Na podlagi prvega odstavka 110. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in naslednji: ZDT-1) v zvezi z Zakonom o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 in naslednji) in Pravilnikom o določitvi števila pripravniških delovnih mest na posameznih okrožnih državnih tožilstvih (Uradni list RS, št. 7/14) generalni državni tožilec RS izdaja

Cilj državnotožilskega pripravništva je usposabljanje univerzitetnih diplomiranih pravnikov oziroma magistre prava za samostojno pravniško delo v okviru državnega tožilstva ter priprava na pravniški državni izpit v okviru izbirnega usposabljanja.

Državnotožilski pripravnik se sprejme v delovno razmerje pri državnem tožilstvu za dve leti, od tega opravlja izbirno usposabljanje pri državnem tožilstvu šestnajst mesecev, osem mesecev pa opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec.
Pri državnem tožilstvu lahko opravlja pripravništvo tudi sodniški pripravnik, skladno s predpisi, ki urejajo pravniški državni izpit.
Pri državnem tožilstvu lahko opravljajo izbirno usposabljanje tudi volonterski pripravniki.

Pogoji za opravljanje državnotožilskega pripravništva so določeni z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit, in z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Vrhovno državno tožilstvo RS v skladu z določbami zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izvede postopek javnega natečaja za zasedbo prostega mesta državnotožilskega pripravnika na posameznem državnem tožilstvu.
Za pripravnike, ki bodo opravljali izbirno pripravništvo kot volonterski pripravniki, se objavi poziv na spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS za vsa državna tožilstva.
V prijavi na prosto mesto državnotožilskega pripravnika kandidat navede, na območju katerega okrožnega državnega tožilstva ali Specializiranega državnega tožilstva RS želi opravljati pripravništvo.
Kandidat mora prijavi priložiti izjave o izpolnjevanju pogojev, izjave o nekaznovanosti in dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki si jih organ ne more sam pridobiti iz uradnih evidenc oziroma mora kandidat organu sporočiti, kje si lahko pridobi dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.

Tričlansko komisijo, ki s kandidati opravi razgovore, sestavljajo:
– generalni državni tožilec RS ali vrhovni oziroma višji državni tožilec, ki ga generalni državni tožilec RS določi za člana komisije
– vodja okrožnega državnega tožilstva ali Specializiranega državnega tožilstva RS, pri katerem je prosto mesto oziroma oseba, ki jo vodja določi kot predstavnika državnega tožilstva
– uradnik, ki na državnem tožilstvu opravlja strokovne naloge in ga generalni državni tožilec RS imenuje v komisijo.
Vloge pripravnikov, ki se bodo prijavili na poziv za opravljanje izbirnega pripravništva kot volonterski pripravniki, se zbirajo na Vrhovnem državnem tožilstvu RS do poteka roka za prijavo, potem pa se odstopijo posameznemu državnemu tožilstvu na katero so se prijavili, v nadaljno obravnavo.

Pri izbiri kandidata se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
– splošni študijski uspeh in posebna priznanja s tega področja,
– študijski uspeh pri kazenskopravnih predmetih in pri predmetih, ki so pomembni za državnotožilsko službo,
– dosežki na drugih področjih,
– pripravljenost za nadaljnje delo pri državnem tožilstvu,
– osebni vtis kandidata na razgovoru.
Komisija lahko v postopku javnega natečaja določi še druge kriterije, na podlagi katerih izmed kandidatov izbere najbolj strokovno usposobljenega za opravljanje državnotožilskega pripravništva in za nadaljnje delo v državnotožilski službi.

Kandidatu, ki je v izbirnem postopku javnega natečaja izbran za opravljanje državnotožilskega pripravništva, se vroči sklep o izbiri.
Državno tožilstvo, na katerem je kandidat izbran za opravljanje pripravništva, kandidata pozove k sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in določi datum nastopa državnotožilskega pripravništva.
Če se kandidat v treh dneh od prejema poziva k sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ne odzove, se šteje, da je prijavo umaknil.

Državnotožilsko pripravništvo se izvaja na okrožnih državnih tožilstvih, na Specializiranem državnem tožilstvu RS in na Vrhovnem državnem tožilstvu RS.

Šestnajst mesečno izbirno usposabljanje državnotožilskih pripravnikov poteka po časovno določenem razporedu in po programu, kot je določen s tem pravilnikom.
Vodja državnega tožilstva, pri katerem je državnotožilski pripravnik sklenil delovno razmerje, za vsakega državnotožilskega pripravnika:
– izdela programa usposabljanja s časovnim razporedom
– določi mentorje za posamezne vsebine usposabljanja in organizira izvajanje programa usposabljanja.
Usposabljanje državnotožilskega pripravnika na Vrhovnem državnem tožilstvu RS poteka tri mesece.
Za pripravnike, ki bodo opravljali volontersko pripravništvo, se določi enak postopek usposabljanja kot za državnotožilske pripravnike, ki so sklenili delovno razmerje pri posameznem državnem tožilstvu.

Program državnotožilskega pripravništva obsega naslednje vsebine:
I. spoznavanje dela na okrožnem državnem tožilstvu, in sicer:
– na splošno-kazenskem področju
– na mladinskem področju
– na področju gospodarske kriminalitete
II. spoznavanje dela na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, in sicer:
– na kazenskem oddelku
– na civilno upravnem oddelku
– na oddelku za izobraževanje in strokovni nadzor
– v Strokovno-informacijskem centru.

Državnotožilski pripravnik mora med pripravništvom spoznati vlogo državnega tožilca v fazi predkazenskega postopka, kazenskega postopka do izdaje pravnomočne odločbe ter kazenskega in civilnega postopka z izrednimi pravnimi sredstvi:
– v dežurni službi,
– pri usmerjanju policije,
– pri uporabi posebnih operativnih metod in sredstev,
– pri uporabi alternativnih oblik kazenskega pregona,
– pri poslovanju z ovadbami, poročili policije in drugimi vlogami,
– v preiskavi in posameznih preiskovalnih dejanjih,
– pri vlaganju in zastopanju obtožbe in obtožnega predloga na glavni obravnavi,
– napovedi in vlaganju pritožb,
– podaji predloga o pritožbi in zastopanju pritožbe na seji senata ali glavni obravnavi,
– vložitvi in zastopanju zahteve za varstvo zakonitosti pred Vrhovnim sodiščem RS.
Državnotožilskemu pripravniku se lahko v okviru možnosti in če je to v interesu državnotožilske službe omogoči spoznavanje dela drugih organov in institucij, katerih delo je povezano z delovanjem državnotožilske službe.

V času državnotožilskega pripravništva si državnotožilski pripravnik pridobiva znanje in se usposablja za samostojno pravniško delo v okviru državnega tožilstva ter pripravlja na pravniški državni izpit s:
– proučevanjem zakonov in podzakonskih aktov ter ustrezne literature,
– uporabo zakonodaje v praksi, pri opravljanju posameznih pravnih opravil in izdelavi osnutkov državnotožilskih aktov pod mentorjevim vodstvom,
– udeležbo na zaslišanjih, obravnavah na sejah senatov,
– udeležbo na vseh oblikah izobraževanja, ki ga odredi delodajalec,
– konzultacijami z mentorjem.

Naloge državnotožilskega pripravnika so:
1. Izdelava osnutkov državnotožilskih aktov pod vodstvom mentorja:
– sklepa o zavrženju ovadbe,
– sklepa o odloženem pregonu,
– predloga za imenovanje poravnalca,
– predloga za posameznega preiskovalna dejanja,
– zahteve za preiskavo,
– obtožnega predloga,
– obtožbe,
– zaključne besede,
– pritožbe,
– predloga o pritožbi,
– zahteve za varstvo zakonitosti.
2. Sprejem vloge na zapisnik
3. Prisostvovanje:
– pri opravilih v okviru dežurne službe,
– glavni obravnavi,
– seji višjega sodišča,
– seji Vrhovnega sodišča RS.
4. Izobraževanje v državnotožilski šoli in drugih oblikah izobraževanja
5. Udeležba na kolegijih državnega tožilstva
6. Priprava poročila o svojem delu.

Nadzor nad izvrševanjem državnotožilskega pripravništva izvaja generalni državni tožilec RS.
Nadzor nad usposabljanjem posameznega državnotožilskega pripravnika izvaja generalni mentor, ki se določi izmed višjih in vrhovnih državnih tožilcev.
Poleg generalnega mentorja delo državnotožilskega pripravnika spremljajo oziroma vodijo tudi drugi državni tožilci, ki so mu kot mentorji določeni za posamezne vsebine usposabljanja.
Mentorje za spremljanje dela državnotožilskega pripravnika za čas usposabljanja na državnem tožilstvu določi vodja državnega tožilstva.

Naloge generalnega mentorja so:
– spremljanje izvajanja programa državnotožilskega pripravnika ter s tem povezano sodelovanje z mentorji,
– spremljanje pripravnikovega dela,
– konzultacije s pripravnikom,
– pregled pripravnikovih poročil o delu,
– pregled mnenj mentorjev o delu pripravnika,
– izdelava končnega mnenja o delu pripravnika.
Naloge mentorjev za posamezne vsebine pripravnikovega dela usposabljanja so:
– izdelava dela programa usposabljanja, ki bo izveden pod njegovim vodstvom,
– organiziranje in spremljanje izvajanja dela programa, ki se izvaja pod njegovim vodstvom,
– opredelitev vsebine in načina izvedbe posameznih nalog,
– sprotno preverjanje kakovosti in pravočasnosti opravljenih nalog ter opozarjanje na nepravilnosti v pripravnikovih izdelkih,
– potrditev pripravnikovih poročil o delu in
– izdelava mnenja o delu pripravnika.

Po končanem usposabljanju na posameznem področju mentorji izdelajo pisno mnenje.
Pisno mnenje vsebuje podatke o državnotožilskem pripravniku, mentorju in času pripravništva, ki se je izvajal pod njegovim vodstvom ter sestoji iz opisa in ocene:
– obsega opravljenih nalog,
– kakovosti opravljenih nalog upoštevajoč:
a. ustreznost izbrane metode dela,
b. uporabo teoretičnega znanja pri izvedbi naloge,
c. pravilnost rešitve naloge,
d. sposobnost ustnega in pisnega izražanja,
– pripravnikovega posebnega zanimanja in sposobnosti za določeno področje dela,
– pripravnikovega odnosa do dela, strank in sodelavcev.

Končno pisno mnenje o delu državnotožilskega pripravnika izdela generalni mentor, upoštevajoč pri tem posamezna mnenja vseh mentorjev.

Ta pravilnik se začne uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o državnotožilskem pripravništvu, št. Tu 66/2008-3 z dne 28. 10. 2008.