
(5) Občina Straža je lastnica objektov in naprav za zbiranje komunalnih odpadkov.
(6) Občina Straža je solastnica objektov in naprav za prevoz komunalnih odpadkov, objektov in naprav za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov ter objektov in naprav za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela:
1. Izločevanje papirja, lepenke, stekla in drugih ločenih frakcij z ločenim zbiranjem (v nadaljnjem besedilu: ločeno zbiranje frakcije) v naslednjem obsegu:
– prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij zbirnih centrih in v okviru sistema uporabe namenskih zbirnih vreč za zbiranje mešane embalaže,
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo v gostinski dejavnosti in v turistični dejavnosti,
– prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, športnih in drugih javnih prireditvah in aktivnostih na prostem,
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru,
– prevzemanje odpadne električne in elektronske opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi in jo povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru,
– prevzemanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru,
– oddajanje odpadne embalaže, ki je prevzeta v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih in niso odpadna embalaža,
– oddajanje nevarnih frakcij, prevzetih v zbirnih centrih, izvajalcu zbiranja nevarnih frakcij iz tretje točke tega člena,
– oddajanje v zbirnih centrih prevzetih kosovnih odpadkov izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz druge točke tega člena,
– oddajanje v zbirnih centrih prevzete opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz druge točke tega člena,
– zagotavljanje predelave in oddajanja v predelavo in odstranjevanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in so prevzeti v zbirnih centrih od povzročiteljev komunalnih odpadkov,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje zabojnikov in druge opreme v zbirnih centrih, ki je namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij in nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in gradbenih odpadkov manjših količin v zbirnih centrih,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje ostalih zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij,
– nabava vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo,
– po pooblastilu občine načrtovanje, pridobitev zemljišč, graditev ter urejanje in vzdrževanje prostorov zbiralnic in zbirnih centrov in
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o ločeno zbranih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
2. Zbiranje kosovnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– kosovni odpadki se zbirajo na poziv povzročiteljev iz gospodinjstev in uporabnikov objektov, ki so občasno v uporabi, na osnovi poslanih dopisnic. Vsi ti povzročitelji imajo letno na voljo eno dopisnico, ki jo prejmejo po pošti ali izpolnijo elektronsko dopisnico, ki je dostopna na spletni strani izvajalca javne službe. Ob vsakokratnem naročilu lahko povzročitelj odda do količine dveh kubičnih metrov kosovnih odpadkov. Odvoz večjih količin odpadkov izvajalec zaračuna po veljavnem ceniku stranskih storitev,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij iz 1. točke tega odstavka prevzel v zbirnem centru,
– obdelava kosovnih odpadkov,
– oddajanje in odstranjevanje obdelanih kosovnih odpadkov,
– nabava vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje zabojnikov za prevzemanje kosovnih odpadkov,
– načrtovanje, graditev objektov ter nabava in vzdrževanje opreme za obdelavo kosovnih odpadkov,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah ločenih frakcij po obdelavi kosovnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
3. Zbiranje nevarnih frakcij iz gospodinjstev v naslednjem obsegu:
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij iz prve alineje te točke prevzel v zbiralnici nevarnih frakcij, nameščeni v zbirnem centru,
– začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij,
– oddajanje v odstranjevanje in predelavo prevzetih nevarnih frakcij,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
4. Zbiranje komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu:
– prevzemanje komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih za komunalne odpadke v posodah za biološke odpadke in v posodah za ostale odpadke,
– oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov v CeROD,
– po pooblastilu občine nabava in vzdrževanje posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev prepuščajo komunalne odpadke,
– nabava in vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov,
– obračun storitev uporabnikom storitev javne službe za vsa dela javne službe, določena v tem členu,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih po predpisih na področju ravnanja z odpadki.
5. Upravni postopki – javna pooblastila:
– Izvajalec, kot nosilec urejanja prostora, izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
– Izvajalec, kot pristojni soglasodajalec, izdaja projektne pogoje in soglasja k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju občine, kjer izvajalec izvaja javno službo, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti izvajalca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov.
– Izvajalec, kot pristojni soglasodajalec, sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.
– Stroške za izdajo dokumentov definiranih v prvi in drugi alineji, ter sodelovanje v postopkih, definiranih v tretji alineji te točke, upravljavec zaračuna občini.
6. Dejavnost CeROD-a v naslednjem obsegu:
– razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje, kompostiranje odpadkov, mehansko biološka predelava odpadkov,
– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
– oddajanje odpadne embalaže, ki je izločena v okviru razvrščanja komunalnih odpadkov v sortirnici, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– zagotavljanje predelave ločeno zbranih odpadkov in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici in niso odpadna embalaža,
– oddajanje nevarnih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, izvajalcu zbiranja nevarnih ločeno zbranih frakcij iz 3. točke tega člena,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki,
– odlaganje nenevarnih odpadkov,
– trajno skladiščenje nevarnih odpadkov – azbest,
– zbiranje odpadkov v okviru zbirnega centra CeROD,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov iz dejavnosti CeROD po predpisih na področju ravnanja z odpadki.

Ločeno zbiranje frakcij se za območje celotne občine zagotavlja v zbirnih centrih in zbiralnicah.

(1) Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnih centrih naslednje ločene frakcije:
– papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik,
– drobno plastiko,
– odpadke iz plastike, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz plastike in kompozitov, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže,
– drobne odpadke iz kovin, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz kovin, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže,
– les, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– doze za razpršila (aerosoli),
– jedilna olja in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki,
– odpadno električno in elektronsko opremo,
– kosovne odpadke.
(2) Zbirni centri so opremljeni tudi za prepuščanje odpadkov z vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože in drugi zeleni obrezki in manjših količin gradbenih odpadkov in odpadkov iz te skupine, ki vsebujejo azbest, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in jih v zbirnem centru prepuščajo povzročitelji iz gospodinjstev. Prevzem odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, se prevzema le v primeru, ko so v zbirnem centru zagotovljeni pogoji za prevzem in začasno skladiščenje nevarnih snovi.
(3) V okviru zbiranja ločenih frakcij se v zbirnih centrih povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja tudi redno oddajanje nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov, manjših količin gradbenih odpadkov in odpadkov iz te skupine, ki vsebujejo azbest. Prevzemanje teh odpadkov mora biti nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem.

(1) V zbiralnicah ločenih frakcij se zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na prostoru zbiralnice:
– plastična, kovinska in druga sestavljena drobna embalaža,
– papir in lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke,
– odpadna embalaža iz stekla,
– biološki odpadki.
(2) Ločene frakcije iz prejšnjega odstavka, ki nastajajo v stavbi, v kateri se izvaja gostinska dejavnost ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, se prepuščajo izvajalcu zbiranja ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo lastniki ali upravljavci teh stavb sami. Več izvajalcev turističnih in gostinskih dejavnosti v isti stavbi ali v sosednjih stavbah lahko uredijo skupno zbiranje ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v prostorih enega od njih.
(3) Zbiralnica se uredi v skladu z uredbo, ki ureja to področje.

(1) Občasno prevzemanje nevarnih frakcij do izgradnje zbirnega centra zagotavlja izvajalec javne službe v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(2) Oddajanje nevarnih komunalnih odpadkov v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja enakomerno razporejeno po celotnem območju občine. Podrobna razporeditev se določi s programom (urnikom) zbiranja ločenih frakcij.

(1) Storitev zbiranja komunalnih odpadkov je obvezna za lastnike ali upravljavce vseh stavb na območju občine, v katerih imajo lastniki stalno ali začasno prebivališče, ter za lastnike počitniških stavb in drugih gospodarskih objektov, ter objektov, v katerih se izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki.
(2) Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamična etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z izvajalcem javne službe in upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.
(3) Komunalne odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način vsi povzročitelji komunalnih odpadkov.

(1) Prevzemanje komunalnih odpadkov se izvaja na prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji komunalnih odpadkov v posodah naslednjih velikosti: 120, 240, 360, 660, 770 in 1100 litrov ter v kesonih velikosti 5 m3 in 7 m3. Za ostale netipične posode si mora povzročitelj komunalnih odpadkov pridobiti pisno soglasje izvajalca javne službe.
(2) Tipizirane vrečke za mešane komunalne odpadke so praviloma namenjene za zbiranje in prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ki se občasno pojavijo v večjih količinah pri povzročiteljih. Če izvajalec javne službe za posamezno območje poselitve odloči, da morajo uporabniki storitev javne službe zagotoviti možnost prepuščanja mešanih komunalnih odpadkov v vrečah, je takšen način obvezen za vse uporabnike na tem območju. Tipizirane vreče se lahko uporabijo tudi za ostale vrste ločeno zbranih odpadkov, vendar le na način in ob pogojih, ki jih določi izvajalec javne službe s posebnim programom.
(3) Povzročitelji komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih razvrščajo komunalne odpadke v skladu s programom (urnikom), ki ga uvede izvajalec javne službe.

(1) Skupna prostornina vseh posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz posamezne stavbe prepuščajo komunalne odpadke, mora biti večja od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastanejo v tej stavbi v enem tednu. Pri določitvi najmanjše količine komunalnih odpadkov se upoštevajo:
– ocene o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki nastane na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi,
– ocene o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega, ki izvaja v stavbi ali njenem delu dejavnost in
– število prebivalcev in zaposlenih v stavbi, ki prepuščajo komunalne odpadke v isti posodi ali posodah.
(2) Najmanjšo količino komunalnih odpadkov se določi na podlagi naslednjega izračuna:

Vnk = K1 × P + K2 × Z

kjer je:
P = število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi ali skupini stavb,
Z = število zaposlenih v stavbi,
K1 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 40 litrov,
K2 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega in je enaka 15 litrov,
Vnk = prostornina najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v stavbi v enem tednu, izražena v litrih.
(3) Za gospodarski objekt, počitniško stavbo ali za stanovanje, ki je v uporabi le občasno, je najmanjša količina komunalnih odpadkov ocenjena in je enaka povprečni količini odpadkov na prebivalca v občini.
(4) Prostornina najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v stavbi v enem tednu (Vnk), izraženo v litrih, se uporabi tudi za določitev prostornine ter število posod za prepuščanje komunalnih odpadkov iz več stavb, za katere je določeno skupno prevzemno mesto. Skupna prostornina zbirnih posod za ločene frakcije kot tudi za preostanek mešanih komunalnih odpadkov se določi kot vsota prostornine najmanjših količin komunalnih odpadkov, ki nastane v posamezni stavbi.
(5) Prepuščanje kuhinjskih odpadkov in ostalih biorazgradljivih odpadkov v prevzem izvajalcu na prevzemnih mestih ni obvezno, če jih povzročitelji kompostirajo sami v hišnem kompostniku ali prepuščajo v male kompostarne.
(6) Izvajalec javne službe lahko na podlagi lastnih ugotovitev o dejanski količini nastajanja komunalnih odpadkov določi manjšo ali večjo prostornino posod ali število posod, kot se jih izračuna na podlagi 2. odstavka tega člena.

(1) Povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev lahko z izvajalcem javne službe sklenejo dogovor tudi za dodatne nadstandardne načine zbiranja komunalnih odpadkov.
(2) Nadstandardna storitev je prepuščanje preostanka komunalnih odpadkov v lastni individualni posodi ter ostale oblike zbiranja ter odvoza odpadkov, ki niso določene s programom (urnikom) zbiranja odpadkov.
(3) Obračun dodatnih nadstandardnih storitev se opravi po ceniku, ki velja za ostale povzročitelje komunalnih odpadkov. Uporaba teh storitev ne izključuje obveznosti plačevanja osnovnih storitev.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
– redno praznjenje zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnih centrih in prevzemnih mestih,
– redno praznjenje zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili lastniki ali upravitelji stavb, v katerih se izvaja gostinska dejavnost ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev,
– redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo,
– snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda kot namena,
– zamenjavo dotrajanih zabojnikov,
– opremljanje novih zbiralnic in drugih zabojnikov za ločene frakcije.

(1) Izvajalec javne službe mora:
– ugotavljati in evidentirati sestavo ter količino prevzetih komunalnih odpadkov,
– ugotavljati nepravilno uporabo posod za prevzemanje komunalnih odpadkov.
(2) V primeru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti pristojnim inšpekcijskim službam.

Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem se opravlja s posebnimi smetarskimi vozili.

(1) Lokacijo in ureditev prevzemnega mesta določa izvajalec javne službe.
(2) Prevzemno mesto za komunalne odpadke je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem komunalnih odpadkov ter je podano njegovo pisno soglasje brez kakršnega koli nadomestila ali odškodnine. Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov.
(3) Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča.
(4) Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T, z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter najmanjšim notranjim radijem 6,5 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega stavka.
(5) Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za komunalne odpadke, najmanjšo količino komunalnih odpadkov ter velikost in število posod za prepuščanje komunalnih odpadkov se določi za vsako posamezno stavbo ali skupino stavb, v kateri nastajajo komunalni odpadki. Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih mest.
(6) Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi:
– sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi,
– ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah količin komunalnih odpadkov v stavbi,
– pismenega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja komunalnih odpadkov.
(7) Izvajalec javne službe mora enkrat letno uskladiti podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva. Podatke pridobi izvajalec javne službe iz uradnih evidenc centralnega registra prebivalcev. Podatke o zaposlenih v stavbi morajo zagotoviti pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
(8) Pri načrtovanju prevzemnega mesta in zbirnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka. Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega prepuščanja in prevzemanja komunalnih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne službe. Pri izdelavi lokacijske oziroma gradbene dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe glede ravnanja z odpadki.

(1) Prevzem ločenih frakcij se izvaja po programu (urniku) zbiranja ločenih frakcij, ki ga pripravi izvajalec zbiranja ločenih frakcij v skladu z uredbo, ki ureja to področje.
(2) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov izvaja izvajalec javne službe po naslednjem razporedu:
– papir in mešano embalažo ter preostanek mešanih odpadkov enkrat tedensko, z območij, kjer je velika gostota poselitve in ni možnosti postavitve večjega števila posod; z ostalih območij se odvoz prilagodi situaciji, vendar pogostost odvoza ne sme biti večja kot 4 tedne,
– biorazgradljive odpadke enkrat tedensko, v hladnejših mesecih na vsakih štirinajst dni,
– steklo se iz vseh območij zbira najmanj enkrat mesečno,
– nevarni odpadki iz gospodinjstev enkrat letno,
– kosovni odpadki enkrat letno, na osnovi poslane dopisnice povzročiteljev odpadkov, in sicer v obdobju, ki ga določi izvajalec javne službe,
(3) V situacijah daljših frekvenc odvozov, mora izvajalec javne službe pri postavitvi zbirnih posod, upoštevati ocene o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu.
(4) V primeru izpada prevzema zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izpadli prevzem komunalnih odpadkov opraviti takoj, ko je to možno. V primerih, ko je izpad prevzema več kot en redni prevzem ali v primerih spremenjenega režima zbiranja odpadkov, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada in ukrepih obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov.

(1) Izvajalec javne službe prazni zabojnikov tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje posod. Če pri prevzemu komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec javne službe zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin.
(2) Izvajalec javne službe zagotavlja pranje zabojnikov, ki so namenjeni prepuščanju preostanka komunalnih odpadkov, enkrat letno, pranje posod namenjene za prepuščanje bioloških odpadkov, pa najmanj dvakrat letno.

(1) Izvajalec javne službe zagotavlja za povzročitelje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev:
– zamenjavo dotrajanih posod z novimi,
– po pooblastilu občine nabavo novih posod za nove uporabnike storitev prevzemanja komunalnih odpadkov,
– zamenjavo posod s posodami drugih velikosti zaradi nastajanja drugačnih količin, kot so bile prvotno izračunane,
– dobavo tipiziranih vreč za zbiranje komunalnih odpadkov in drugih ločenih frakcij.
(2) Ostali povzročitelji so dolžni na svoje stroške nabaviti in vzdrževati posode za odpadke.

(1) Število zbiralnic in zabojnikov za ločene frakcije na posameznem območju poselitve občine in njihove lokacije, načrt opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja novih zbiralnic se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč z zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje ločenih frakcij.
(2) Postopnost opremljanja zbiralnic in drugih zabojnikov za ločene frakcije na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne službe se uredi v prej navedenem programu.

(1) Tipsko obliko, velikost, barvo, material in označenost zabojnikov za prepuščanje komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah, ustrezno označeni, tako da je razvidna vrsta ločene frakcije.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na vidnem mestu v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo.

(1) Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja na poziv povzročitelja komunalnih odpadkov.
(2) Zbiranje nevarnih frakcij se izvaja po programu zbiranja nevarnih frakcij, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu z uredbo, ki ureja to področje.

(1) Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna.
(2) Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih.
(3) Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo:
– oddajati vse nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah,
– prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali v neposredni oddaji,
– prepuščati ločene frakcije, ki nastajajo v stavbah, v katerih se izvaja gostinska ali turistična dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, ali druge poslovne dejavnosti, v posebnih zabojnikih, ki jih zagotovijo sami,
– prepuščati posode s komunalnimi odpadki na določenih prevzemnih mestih in v času, ki je določen s programom zbiranja komunalnih odpadkov,
– hraniti nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje,
– hraniti ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje,
– pred oddajo kosovnih odpadkov večjih dimenzij odpadek ročno razstaviti na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(4) Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo:
– mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali preostankom komunalnih odpadkov,
– mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– mešati ločenih frakcij z ostalimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni več možno izločiti pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščati izvajalcu javne službe nevarne komunalne odpadke in druge ločene frakcije, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način,
– prepuščati ločenih frakcij, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije,
– prepuščati odpadkov z vrtov v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov,
– prepuščati odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov.
(5) Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov zaprti.

(1) V, ob ali na zabojnike, ki so namenjeni prepuščanju komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
– nevarne frakcije,
– odpadni gradbeni material in kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke ali pepel, ki ni ohlajen,
– kosovne odpadke,
– odpadno električno in elektronsko opremo,
– odpadke z vrtov,
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.
(2) Na zabojnike, ki so namenjeni prepuščanju komunalnih odpadkov, je prepovedano pisati ter nanje lepiti plakate.

(1) Lastnik ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe in druge podatke zato, da izvajalec javne službe določi pogoje za izvajanje in obračun storitev javne službe.
(2) Lastnik ali upravljavec iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 30 dni pred začetkom uporabe objekta.

Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih pokrovih.

(1) Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, morajo biološko razgradljive odpadke prepuščati v posodah za biološke odpadke.
(2) Če prevzemanja biološko razgradljivih odpadkov prej navedeni povzročitelji komunalnih odpadkov ne uredijo s posebno pogodbo (dogovorom) z izvajalcem javne službe, morajo zagotoviti oddajanje teh odpadkov v predelavo sami.

(1) Kosovne odpadke mora povzročitelj odpadkov pripraviti za oddajo in obvestiti izvajalca javne službe.
(2) Izvajalec javne službe, je kosovne odpadke dolžan prevzeti najkasneje v roku treh tednov od prejema obvestila. V primeru višje sile in nastalih objektivnih razlogov mora izvajalec javne službe obvestiti povzročitelja kosovnih odpadkov in se dogovoriti za nov termin prevzema.
(3) Odpadke, ki niso kosovni odpadki, ni dovoljeno oddajati kot kosovne odpadke. Če takih odpadkov izvajalec javne službe ne prevzame, mora povzročitelj, lastnik ali upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov.

(1) Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje komunalnih odpadkov in njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni odstranjevanju komunalnih odpadkov, je prepovedano.
(2) Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopiči, jih sežiga, jih odloži izven zbirne posode na prevzemnem mestu ali odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki in skladno z Zakonom o varstvu okolja.
(3) Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe inšpekcijske službe.
(4) Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe na stroške izvajalca javne službe in na podlagi odločbe inšpekcijske službe.

(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje komunalnih odpadkov.
(2) V primerih, ko je prireditveni prostor namenjen drugim funkcionalnostim in bi zbrani odpadki predstavljali oviro ali motnjo v tem prostoru, morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov najkasneje 6 ur po končani prireditvi, izvajalec javne službe pa je dolžan prevzeti zbrane odpadke. V primerih, ko organizator lahko zagotovi primerno hranjenje teh odpadkov, jih izvajalec javne službe prevzame ob prvem rednem prevzemu, ki je določeno za to zbirno območje.

Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov,
– prihodek od izvajanja storitve obdelave, odlaganja ostankov obdelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– prihodek od prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,
– subvencije,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstva okoljskih dajatev,
– sredstva finančnega jamstva za zaprtje odlagališča,
– drugi viri.

(1) Zavezanci za plačilo storitev javne službe so fizične in pravne osebe, ki so povzročitelji odpadkov na območju občine, in so razdeljeni v naslednji skupini:
– gospodinjstva in ostali povzročitelji, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali povzročitelji, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(2) Povzročitelji odpadkov so dolžni plačati stroške zbiranja, odvoza, predelave in obdelave ter odlaganja ostankov odpadkov (smetarino) po ceni, določeni za kg odpadkov in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnikov in pogostost odvoza.

(1) Cena storitve javne službe vključuje:
– zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, odpadne embalaže ter prevoz preostankov odpadkov po obdelavi v zbirno reciklažnih centrih,
– zbiranje in prevoz biološko razgradljivih gospodinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
– obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Cena posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz:
– cene javne infrastrukture,
– cene opravljanja posamezne storitve javne službe.
(3) Cene posameznih storitev se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.

Cena javne infrastrukture, potrebne za izvajanje posamezne storitve javne službe vključuje:
– stroške amortizacije javne infrastrukture (stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti te javne infrastrukture in ob upoštevanju življenjske dobe po predpisih, ki urejajo oblikovanje cen storitev gospodarskih javnih služb),
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– finančna jamstva v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih in predvideni stroški zapiranja odlagališča ter stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let),
– odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe, pri čemer se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.

Cena opravljanja posamezne storitve javne službe vključuje stroške, povezane z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– druge poslovne odhodke in
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(1) Povprečna količina odpadkov na prebivalca na mesec (PTkg) se izračuna enkrat letno na osnovi podatkov za preteklo leto na naslednji način:

PTkg = Tkg / (12 × Nc)

pri čemer je:
Tkg = skupna letna količina odpadkov iz gospodinjstev z območja občine, izražene v kg
Nc = število prebivalcev občine.
(2) Za izračun cene na m3 se upošteva poprečna specifična teža odpadkov (St) v občini glede na prostornino zabojnikov v občini:

St = Tkg / (Pp × 12 × število odvozov na mesec)
        Cena (€/m3) = Cena (€/kg) × St

pri čemer je:
St = specifična teža odpadkov
Tkg = skupna letna količina odpadkov iz gospodinjstev z območja občine, izražene v kg
Pp = prostornina zabojnikov iz gospodinjstev z območja občine, izražena v m3/leto.

(1) Povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev plačujejo storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na osnovi povprečne količine odpadkov na prebivalca izražene v kg, pomnoženo s številom članov gospodinjstva in s ceno za kg odpadkov.
(2) Povzročitelji bioloških odpadkov iz gospodinjstev plačujejo storitve ravnanja z biološkimi odpadki enako, kot je za zbiranje komunalnih odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, le da se pri izračunu povprečne količine bioloških odpadkov upošteva količina bioloških odpadkov in število prebivalcev, ki prepuščajo biološke odpadke izvajalcu javne službe. Zaradi ločenega prepuščanja bioloških odpadkov znaša skupna obremenitev za komunalne odpadke za gospodinjstva največ za 10 % več kot samo za odpadke iz prvega odstavka tega člena.
(3) Povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev plačujejo storitve obdelave odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, le da se upoštevajo količine obdelanih odpadkov in cene za kg (m3) obdelanih odpadkov.
(4) Povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev plačujejo storitve odlaganja odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, le da se upoštevajo količine odloženih odpadkov in cene za kg (m3) odloženih odpadkov.
(5) Za stavbe, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se za zaračunavanje stroškov, ki nastajajo ne glede na količino prepuščenih odpadkov, upošteva ocenjena količina, ki je enaka povprečni količini odpadkov na prebivalca v občini.
(6) Ostali povzročitelji odpadkov v okviru javne službe (tisti, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti in tisti, ki opravljajo pridobitno dejavnost), plačujejo smetarino po ceni za m3, z upoštevanjem volumna zabojnika in števila odvozov.
(7) Ostali povzročitelji, ki opravljajo pridobitno dejavnost, lahko z izvajalcem sklenejo pogodbo (dogovor) o izvajanju storitev. V primeru, da ostali povzročitelji ne sklenejo pogodbe (dogovora) za ravnanje z odpadki, izvajalec javne službe obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe in znaša najmanj 1 m3 na mesec, ter o tem obvesti pristojne inšpekcijske službe.
(8) Ostali povzročitelji, ki opravljajo pridobitno dejavnost, plačujejo smetarino po ceniku za m3 odpadkov v razsutem stanju glede na velikost zabojnikov oziroma pri kesonskem odvozu po dejanskih količinah in po ceniku za kosovni odvoz.

(1) Cene storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za območje občine predlaga izvajalec javne službe skladno z določilom prvega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
(3) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
(4) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene.

(1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.

(1) Obračun komunalnih storitev se praviloma opravi mesečno za nazaj.
(2) Za uporabnike, ki uporabljajo objekte občasno, se obračun storitev lahko opravi za več mesecev skupaj, najmanj pa dvakrat letno.
(3) Uporabnikom v večstanovanjskem objektu, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in načinom plačila nastalih stroškov takšne delitve;
– v primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve solastnik v razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali drugo ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe lahko sklenejo medsebojni pisni dogovor s katerim uredijo drugačen način plačevanja in ta pisni dogovor predložijo izvajalcu javne službe.

Uporabnik storitve javne službe mora plačati zaračunano storitev najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.

(1) Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je število prebivalcev v gospodinjstvu, stavbi, spremembo dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pismeno sporočiti izvajalcu javne službe najpozneje v 8 dneh po nastali spremembi. Uporabnik, ki stalno in neprekinjeno biva na drugem naslovu več kot tri mesece v letu, lahko z verodostojno listino izkaže svoj pravni interes. Izdane listine veljajo za obdobje enega leta.
(2) V primeru najemniškega razmerja sta vse spremembe glede tega razmerja dolžna sporočiti najemnik in najemodajalec. V primeru, da spremembe obojestransko niso pismeno potrjene, je zavezanec za plačilo smetarine najemodajalec.
(3) Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva prejema pismenega sporočila o spremembi.
(4) V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec javne službe obračuna storitev javne službe na podlagi uradnih podatkov o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi in/ali ocenjene količine odpadkov.
(5) Za obračun storitev javne službe uporabnikom storitev zagotavlja občina podatke o prebivalcih iz centralnega registra prebivalstva v obsegu, kot ga določa zakon.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Občinski inšpektorat.

(1) Z globo 1.400 € se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnih centrih v obsegu iz 7. člena tega odloka,
– ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij v obsegu iz 8. člena tega odloka,
– ne prevzema nevarnih frakcij skladno z letnim načrtom in po urniku iz letnega programa zbiranja nevarnih frakcij iz 9. člena tega odloka,
– ne izvaja določil 14. člen tega odloka,
– ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov, kot to določa 15. člen tega odloka,
– ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi smetarskimi vozili, kot to določa 16. člen tega odloka,
– ne izdela registra prevzemnih mest iz petega odstavka 17. člena tega odloka,
– ne pripravi letnega programa zbiranja ločenih frakcij iz 18. člena tega odloka,
– ne zagotovi zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov oziroma o izpadu prevzema odpadkov ne obvesti povzročiteljev komunalnih odpadkov, kot to določa 18. člen tega odloka,
– ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju komunalnih odpadkov onesnažil, ali ne zagotovi pranja zabojnikov, kot to določa 19. člen tega odloka,
– ne vzdržuje na svoje stroške posod, ne popravlja okvar in dotrajanih posod ne nadomesti z novimi, kot to določata 20. člen tega odloka,
– ne prevzema kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij skladno z določili iz 23. člena tega odloka,
– ne pripravi letnega programa zbiranja nevarnih odpadkov iz 23. člena tega odloka,
– ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe, kot to določa 43. člen tega odloka.
(2) Z globo 400 € se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(3) Z globo 1.400 € se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 10. člen tega odloka,
– ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 24., 25. ali 26. člena tega odloka,
– prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti iz 28. člena tega odloka, v posodah za prepuščanje komunalnih odpadkov,
– opusti uporabo storitev javne službe in ravna s komunalnimi odpadki, kot to določa 30. člen tega odloka,
– pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 31. člena tega odloka,
– ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, kot to določa 43. člen tega odloka.
(4) Z globo 400 € se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo 400 € se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
– ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa 10. člen tega odloka,
– ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 24., 25. ali 26. člena tega odloka,
– prepušča odpadke, ki niso kosovni odpadki, na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kot to določa 29. člen tega odloka,
– opusti uporabo storitev javne službe in ravna s komunalnimi odpadki, kot to določa 30. člen tega odloka,
– ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, kot to določa 43. člen tega odloka.

Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se lahko kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi prostori v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov uporabljajo podatki o tlorisnih površinah poslovnih prostorov.

(1) Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zbiranje ločenih frakcij, ločenih frakcij nevarnih odpadkov, bioloških odpadkov in ločeno zbranih frakcij v zbirnih centrih, se pričnejo uporabljati v rokih, ki so za izvedbo posameznih aktivnosti določeni in opredeljeni v državnih predpisih, ki urejajo posamezno področje.
(2) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni predpisi.
(3) Če državni predpis, izdan po uveljavitvi tega odloka, vsebuje določila, ki so v nasprotju z določili tega odloka, veljajo določila državnega predpisa.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Občine Straža (Uradni list RS, št. 38/10 in 26/12).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.