Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. marca 2014.

V Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) se v drugem odstavku 2. člena črta besedilo »ali so vedeli ali bi morali vedeti, da je nanje preneseno premoženje nezakonitega izvora«.

V 4. členu se v 5. točki črta besedilo », in je vedela ali bi bila mogla vedeti, da je bilo premoženje pridobljeno na nezakonit način«.
9. točka se spremeni tako, da se glasi:
»9. Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je oseba, ki ima premoženjsko pravico ali se v pravnem prometu izkazuje kot imetnik premoženjske pravice.«.

Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Premoženje je nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način.«.
V drugem odstavku se za besedo »oseba« doda vejica in besedilo »zoper katero teče postopek po tem zakonu,« ter črta besedilo »iz prejšnjega odstavka«.

V prvem odstavku 7. člena se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer sodeluje s pristojnim državnim tožilcem Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SDT RS).«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) SDT RS zastopa Republiko Slovenijo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih obravnava Vrhovno sodišče Republike Slovenije, zastopa Republiko Slovenijo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega odstavka tega člena«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V prvem odstavku 10. člena se v 1. točki za besedo »podani« doda besedilo »ali so bili podani«.
V 2. točki se črta besedilo »kar policija z obrazloženimi razlogi za sum navede v ovadbi,«.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Predlog za finančno preiskavo z obrazloženimi razlogi za sum lahko poda policija, Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS), Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: CURS), Komisija za preprečevanje korupcije ali Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.
(3) O odreditvi finančne preiskave pristojni državni tožilec obvesti DURS, CURS, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisijo za preprečevanje korupcije in policijo.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Državni tožilec lahko pod pogoji iz prvega odstavka tega člena odredi finančno preiskavo zoper osebo, zoper katero je tekel predkazenski ali kazenski postopek za kataloško kaznivo dejanje najkasneje v enem letu po pravnomočnosti sodbe ali po pravnomočni ustavitvi kazenskega postopka ali po zavrženju kazenske ovadbe.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »storjeno« doda beseda »očitano«, za besedo »dejanje« pa se doda besedilo »ter do vložitve tožbe po tem zakonu.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če niso podani pogoji za uvedbo finančne preiskave, pristojni državni tožilec zavrne predlog za uvedbo finančne preiskave in o tem obvesti predlagatelja finančne preiskave.«.

V tretjem odstavku 12. člena se besedilo »Carinski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: CURS)« nadomesti z besedo »CURS«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Državni tožilec lahko s pisno odredbo začasno do izdaje sodne odločbe, vendar največ do 72 ur, odredi prepoved razpolaganja s sredstvi na bančnem računu ter z drugim premičnim ali nepremičnim premoženjem preiskovanca in o tem obvesti pristojne organe.«.

V 13. členu se besedilo »Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS)« nadomesti z besedo »DURS«.

Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) O uvedbi finančne preiskave pristojni državni tožilec obvesti vodjo pristojnega državnega tožilstva, ki ustanovi finančno preiskovalno skupino, in odredbo vroči tudi vodji SDT RS. Finančno preiskovalno skupino vodi pristojni državni tožilec, sestavljajo pa jo predstavniki policije, DURS, CURS, Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ali Računskega sodišča v skladu s predlogom pristojnega državnega tožilca.«.
V drugem odstavku se za besedo »tožilstva« doda besedilo »in vodji SDT RS«.
Peti odstavek se črta.

Drugi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Dokazi in drugo gradivo, pridobljeno v postopku finančne preiskave po tem zakonu, se smejo uporabiti v predkazenskem ali kazenskem postopku le, če so bili pri njihovi pridobitvi izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva zakon, ki ureja kazenski postopek.«.

Za 17. členom se doda nov 17.a člen, ki se glasi:

(1) Pred vložitvijo tožbe po prvem odstavku 26. člena tega zakona, povabi pristojni državni tožilec preiskovanca na državno tožilstvo, ki je uvedlo finančno preiskavo, da se preiskovancu omogoči vpogled v zbrane podatke iz finančne preiskave. V vabilu se navede razlog vabljenja in posledice neodziva. Če se povabilu odzove, seznani državni tožilec preiskovanca z rezultati finančne preiskave in s pravico izjaviti se o zbranih podatkih ter predlagati dokaze.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka sestavi pristojni državni tožilec zapisnik o naroku, v katerega vpiše izjavo preiskovanca in druge njegove navedbe. Zapisnik, podpisan s strani preiskovanca in pristojnega državnega tožilca, se pošlje sodišču ob vložitvi tožbe.
(3) Če se preiskovanec ne odzove vabilu, ga ni dopustno ponovno vabiti.«.

V drugem odstavku 18. člena se besedilo »DURS in CURS« nadomesti z besedilom »DURS, CURS, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisijo za preprečevanje korupcije in policijo«.
V tretjem odstavku se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če so bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek.«.

V prvem odstavku 20. člena se v prvi alinei besedilo »podani so« nadomesti z besedilom »je bilo v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotovljeno, da so podani ali so bili podani«.

Za tretjim odstavkom 21. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena se nemudoma pošlje pristojnemu organu oziroma osebi, ki ga izvrši. Sklep se vroči lastniku in SDT RS.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »pooblaščenca« doda besedilo »izmed odvetnikov«.

V 25. členu se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter določbe kazenskega zakonika glede odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega«.

Prvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora se začne s tožbo, ki jo tožeča stranka vloži zoper lastnika kot toženo stranko.«.
V drugem odstavku se za besedo »priložiti« doda besedilo »zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona,«.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Sodišče je dolžno izvod kopije tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora nemudoma posredovati DURS.
(4) Stroški zastopanja tožeče stranke v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim se obračunavajo po predpisu, ki ureja odvetniško tarifo.
(5) Predujmi in stroški tožeče stranke se vnaprej izplačajo iz proračuna Republike Slovenije pri proračunskem uporabniku SDT RS, pozneje pa se izterjajo od tistih, ki so jih po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, dolžni poravnati.«.

V tretjem odstavku 27. člena se besedilo »izkaže za verjetno« v obeh primerih nadomesti z besedo »dokaže«.

Prvi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je državni tožilec predlagal odreditev ali podaljšanje začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema premoženja v pravdnem postopku, sodišče odloči o razpisu naroka v osmih delovnih dneh od prejema predloga. O predlogu odloči v osmih delovnih dneh po opravljenem naroku, če naroka ne opravi, pa v osmih delovnih dneh od prejema predloga. Enak rok velja za odločitev o pravnih sredstvih.«.

Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo.«.

V drugem odstavku 31. člena se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. osebno ime in naslov fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe kot tožene stranke,«.
Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.
V dosedanji 4. točki, ki postane 5. točka, se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »petega«.
Dosedanja 5. točka postane 6. točka.

Za prvim odstavkom 32. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pravne posledice iz prejšnjega odstavka nimajo učinka v primeru izdaje sodbe pred potekom roka za podajo izjave o vstopu v pravdo.«.

Prvi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora se na nepremičnem premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne more začeti postopek odmere davka na promet nepremičnin ter davka na darila.«
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora se na premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne more začeti postopek izvršbe, zavarovanja, poplačila zemljiškega dolga, stečaja, likvidacije, izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije ali prenehanja po skrajšanem postopku zaradi poplačila pravnomočno ugotovljenih terjatev do lastnika premoženja.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Sklep o prekinitvi postopka izda Okrožno sodišče v Ljubljani.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Od začetka pravdnega postopka se do pravnomočne odločitve prekine tek zastaralnih rokov in zakonskih rokov za opravo dejanj v postopkih iz prvega in drugega odstavka tega člena.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Za prvim odstavkom 34. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke spremeni tožbo tako, da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ali da se toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 37. členu se v 1. točki besedilo »Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »organ, pristojen za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. za druge nepremičnine, organ, pristojen za ravnanje s stvarnim premoženjem države.«.

V drugem odstavku 38. člena se za besedo »proda« doda besedilo »v skladu z določbo drugega odstavka 40. člena tega zakona,«.

V drugem odstavku 40. člena se za besedo »države« doda vejica in besedilo »zakona, ki ureja davčni postopek«.

V drugem odstavku 41. člena se beseda »odstavka« nadomesti z besedo »člena«.

Prvi odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za namene zagotavljanja zakonitega izvrševanja začasnega zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora ter varnosti pravnega prometa organ, pristojen za hrambo in upravljanje začasno zavarovanega oziroma začasno odvzetega premoženja, vodi evidenco začasno zavarovanega premoženja oziroma začasno odvzetega premoženja nezakonitega izvora.«.
V drugem odstavku se za besedo »premoženja« doda besedilo »v skladu z nameni iz prejšnjega odstavka.«.
V tretjem odstavku se besedilo »evidenci iz prvega in drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu z nameni iz prvega odstavka tega člena«.
V petem odstavku se črta beseda »vsebino«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo podatke o premoženju, ki je predmet zavarovanja oziroma odvzema, podatke o lastnikih in imetnikih drugih pravic na tem premoženju ter podatke o odločbah, izdanih po tem zakonu in o vrsti, trajanju in načinu zavarovanja oziroma odvzema premoženja.
(2) V evidencah iz prejšnjega člena se obdelujejo naslednji osebni in drugi podatki o lastnikih in imetnikih drugih pravic na premoženju, ki je predmet zavarovanja oziroma odvzema:
– osebno ime,
– rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj),
– EMŠO, za tujega državljana pa številko osebnega dokumenta,
– naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ali drug zakoniti naslov,
– davčna številka,
– državljanstvo,
– podatki o zakonitem zastopniku (osebno ime, naslov, firma, sedež, pravnoorganizacijska oblika),
– podatki o izdanih odločbah (opr. št., datum izdaje, vrsta ukrepa),
– podatki o vrsti, trajanju in načinu začasnega zavarovanja in odvzema premoženja,
– podatki o zaznambah, bremenih in drugih omejitvah, opozorilih ali znakih, ki imajo pomen za pravni promet ali dejansko stanje,
– podatek o vrsti in fazi postopka,
– podatek o vrednosti premoženja,
– podatek o vrsti pravice, ki jo imajo drugi imetniki na premoženju.
(3) Evidence iz prejšnjega člena se upravljajo ločeno, glede na posamezno vrsto začasno zavarovanega oziroma začasno odvzetega ali odvzetega premoženja in vsebujejo naslednje podatke:
1. evidenca kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, kot je vpisana v zemljiškem katastru);
2. evidenca drugih nepremičnin (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahajajo, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov; ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt);
3. evidenca premičnega premoženja:
– zaloge (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahajajo, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov; ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt);
– oprema (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja oprema, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov; ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt);
– motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice (številka vozila (številka šasije), registrska označba, s katero so vozila vpisana v referenčnem registru, znamka, vrsta in kategorija ter komercialna oznaka, leto izdelave, datum prve registracije);
– živali (za goveda: identifikacijska številka, s katero je žival vpisana v referenčnem registru, spol, pasma, datum rojstva; za kopitarje, identifikacijska številka, s katero je žival vpisana v referenčnem registru);
– druge premičnine (vrsta premičnine, opis, količina in merska enota, ocenjena vrednost).
4. evidenca lastniških vrednostnih papirjev:
– oznako vrste vrednostnega papirja, identifikacijske podatke o izdajatelju, podatek, ali je vrednostni papir imenski ali prinosniški, skupno število izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register, če se vrednostni papir glasi na nominalni znesek: skupni nominalni znesek izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register, datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register;
– za nematerializirane delnice se poleg podatkov iz prejšnje alinee vpisujejo še naslednji podatki: oznaka razreda delnice, nominalni znesek, na katerega se glasi, ali oznako, da gre za kosovno delnico, podatek, ali imetniku daje glasovalno pravico, če ima značilnost prednostne delnice, tudi vsebino prednostne pravice ali prednostnih pravic imetnika.
5. evidenca drugega finančnega premoženja:
– denarna sredstva (znesek, valuta in datum priliva na računa, določena z uredbo iz 42. člena tega zakona, znesek, valuta in datum nakazila natečenih obresti za posamezen priliv);
– terjatve (podatki o fizični ali pravni osebi, do katere je vzpostavljena terjatev, matična oziroma davčna številka, datum zapadlosti, izračun morebitnih zamudnih obresti);
– dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb;
– druge naložbe v pravne osebe in drugi finančni instrumenti (naložbe v sklade: ime sklada, identifikacijska številka sklada in število točk; obveznice: ime izdajatelja obveznic, vrednost obveznice, obresti);
– podatki o znesku zaseženih sredstev, valuti, datum nakazila na račun Uprave Republike Slovenije za javna plačila oziroma Banke Slovenije, znesek natečenih obresti, valuta natečenih obresti.
6. evidenca drugega začasno zavarovanega, začasno odvzetega oziroma odvzetega premoženja (podatki o vrsti, količini, merski enoti in ocenjeni vrednosti).«.

Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:

Podatki iz evidenc, ki jih določa 43. člen tega zakona, se hranijo še tri leta po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi finančne preiskave, sklepa o prenehanju začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma sodne odločbe iz 34. člena tega zakona, nato se izbrišejo.«.

V drugem odstavku 46. člena se za besedo »obrestmi« postavi pika, besedilo »po povprečni obrestni meri, ki jo banke plačujejo za denarne depozite na vpogled v kraju lastnikovega prebivališča.« pa se nadomesti z besedilom »Republika Slovenija odstopi lastniku obresti v enaki višini kot jih je ustvarila v času hrambe in upravljanja s kupnino.«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Mednarodno sodelovanje za namene tega zakona se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov ali pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno. Če teh ni ali ne rešujejo odprtih vprašanj, se mednarodno sodelovanje izvaja na podlagi določb tega zakona.
(2) Mednarodno sodelovanje v smislu določb tega zakona vključuje zagotavljanje pomoči pri iskanju, začasnem zavarovanju ali odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
(3) Prošnjo za mednarodno sodelovanje v zvezi s pomočjo pri iskanju premoženja nezakonitega izvora v tujini sestavi državno tožilstvo, ki vodi postopek finančne preiskave, po vložitvi tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora pa SDT RS.
(4) Organ, pristojen za mednarodno sodelovanje v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora v tujini, je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.
(5) Pristojnost državnega tožilstva oziroma sodišča pri mednarodnem sodelovanju v zvezi s pomočjo pri iskanju ali začasnem zavarovanju premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah.
(6) Sodišče, pristojno za mednarodno sodelovanje v zvezi odvzemom premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji, je Okrožno sodišče v Ljubljani.«.

50. člen se spremeni tako, da se glasi:

Če mednarodni sporazum ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ne določata drugače, se prošnje domačih in tujih organov pošiljajo po diplomatski poti.«.

V prvem odstavku 51. člena se beseda »Prošnja« nadomesti z besedilom »Če mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se uporablja neposredno, ne določata drugače, prošnja«.
V tretjem odstavku se za besedo »izvora« doda besedilo »v tujini«.

54. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Premoženje nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji se odvzame, ko pristojni organ tuje države sodišču predloži pravnomočno odločbo o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v svoji državi.
(2) Za postopek priznanja in izvršitve se uporabljajo določbe zakona, ki ureja priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v civilnih zadevah, če mednarodni sporazum ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ne določata drugače.
(3) Z odvzetim premoženjem nezakonitega izvora se postopa po določbah tega zakona, če ni z mednarodnimi pogodbami ali pravnimi akti Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno, določeno drugače.«.

Za prvim odstavkom 57. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za zadeve iz prejšnjega odstavka ne velja rok iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

(1) Vsi postopki odvzema premoženja nezakonitega izvora, v katerih je že bila vložena tožba, se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11).
(2) V postopkih iz prejšnjega odstavka se uporablja določba novega drugega odstavka 34. člena zakona.

S spremembami zakona, ki ureja državno tožilstvo, se v SDT RS oblikuje posebna notranja organizacijska enota, ki po zakonu zastopa Republiko Slovenijo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim.

Pristojnosti DURS in CURS po zakonu se z dnem začetka veljavnosti zakona, ki ureja finančno upravo, prenesejo na finančno upravo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.