Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu (ZDGRS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. aprila 2014.

Ta zakon določa državni geodetski referenčni sistem ter naloge in pristojnosti za njegovo vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje.

Državni geodetski referenčni sistem sestavljata državni prostorski koordinatni sistem in državni topografski sistem.

Naloge vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja državnega geodetskega referenčnega sistema opravlja Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava).

(1) Ta zakon se ne uporablja za potrebe Slovenske vojske, ki uporablja izključno koordinatni sistem zveze NATO.
(2) Ta zakon se ne uporablja za izdelavo vojaških kart, ki jih vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za obrambo, v sodelovanju z geodetsko upravo, v koordinatnem sistemu, projekciji in merilih, ki jih predpisuje zveza NATO.

(1) Državni prostorski koordinatni sistem zagotavlja pogoje za enolično določanje in izražanje položaja objektov in pojavov s prostorskimi koordinatami na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Državni prostorski koordinatni sistem je skladen z evropskim prostorskim koordinatnim sistemom ESRS (European Spatial Reference System).

(1) Državni prostorski koordinatni sistem je določen s parametri horizontalne in vertikalne sestavine ter z državno kartografsko projekcijo.
(2) Parametre horizontalne in vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema, imena teh sestavin in državno kartografsko projekcijo predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(1) Horizontalna in vertikalna sestavina državnega prostorskega koordinatnega sistema sta vzpostavljeni z državnimi geodetskimi točkami in državnim omrežjem stalnih postaj za določanje položaja s tehnologijo globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: državno omrežje za globalno določanje položaja).
(2) Državne geodetske točke so v naravi stabilizirane s trajnimi znamenji.
(3) Državno omrežje za globalno določanje položaja so postaje globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: GNSS postaje) s stalno nameščenimi geodetskimi napravami in instrumenti za merjenje položajev objektov in pojavov (v nadaljnjem besedilu: geodetske naprave), podatki, ki jih geodetske naprave posredujejo v nadzorni center, in nadzorni center za upravljanje omrežja, kontrolo delovanja omrežja in spremljanje stanja državnega prostorskega koordinatnega sistema.
(4) Seznam državnih geodetskih točk in GNSS postaj državnega omrežja za globalno določanje položaja geodetska uprava objavi na svojih spletnih straneh.
(5) Državne geodetske točke in GNSS postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja se označijo z oznakami oziroma zaščitijo s fizično zaščito v primerih, ki jih določa ta zakon.
(6) Vrste trajnih znamenj za stabilizacijo državnih geodetskih točk ter vrste oznak za označitev državnih geodetskih točk in GNSS postaj državnega omrežja za globalno določanje položaja določi geodetska uprava in jih objavi na svojih spletnih straneh.
(7) Znamenja, oznake, geodetske naprave in zaščite, ki jih postavi geodetska uprava, so last Republike Slovenije.

(1) Podatke o državnih geodetskih točkah in o državnem omrežju za globalno določanje položaja vodi geodetska uprava v zbirki podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema.
(2) V zbirki podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema so tudi podatki o geografski koordinatni mreži.
(3) Podrobnejšo vsebino zbirke podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema predpiše minister, pristojen za geodetsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: minister).

Državni topografski sistem zagotavlja položajne in opisne podatke o fizičnem zemeljskem površju in objektih ter državne karte za ozemlje Republike Slovenije.

Državni topografski sistem sestavljajo:
– topografski podatki,
– zemljepisna imena,
– podatki daljinskega zaznavanja in
– državne karte.

(1) Topografski podatki so podatki o:
– reliefu,
– hidrografiji,
– pokritosti tal,
– zgradbah,
– prometni infrastrukturi,
– drugih objektih.
(2) Topografski podatki se zajemajo z geodetsko izmero in s prevzemom podatkov iz drugih zbirk podatkov v skladu z 12. členom tega zakona.
(3) Topografski podatki za ozemlje Republike Slovenije se vodijo s podrobnostjo in natančnostjo, ki ustreza merilu 1:5 000. Ti topografski podatki se vzdržujejo tako, da niso starejši od desetih let.
(4) Topografske podatke z večjo podrobnostjo in natančnostjo, kot je določena v prejšnjem odstavku, lahko za posamezna območja vodijo samoupravne lokalne skupnosti.
(5) Topografski podatki iz tretjega odstavka tega člena se vodijo v zbirki topografskih podatkov. Podrobnejša vsebina zbirke topografskih podatkov se določi v katalogu topografskih podatkov.
(6) Katalog topografskih podatkov predpiše minister.

(1) V zbirko topografskih podatkov se lahko prevzemajo podatki iz drugih zbirk podatkov, če so določeni v katalogu topografskih podatkov ter ustrezajo podrobnosti in natančnosti merila 1:5 000.
(2) Zbirka topografskih podatkov se lahko poveže z drugimi zbirkami podatkov, v katerih se vodijo topografski podatki.
(3) Povezovanje zbirke topografskih podatkov z drugimi zbirkami podatkov določa predpis, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za drugo zbirko podatkov. V predpisu se opredeli vrsta topografskih podatkov in način povezovanja teh podatkov z zbirko topografskih podatkov.

(1) Zemljepisno ime je lastno ime zemljepisnega objekta na površini Zemlje, ki je namenjeno prepoznavanju tega objekta.
(2) Zemljepisna imena na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo časovno, zgodovinsko, etimološko ali družbeno uveljavljeno identiteto, se vodijo v registru zemljepisnih imen.
(3) V registru zemljepisnih imen se vodijo tudi zemljepisna imena na delih sosednjih držav, ki jih pokrivajo državne karte državnega topografskega sistema, lahko pa tudi druga zemljepisna imena.
(4) Podrobnejšo vsebino registra zemljepisnih imen predpiše minister.

(1) Daljinsko zaznavanje je pridobivanje podatkov o površju Zemlje, ne da bi bili z njim v neposrednem stiku.
(2) Podatki daljinskega zaznavanja za ozemlje Republike Slovenije se vodijo kot posnetki daljinskega zaznavanja in ortofoto.
(3) Ortofoto je zračni ali satelitski posnetek, ki je z upoštevanjem geometrijskih parametrov posnetka in modela reliefa transformiran v pravokotno projekcijo v državnem prostorskem koordinatnem sistemu.
(4) Podatke daljinskega zaznavanja in tehnične podatke o snemanjih vodi geodetska uprava v zbirki podatkov daljinskega zaznavanja.
(5) Podatki daljinskega zaznavanja iz drugega odstavka tega člena se vzdržujejo tako, da zadnji podatki daljinskega zaznavanja niso starejši od treh let.
(6) Podrobnejšo vsebino zbirke podatkov daljinskega zaznavanja predpiše minister.

(1) Državne karte so kartografsko obdelani topografski podatki, ki se vodijo v državnem prostorskem koordinatnem sistemu in so prikazani v državni kartografski projekciji.
(2) Državne karte se vodijo v digitalni obliki.
(3) Državne karte za ozemlje Republike Slovenije so:
– državna topografska karta v merilu 1:50 000,
– državne pregledne karte v merilih 1:250 000, 1:500 000, 1:750 000 in 1:1 000 000,
– karte, ki se izdelajo na podlagi dogovora ali pogodbe z javnimi organi drugih držav ali mednarodnimi civilnimi ustanovami in organizacijami in prikazujejo ozemlje Republike Slovenije.
(4) Za izdelavo državne topografske karte iz prve alinee prejšnjega odstavka in državnih preglednih kart iz druge alinee prejšnjega odstavka se uporabljajo znaki in delitev na liste, določeni v kartografskem ključu.
(5) Kartografski ključ iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
(6) Kot omrežna storitev se zagotavlja prikaz zbirke topografskih podatkov. V primeru prikaza v merilu 1:5 000 se zanj uporabi topografski ključ.
(7) Topografski ključ iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
(8) Za prikaz topografskih podatkov, ki se vodijo v podrobnosti in natančnosti, ki ustreza merilom, večjim od 1:5 000, in ki se izdela v večjih merilih kot 1:5 000 se smiselno uporabljajo znaki, določeni v topografskem ključu.
(9) Državna topografska karta iz prve alinee tretjega odstavka tega člena se vzdržuje tako, da ni starejša od desetih let. Državne pregledne karte iz druge alinee tretjega odstavka tega člena se vzdržujejo tako, da niso starejše od dveh let.
(10) Način pisanja zemljepisnih imen na državnih kartah na narodnostno mešanih območjih v Republiki Sloveniji predpiše vlada.

(1) Geodetska izmera so strokovno tehnični postopki izvedbe in obdelave meritev ter opazovanja z namenom določitve položajev, velikosti, oblike, značilnosti delov zemeljskega površja ali objektov in njihovih delov ter lastnosti težnostnega polja Zemlje.
(2) Za geodetsko izmero se štejejo tudi dela in postopki v zvezi s postavitvijo geodetskih točk, GNSS postaj in geodetskih naprav ter dela in postopki v zvezi z njihovo trajno ali začasno označitvijo in odstranitvijo oziroma zaščito.
(3) Geodetska točka je z znamenjem stabilizirana točka v naravi, ki ima koordinate določene z geodetsko izmero. GNSS postaja je stalno ali začasno postavljena naprava za merjenje položaja z uporabo GNSS tehnologije.

(1) Geodetsko izmero lahko izvaja posameznik, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza tej ravni izobrazbe, s študijskega področja geodezije (v nadaljnjem besedilu: geodetski strokovnjak). Posamezna tehnična opravila v okviru geodetske izmere lahko po navodilih geodetskega strokovnjaka opravi druga oseba.
(2) Lastnik oziroma lastnica zemljišča, stavbe ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: lastnik nepremičnine) in uporabnik oziroma uporabnica zemljišča, stavbe ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: uporabnik nepremičnine) mora geodetskemu strokovnjaku, ki izvaja geodetsko izmero, dopustiti:
– dostop na zemljišča ali vstop v skupne dele stavb,
– dostop do geodetskih točk,
– postavitev začasnih znamenj državnih geodetskih točk,
– začasno postavitev geodetskih naprav,
– začasno označitev točk za potrebe geodetske izmere in
– odstranitev vej, dreves ali drugih ovir za izvajanje geodetske izmere.
(3) Pred začetkom geodetske izmere geodetski strokovnjak obvesti javnost o začetku, območju, časovnem poteku in predvidenem datumu zaključka geodetske izmere, če se geodetska izmera izvaja na območju, ki zajema več kot 50 parcel, ali je na tem območju več kot 50 lastnikov nepremičnin, in če časovno traja več kot en mesec. Obvestilo se opravi z javnim naznanilom na krajevno običajen način.
(4) Pri izvajanju geodetske izmere se geodetski strokovnjak izkazuje s pooblastilom predstojnika organa javne uprave, predstojnika pravne osebe javnega prava, ki izvaja izobraževalno in znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju geodezije, ali poslovodnega organa geodetskega podjetja.

(1) Pri izvajanju geodetske izmere mora geodetski strokovnjak skrbeti, da je škoda, ki utegne nastati, čim manjša in upravičena.
(2) Škoda je upravičena, če je ni mogoče preprečiti, ker geodetske izmere ni mogoče izvesti na drugačen način ali bi jo bilo mogoče izvesti le z nesorazmerno visokimi stroški.
(3) Oškodovana oseba ima pravico do odškodnine po pravilih civilnega prava.

(1) Državne geodetske točke, GNSS postaje in geodetske naprave se na zemljišču, stavbi ali delu stavbe stalno stabilizirajo ali postavijo v dogovoru z lastnikom nepremičnine in se lahko označijo ali zaščitijo.
(2) Državne geodetske točke, GNSS postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja in geodetske naprave iz 7. člena tega zakona se lahko na zemljišču, stavbi ali delu stavbe stalno stabilizirajo, postavijo, označijo ali zaščitijo, ko geodetska uprava z lastnikom nepremičnine uredi medsebojna razmerja s pisno pogodbo.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se državne geodetske točke, GNSS postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja in geodetske naprave iz 7. člena tega zakona označijo z oznakami oziroma zaščitijo s fizično zaščito, če se s tem zagotovi trajnost postavitve, ali na zahtevo lastnika nepremičnine.
(4) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba za posege na objekte ali območja, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, pridobiti kulturnovarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

(1) Postavitev državne geodetske točke, ki je nujno potrebna za vzpostavitev in vodenje državnega prostorskega koordinatnega sistema, ker njena stabilizacija na drugi nepremičnini ni primerna ali bi bila stabilizacija ali prestavitev povezana z nesorazmerno visokimi stroški, je v javno korist. V javno korist je tudi ohranitev postavljene državne geodetske točke zaradi zgodovinskega, kulturnega ali simbolnega pomena. Zaradi zagotovitve javne koristi po tem odstavku se lahko lastninska pravica na nepremičnini, na kateri je oziroma bo postavljena državna geodetska točka, omeji z ustanovitvijo služnosti v javno korist.
(2) Omejitev lastninske pravice na nepremičnini s pravico služnosti v javno korist se izvede v korist Republike Slovenije.
(3) Služnost v javno korist po tem členu se ustanovi na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti ali z odločbo geodetske uprave.
(4) V primeru ustanovitve služnosti v javno korist za namene iz prvega odstavka tega člena pripada lastniku nepremičnine odškodnina. Odškodnina se določi v obsegu in na način, ki je s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, določen za ocenjevanje vrednosti nepremičnin, drugih pravic na njih, nadomestil za škodo in stroškov pri pogodbenem pridobivanju nepremičnin in pravic na njih.
(5) Za ustanovitev služnosti v javno korist mora geodetska uprava lastniku nepremičnine, na kateri se stabilizira državna geodetska točka iz prvega odstavka tega člena, najprej ponuditi sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti. Ponudba za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti mora vsebovati:
1. podatke o nepremičnini iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb;
2. obrazložitev javne koristi;
3. jasen in natančen opis vsebine služnosti;
4. opredelitev trajanja služnosti;
5. opredelitev odškodnine;
6. opredelitev, da stroške, povezane z izvrševanjem služnosti, nosi Republika Slovenija;
7. osnutek pogodbe o ustanovitvi služnosti.
(6) Ponudba za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti se vroča osebno v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(7) Če v 30 dneh po vročitvi ponudbe iz petega odstavka tega člena z lastnikom nepremičnine, na kateri se stabilizira državna geodetska točka, pogodba o ustanovitvi služnosti ni sklenjena, geodetska uprava po uradni dolžnosti začne postopek prisilne ustanovitve služnosti v javno korist. Služnost v javno korist za namene iz prvega odstavka tega člena se ustanovi z odločbo, ki mora poleg sestavin, ki so z v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi podatke iz 1. do 6. točke petega odstavka tega člena. Odločba o ustanovitvi služnosti se lahko izvrši, ko postane pravnomočna. Služnost v javno korist po tem zakonu se vknjiži v zemljiško knjigo in kot podatek o javnopravnem režimu vključi v prostorski informacijski sistem.
(8) Glede postopka ustanovitve služnosti v javno korist po tem členu in drugih vprašanj, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona o urejanju prostora, ki urejajo omejitev lastninske pravice v javno korist.

(1) Znamenja državnih geodetskih točk, GNSS postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja in geodetske naprave ter začasne označitve točk, ki so namenjene geodetski izmeri, je prepovedano prestavljati, odstranjevati, zasuti ali poškodovati.
(2) V primeru gradnje oziroma spremembe namembnosti objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je na zemljišču, na katerem je stabilizirana državna geodetska točka, za katero je ustanovljena služnost v javno korist iz prejšnjega člena, in na zemljišču oziroma stavbi ali delu stavbe, na katerem je stabilizirana državna geodetska točka ali postavljena GNSS postaja državnega omrežja za globalno določanje položaja ali geodetska naprava, ki služi vzpostavitvi in vodenju državnega prostorskega koordinatnega sistema, odstranitev ali zasutje znamenja, zaščite ali oznake državne geodetske točke, GNSS postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja in geodetske naprave dovoljeno le po predhodnem soglasju geodetske uprave. Soglasje se ne izda, če znamenja državne geodetske točke, GNSS postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja ali geodetske naprave ni mogoče prestaviti na drugo lokacijo, nov objekt, naprava ali dejavnost pa bi vplivala na znamenje ali zaščito državne geodetske točke, na realizacijo državnega koordinatnega sistema ali bi ovirala delovanje GNSS postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja ali geodetske naprave.

(1) Zbirka podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema, zbirka topografskih podatkov, register zemljepisnih imen, zbirka podatkov daljinskega zaznavanja in državne karte so javne zbirke prostorskih podatkov.
(2) Z omrežnimi storitvami zagotavlja geodetska uprava javni dostop do podatkov iz zbirk iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo infrastrukturo za prostorske informacije v Republiki Sloveniji.

(1) Ponovno uporabo podatkov za pridobitne ali nepridobitne namene iz zbirk iz prvega odstavka prejšnjega člena geodetska uprava zaračuna v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(2) Za uporabo omrežnih storitev v zvezi s podatki iz zbirk iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko geodetska uprava zaračunava stroške za uporabo omrežnih storitev. Stroški se določijo v stroškovniku v skladu z zakonom, ki ureja infrastrukturo za prostorske informacije.
(3) Ponovna uporaba podatkov za pridobitne ali nepridobitne namene in zagotavljanje omrežnih storitev v zvezi s podatki iz zbirk iz prvega odstavka prejšnjega člena je lastna dejavnost geodetske uprave. Prihodke lahko geodetska uprava uporabi le za vzdrževanje zbirk iz prvega odstavka prejšnjega člena in omrežnih storitev v zvezi s podatki iz teh zbirk.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja geodetski inšpektor v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost.

(1) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje lastnik nepremičnine ali uporabnik nepremičnine, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če geodetskemu strokovnjaku prepreči dejanja iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.

(1) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje lastnik nepremičnine ali uporabnik nepremičnine, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. prestavi, odstrani, zasuje ali poškoduje znamenje državne geodetske točke, GNSS postajo državnega omrežja za globalno določanje položaja, geodetsko napravo ali začasne označitve točk, ki so namenjene geodetski izmeri, v primeru iz prvega odstavka 21. člena tega zakona;
2. brez soglasja geodetske uprave odstrani ali zasuje znamenje, zaščito ali oznako državne geodetske točke, GNSS postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja ali geodetske naprave, v primeru iz drugega odstavka 21. člena tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 100 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.

(1) Vlada prepiše parametre horizontalne sestavine in gravimetričnega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema, imena teh sestavin in državno kartografsko projekcijo iz drugega odstavka 6. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, parametre višinskega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema pa v štirih letih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do določitve parametrov višinskega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema v skladu s prejšnjim odstavkom so parametri višinskega dela državnega prostorskega koordinatnega sistema po tem zakonu naslednji:
– višinski datum: Trst, epoha 1875;
– sistem višin: normalne ortometrične višine;
– ime: Slovenski višinski sistem 2000 (SVS2000).
(3) Geodetska uprava v šestih mesecih po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka tega člena objavi na svojih spletnih straneh seznam državnih geodetskih točk, s katerimi sta vzpostavljeni horizontalna sestavina in gravimetrični del vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema, ter seznam GNSS postaj državnega omrežja za globalno določanje položaja iz četrtega odstavka 7. člena tega zakona.
(4) Geodetska uprava v enem letu po objavi podatkov iz prejšnjega odstavka lastnike nepremičnin, na katerih stoji znamenje obstoječe državne geodetske točke ali GNSS postaja državnega omrežja za globalno določanje položaja, pisno obvesti o lokaciji, znamenju, zaščiti in oznaki državne geodetske točke ali GNSS postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja.

(1) Za transformacijo koordinat, določenih v koordinatnem sistemu D48 in Gauss-Krügerjevi projekciji (v nadaljnjem besedilu: koordinatni sistem D48/GK), v horizontalne koordinate, določene v državnem prostorskem koordinatnem sistemu po tem zakonu, geodetska uprava v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona na svojih spletnih straneh objavi seznam veznih točk, splošne transformacijske modele in parametre za transformacijo horizontalnih koordinat ter zagotovi javni dostop programske opreme za izvedbo transformacije koordinat.
(2) Geodetska uprava zagotovi transformacijo horizontalnih koordinat podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi, v državnem prostorskem koordinatnem sistemu po tem zakonu:
– ortofoto v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona,
– podatke v zbirki topografskih podatkov, ki ustrezajo merilu 1:5 000, državno topografsko karto v merilu 1:50 000 in državne pregledne karte v enem letu po uveljavitvi tega zakona,
– podatke zemljiškega katastra, katastra stavb, registra prostorskih enot in državne meje najpozneje do 23. novembra 2017.
(3) Šteje se, da so koordinate, ki so določene v koordinatnem sistemu ETRS89/TM po 139. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odločba US, 106/10 – ZDoh-2H in 79/12 – odločba US), koordinate, določene v državnem prostorskem koordinatnem sistemu po tem zakonu.
(4) Geodetska uprava do 31. decembra 2017 zagotavlja podatke iz drugega odstavka tega člena tudi v koordinatnem sistemu D48/GK.

Upravljavci zbirk prostorskih podatkov morajo v skladu s predpisi, ki urejajo vzpostavitev in zagotavljanje infrastrukture za prostorske informacije v Republiki Sloveniji, na svoje stroške zagotoviti podatke v državnem prostorskem koordinatnem sistemu po tem zakonu najpozneje do 31. decembra 2018.

Geodetska uprava objavi na svojih spletnih straneh vrste trajnih znamenj za stabilizacijo državnih geodetskih točk ter vrste oznak za označitev državnih geodetskih točk in GNSS postaj državnega omrežja za globalno določanje položaja iz šestega odstavka 7. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1) Minister predpiše podrobnejšo vsebino zbirke podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Zbirko podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema vzpostavi geodetska uprava v enem letu po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka.

(1) Vlada izda predpis iz desetega odstavka 15. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister predpiše v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona:
– katalog topografskih podatkov iz šestega odstavka 11. člena tega zakona;
– podrobnejšo vsebino registra zemljepisnih imen iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona;
– podrobnejšo vsebino zbirke podatkov daljinskega zaznavanja iz šestega odstavka 14. člena tega zakona;
– kartografski ključ iz petega odstavka 15. člena tega zakona;
– topografski ključ iz sedmega odstavka 15. člena tega zakona.

(1) Zbirko topografskih podatkov vzpostavi geodetska uprava s prevzemom topografskih podatkov iz zbirke topografskih podatkov, ki ustrezajo natančnosti merila 1: 5 000, in digitalnega modela reliefa, ki jih vodi na dan uveljavitve tega zakona. Zbirka topografskih podatkov se vzpostavi v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Za podatke, prevzete v zbirko topografskih podatkov po tem členu, se ne uporablja določba tretjega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Šteje se, da je register zemljepisnih imen, ki ga vodi geodetska uprava na dan uveljavitve tega zakona, register zemljepisnih imen iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(3) Šteje se, da so posnetki daljinskega zaznavanja, ortofoto in pripadajoči tehnični podatki o snemanjih, s katerimi razpolaga geodetska uprava na dan uveljavitve tega zakona, zbirka podatkov daljinskega zaznavanja iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona.
(4) Šteje se, da so državna topografska karta 1:50 000 in državne pregledne karte v merilih 1:250 000, 1:500 000, 1:750 000 in 1:1 000 000, s katerimi razpolaga geodetska uprava na dan uveljavitve tega zakona, državne karte iz tretjega odstavka 15. člena tega zakona.
(5) Omrežno storitev preoblikovanja zbirke topografskih podatkov za izdelavo državne topografske karte v merilu 1:5 000 zagotovi geodetska uprava v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

(1) Raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe geodetske smeri, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih prve stopnje s študijskega področja geodezije iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) Šteje se, da posameznik, ki ima na dan uveljavitve tega zakona geodetsko izkaznico, izpolnjuje pogoje za geodetskega strokovnjaka po tem zakonu.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74, 23/76 – ZGS, 42/86, Uradni list SFRJ, št. 83/89, Uradni list SRS, št. 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 17/91-I – ZUDE, 13/93 – ZP-G in 66/93 – ZP-H);
2. Navodilo o arhiviranju in razmnoževanju v zmanjšanem formatu podatkov temeljne geodetske izmere (Uradni list SRS, št. 3/76);
3. Pravilnik o tehničnih normativih za mreže temeljnih geodetskih točk (Uradni list SRS, št. 18/81);
4. Pravilnik o znakih za temeljne topografske načrte (Uradni list SRS, št. 29/82 in Uradni list RS, št. 40/04);
5. Navodilo o tekočem usklajevanju temeljnih topografskih načrtov meril 1:5000 in 1:10 000 (Uradni list SRS, št. 30/83);
6. Odredba o pisavi zemljepisnih imen v načrtih in kartah na narodnostno mešanih območjih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/80);
7. Pravilnik o uporabi Gauß-Krügerjeve projekcije pri izdelavi državne topografske karte v merilu 1:25000 in razdelitev na liste (Uradni list RS, št. 36/98).
(2) Predpis iz 6. točke prejšnjega odstavka se uporablja do uveljavitve predpisa, izdanega na podlagi desetega odstavka 15. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.