Na podlagi 9. točke 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K in 96/13) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije

Pododdelek 2.1.2.3. Priloge 1 Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 28/07, 104/07, 85/10, 62/11, 3/13, 38/13, 60/13, 73/13 in 12/14) se spremeni tako, da se glasi:

(1) Banka, ki se je odločila, da bo skupaj z drugimi bankami in podjetjem iskala dogovorno rešitev za njegovo reševanje mora pri prestrukturiranju podjetja ukrepati brez nepotrebnega odlašanja, na način, ki omogoča nadaljevanje njegovega poslovanja, če ocenjuje, da je takšno prestrukturiranje mogoče. Pri tem mora spoštovati dobro poslovno prakso in dobro bančno prakso, kot je med drugim povzeta v Slovenskih načelih finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu. Takoj, ko banka izve, da je podjetje v finančnih težavah, mora opustiti vsako ravnanje, ki bi poslabšalo medsebojna razmerja med upniki in podjetjem z izjemo tistih, ki so nujna za ohranitev njenih obstoječih pravic. Če je v prestrukturiranje podjetja vključenih več bank, morajo te medsebojno sodelovati in v najkrajšem možnem času po tem, ko izvejo za finančne težave podjetja, podpisati zavezujoč dogovor o nadaljnjih korakih pri prestrukturiranju podjetja. Vlogo koordinatorja, ki bo vodil pogajanja med bankami in podjetjem, prevzame banka z največjo izpostavljenostjo do podjetja, če se banke medsebojno ne dogovorijo drugače. Banke morajo v celotnem postopku prestrukturiranja zagotoviti neposredno sodelovanje oziroma navzočnost svojih predstavnikov.
(2) Kadar podjetje aktivno sodeluje z banko in pravočasno zagotavlja vse potrebne in popolne informacije, banka pisno potrdi dogovor o moratoriju za obveznosti s ciljem pridobiti vse potrebne informacije za odločitev o prestrukturiranju. Ko je s strani več kot polovice bank glede na skupno izpostavljenost do podjetja oziroma s strani neodvisnega svetovalca podana dokumentirana ocena, da je na podlagi poslovnega, lastniškega oziroma finančnega prestrukturiranja podjetja mogoče zagotoviti večje poplačilo obveznosti kot v stečaju in hkrati omogočiti nadaljevanje poslovanja podjetja, mora banka nemudoma pristopiti k aktivnostim za restrukturiranje izpostavljenosti do tega podjetja. Aktivnosti ali kombinacijo teh kot so predlagane v dokumentirani oceni iz prejšnjega stavka, lahko banka zavrne le, če ni zagotovljena enaka obravnava med seboj primerljivih upnikov oziroma ni zagotovljeno višje poplačilo njenih obveznosti kot v stečaju. Banka mora zavrnitev obrazložiti.
(3) Banka mora za namen oblikovanja načrta restrukturiranja izpostavljenosti do podjetja pridobiti najmanj naslednje informacije o podjetju:
(a) podrobno razčlenitev vzrokov za težave podjetja, ki so pripeljale do nastanka problematičnega kredita;
(b) načrt poslovnega, lastniškega oziroma finančnega prestrukturiranja podjetja;
(c) projekcijo denarnih tokov podjetja za obdobje najmanj treh let oziroma za obdobje, opredeljeno v načrtu prestrukturiranja (za tekoče leto na četrtletni ravni in za preostala leta na letni ravni) na obrazcu DEN TOK, ki je sestavni del te priloge, vključno s predpostavkami, na katerih temeljijo ocene prihodnjih denarnih tokov.
(4) Banka mora na podlagi informacij iz tretjega odstavka tega pododdelka pripraviti:
(a) oceno glede uresničljivosti načrta poslovnega, lastniškega oziroma finančnega prestrukturiranja podjetja;
(b) analizo možnih načinov restrukturiranja izpostavljenosti do podjetja in utemeljitev izbranega načina restrukturiranja izpostavljenosti;
(c) nov amortizacijski načrt za vračilo kredita, ki je podlaga za spremljanje izvajanja načrta restrukturiranja izpostavljenosti
Banka mora pri odločitvi o načinu prestrukturiranja upoštevati predvsem denarne tokove, ki jih bo podjetje ustvarjalo v obdobju prestrukturiranja ter verjetnost, da bodo načrtovani denarni tokovi dejansko doseženi (analiza občutljivosti) kot posledica poslovnega, lastniškega oziroma finančnega prestrukturiranja. Obstoječa zavarovanja mora banka obravnavati v skladu z drugim odstavkom točke 2.1.1 te priloge.
(5) Če banka na podlagi informacij iz četrtega odstavka tega pododdelka s podjetjem sklene dogovor o prestrukturiranju, mora v okviru spremljanja izvajanja načrta restrukturiranja izpostavljenosti spremljati izvajanje celovitega načrta prestrukturiranja podjetja in nastale učinke pri izvajanju tega načrta. Za ta namen banka od podjetja najmanj četrtletno pridobi ažurne informacije o njegovem finančnem položaju, vključno s podatki o realiziranih denarnih tokovih v preteklem četrtletju in projekcijo denarnih tokov za naslednje obdobje na obrazcu DEN TOK, informacije o izpolnjevanju zavez podjetja iz načrta prestrukturiranja in informacije o drugih dejstvih, ki bi lahko vplivale na sposobnost podjetja za vračilo kredita. K obrazcu mora biti priloženo pojasnilo o odmikih realiziranih denarnih tokov od predhodno načrtovanih.
(6) Če med bankami ni bilo dogovorjeno drugače, je v primeru iz četrtega odstavka tega pododdelka za zbiranje informacij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega pododdelka zadolžen koordinator, ki mora te informacije posredovati tudi drugim bankam, ki so sklenile dogovor o prestrukturiranju.
(7) Informacije iz tretjega do petega odstavka tega pododdelka morajo biti sestavni del kreditne mape banke o posameznem podjetju.".

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.