Na podlagi 20. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US, 90/12 in 111/13) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za živo mojstrovino državnega pomena se razglasi enota žive dediščine Drežniški in Ravenski pust, EID 2-00007 (v nadaljnjem besedilu: živa mojstrovina).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za živo mojstrovino, so:
– Drežniški in Ravenski pust spadata med vidnejša tradicionalna pustovanja v Sloveniji,
– gre za eni redkih pustovanj v Sloveniji, pri katerih sta organizacija in izvajanje pustovanja tesno povezani s tamkajšnjima fantovskima skupnostma in s sprejemom novih članov,
– pustni liki in scenarij pustnega dogajanja sledijo krajevnemu izročilu; pustno skupino sestavljajo značilni pustni liki, med katerimi so najbolj prepoznavni ta lepi in ta grdi,
– izdelava oprave in naličij poteka v lokalnem okolju; naličje za ta grdega morajo v Drežnici izdelati novi člani fantovske skupnosti sami, za Ravenski pust pa jih izdelajo domači mojstri,
– tradicionalno pustovanje se prenaša iz roda v rod z ustnim izročilom in s postopkom sprejemanja novincev v fantovsko skupnost,
– tradicionalni pustovanji sta močno zasidrani v krajevno tradicijo, sta pomemben del lokalne identitete in vplivata na prepoznavnost krajev,
– pustni skupini nista podvrženi komercializaciji, izvajata predvsem pustovanji v okviru lokalne skupnosti.

Živa mojstrovina se razglasi zato, da se zagotovita njena javna dostopnost in prenašanje iz roda v rod ter da se ohranijo naslednje varovane sestavine:
– izvajanje šege v predpustnem in pustnem času,
– izvajanje Drežniškega pusta v Drežnici in Ravenskega pusta v Drežniških Ravnah, Jezercih in Magozdu,
– scenarij pustnega dogajanja,
– značilni tradicionalni pustni liki in njihove oprave ter naličja.

Za živo mojstrovino velja varstveni režim, ki določa:
– izvajanje šege v predpustnem in pustnem času,
– izvajanje Drežniškega pusta v Drežnici in Ravenskega pusta v Drežniških Ravnah, Jezercih in Magozdu,
– ohranjanje scenarija pustnega dogajanja,
– ohranjanje značilnih pustnih likov, njihove oprave in naličij,
– zagotavljanje kontinuitete izvajanja pustovanja,
– prenašanje tradicije na mlajše generacije,
– spodbujanje predstavitve pustnih likov v lokalnem okolju zunaj pustnega časa,
– dokumentiranje šege in hranjenje dokumentacije pri nosilcih,
– preprečevanje komercializacije, ki bi ogrozila tradicionalno šego v lokalnem okolju.

Nosilec ohranjanja Drežniškega pusta je Drežniška fantovščina.
Nosilec ohranjanja Ravenskega pusta je Fantovščina (fantovska skupnost) Ravenskega pusta.
Nosilca zagotavljata kontinuiteto izvajanja in ohranjanje šege.

Strokovne naloge v zvezi z ohranjanjem žive mojstrovine opravlja Koordinator varstva žive dediščine v sodelovanju s krajevno pristojno organizacijo za varstvo premične dediščine.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.