Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 24. redni seji dne 3. 4. 2014 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(sprejem odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN obsega tekstualni in grafični del ter priloge. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPN vsebuje naslednja poglavja:
– uvodne določbe,
– strateški del: izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, zasnova prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine, zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj v krajini in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
– izvedbeni del: splošni prostorski izvedbeni pogoji, prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora,
– končne določbe,
– priloga 1: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje, spominskih obeležij ter telekomunikacijskih objektov in naprav glede na podrobnejšo namensko rabo prostora,
– priloga 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora,
– priloga 3: Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).
(3) Grafični del OPN vsebuje grafične prikaze na državnih geodetskih podlogah, in sicer:
– strateški del:
– Zasnova prostorskega razvoja (karta1),
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometne infrastrukture (karta 2.1),
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture (karta 2.2),
– Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje in prikazi območij razpršene poselitve (karta 3),
– Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini (karta 4),
– izvedbeni del:
– Pregledna karta Občine Vrhnika z razdelitvijo na liste,
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,
– Prostorsko ureditveni pogoji za območje Mokrice (VR_2107, VR_1311, VR_1674),
– Ureditvena situacija zemljiške parcele 1820/1, k.o. Vrhnika.
(4) Priloge OPN:
– izvleček iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPN,
– povzetek za javnost,
– okoljsko poročilo.
2. STRATEŠKI DEL OPN VRHNIKA
2.1 Vsebina strateškega dela OPN Vrhnika
3. člen
(vsebina strateškega dela)
Strateški del OPN podaja strateške usmeritve za razvoj poselitve, infrastrukture in krajine. Je temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter podlaga za usmerjanje zasebnih pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev in zasnov. Strateški del je tudi podlaga za pripravo izvedbenega dela OPN ter občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
4. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Občina je v letu 2006 sprejela Strategijo razvoja Občine Vrhnika za obdobje 2006–2020 (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki opredeljuje občinsko razvojno vizijo in vsebuje načrt za njeno uresničitev, s poudarkom na uresničevanju ciljev in strategij iz gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika. Strategija opredeljuje naslednje temeljne cilje razvoja Občine Vrhnika:
– 1 Vrhnika – medobčinsko središče,
– 2 Umirjen razvoj,
– 3 Kvaliteten prostor in bivanje,
– 4 Razpoznavnost in povezovanje v regionalnem okolju.
(2) Strateški del OPN dopolnjuje in konkretizira temeljne cilje Strategije na področju urejanja prostora.
(3) Prostorski razvoj Občine Vrhnika bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP), Sveta Evrope (CEMAT, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhurška konvencija). To pa predvsem pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, oblikovanje policentrične zasnove poselitve, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.
(4) Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev prostorskega razvoja je temeljno vodilo, da je prostor omejena dobrina, ki terja skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje.
5. člen
(Vrhnika – medobčinsko središče)
(1) Mesto Vrhnika je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno kot medobčinsko središče. Medobčinska središča po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije zagotavljajo enakomeren dostop do različnih gospodarskih in družbenih dejavnosti. Njihovo gravitacijsko območje lahko zajema območja več lokalnih skupnosti. V tovrstnih središčih se skrbi za zadostno ponudbo stanovanj, delovnih mest in raznovrstnih dejavnosti ter za ustrezno infrastrukturno opremo. V skladu z omrežjem središč se razvija omrežje družbene infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe. Za razvoj učinkovitega mesta je pomembno zagotavljanje ustreznega razmerja v rabi zemljišč in objektov, kjer je treba stremeti k uravnoteženemu prepletu raznovrstnih funkcij in raznih dejavnosti.
(2) Mesto Vrhnika bo kot pomembno medobčinsko središče z nadaljnjim prostorskim razvojem in zagotavljanjem ustrezne stanovanjske ponudbe, delovnih mest in družbenih dejavnosti krepilo svoj medobčinski položaj. Občina Vrhnika na podlagi tega načrtuje razvoj srednje šole na Vrhniki, razvoj in krepitev upravnega središča, ureditev prometne infrastrukture, razvoj proizvodno obrtne in servisne cone Sinja Gorica in pripravo projektov s sosednjimi občinami.
6. člen
(kvaliteten prostor in bivanje)
Občina Vrhnika bo ohranjala in načrtovala kakovostno bivalno okolje ter kvaliteten prostor. Kakovostno bivalno okolje bo krepila z ustrezno zasnovanimi bivalnimi objekti, dobro dostopnostjo vseh vrst infrastrukture, z dostopnostjo do urejenih zelenih površin ter celovitim ohranjanjem kvalitete stanja okolja, kar vključuje zmanjšanje onesnaženja zraka, zmanjšanje hrupa, dolgoročno in celovito zavarovanje pitne vode pred onesnaženjem ter racionaliziranje porabe, zmanjševanje nevarnosti poplav, zmanjšanje onesnaženja tekočih in stoječih voda, okolju prijazno ravnanje z odpadki.
7. člen
(stanje, značilnosti in težnje)
(1) Vrhnika je ena izmed občin Ljubljanske urbane regije, leži v osrednji Sloveniji, na stiku med krasom, Ljubljanskim barjem in Polhograjskim hribovjem, kar ji daje svojevrsten pečat. Območje celotne občine se kot pristop k urbanističnemu urejanju razvija in deli na dve značilni območji: območje mesta Vrhnika z okoliškimi naselji (območje urbanističnega načrta) in ostala okoliška naselja, po večini vaškega značaja ali kvalitetnega vzorca razpršene poselitve. V občini živi 16.390 prebivalcev (po podatkih Občine Vrhnika, pridobljenih 2. 1. 2014), od tega jih 8.319 (po podatkih SURS, stanje na dan 2. 1. 2014) živi v mestu Vrhnika. Število prebivalstva zadnjih 10 let stalno raste, najbolj v Bistri, Bevkah, Podlipi, Verdu in Zaplani.
(2) Vrhnika ima slabih 9 % (natančneje 8,9 %) površine plansko namenjene razvoju poselitve, proizvodnje, centralnih dejavnosti ter mestnih zelenih in rekreacijskih površin. Analize poselitve kažejo, da je velik del teh površin še neizkoriščen. Po ocenah možnosti razvoja poselitve znotraj obstoječih ureditvenih območij naselij, imajo naselja na Vrhniki neizkoriščen prostorski potencial, ki bi lahko zadovoljil potrebe slabih 6.000 novih prebivalcev.
(3) Zaradi stalnega večanja števila prebivalcev, javna infrastruktura komaj še zadovoljivo krije vse potrebe znotraj celotnega območja občine. To drži za vsa področja komunalne in prometne infrastrukture, šolstva, zdravstva, uprave, športa in delno tudi energetike. Edino na področju kulture Vrhnika izstopa v odnosu do drugih mest primerljive velikosti.
(4) Vrhnika se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije razvija policentrično. Na območju občine se nekatera naselja razvijajo v smeri oblikovanja lokalnih centrov, ki z dopolnjeno infrastrukturo krijejo potrebe sosednjih območij. Gospodarstvo je panoga, ki je Vrhniški prostor v preteklosti močno zaznamovala, v zadnjih obdobjih pa je bila deležna nekaterih večjih sprememb, predvsem na račun prestrukturiranja večjih industrij in razvoja večjega števila malih gospodarstev. Vrhnika ima interes razvoja na področju gospodarstva, za kar po obstoječih prostorskih aktih namenja velik del prostora v okolici Sinje Gorice, razvoj pa bo podkrepila še načrtovana obvoznica z novim avtocestnim priključkom. Enega izmed poslovnih izzivov predstavlja razvoj turizma kot gospodarske panoge, saj ima Vrhnika poleg močno razvitih kulturnih ustanov tudi izvrstne prostorske danosti, ki so dobra podlaga za kvaliteten razvoj rekreacijskih in turističnih kapacitet, prepoznavnih na nacionalnem nivoju.
(5) Infrastruktura in gospodarski razvoj potekata usklajeno z razvojem poselitve. Najbolj intenzivno poseljeni del občine je Vrhnika s funkcionalno povezanimi naselji Verd, Mirke, Sinja Gorica in Stara Vrhnika. Načrtovana obvoznica z novim avtocestnim priključkom bo proces urbanizacije in pritiske investitorjev na poselitev gotovo še povečala. Urbanizacija in zgoščanje prebivalstva ustvarja potrebe po razvoju javne infrastrukture in po novih, v sistem povezanih odprtih površinah.
(6) Prometna infrastruktura je zaradi tranzitne lege Vrhnike pod vse večjim pritiskom. Z razvojem infrastrukture in izvedbo načrtovane obvoznice z novim avtocestnim priključkom se bo zmanjšala prometna obremenitev središča Vrhnike, s tem se bo ponudila Vrhniki priložnost za obnovo, ki bo lahko mesto približala nemotoriziranim prebivalcem.
(7) Hribovita območja in nekatere ravninske dele med naselji zaznamuje razpršenost gradnje in poselitve. Razpršena gradnja je posledica neustrezno umeščenih gradenj in povzroča različne probleme, kot so neracionalna izraba prostora, nezadostna opremljenost, vizualna degradacija ali nevarnost erozije ter onesnaženja vodnih virov. Razpršenost gradnje je v prostoru ena najočitnejših nevarnosti in ovira za usklajen prostorski razvoj. Problem razpršene gradnje dopolnjuje tudi problem gradnje izven poselitvenih območij. Tovrstni problemi so zaznani na Zaplani, Lesnem Brdu in Drenovem Griču in povzročajo degradacijo kvalitetne obstoječe kulturne krajine. Avtohtona razpršena poselitev, ki je običajno vezana na kmetijsko dejavnost, pozitivno prispeva h kvalitetni krajinski sliki, sestavlja kulturno krajino in omogoča razvoj krajine. Zato se območja kvalitetne razpršene poselitve varuje.
(8) Vrhnika ima ugodna izhodišča za razvoj iz več vidikov. S svojo geografsko lego v neposredni bližini glavnega mesta, s svojo kulturno dediščinsko zapuščino in naravnimi danostmi je dobro prepoznavna na regionalnem in nacionalnem nivoju. Z vidika razvoja prostora ima še neizkoriščene kapacitete, z vidika gospodarskega razvoja se ji odpirajo nekatere nove možnosti. Za usklajen prostorski razvoj je pomembno, da občina ob velikih prostorskih možnostih in ob intenzivnemu razvoju, skrbi tudi za skrbno ohranjanje in varstvo svojega naravnega in prostorskega potenciala.
8. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
Strateški cilji prostorskega razvoja občine so:
– policentrični razvoj, z razvojem Vrhnike kot medobčinskim središčem ter z razvojem lokalnih centrov, kar bo okrepilo povezovanje tudi na regionalnem nivoju;
– prednostno usmerjanje poselitve v obstoječa ureditvena območja naselij, kjer so še neizkoriščene prostorske kapacitete;
– umirjanje razvoja na področju stanovanjske gradnje, z določitvijo faznosti izvajanja stanovanjskih novogradenj ter ustreznih gostot in izrab;
– zagotavljanje bivanja domačega prebivalstva in prirastka le tega tudi z dopolnjevanjem obstoječih naselij z eno- ali dvostanovanjsko gradnjo, ob upoštevanju omejitev glede na urbanistične, prostorske in okoljske dejavnike;
– ohranjanje in načrtovanje kakovostnega bivalnega okolja, kar pomeni ustrezno zasnovane bivalne objekte, dobro dostopnost do vseh vrst infrastrukture, dostopne in urejene zelene površine ter ohranjanje oziroma izboljšanje kvalitete stanja okolja;
– razvoj gospodarstva, s tem da se dejavnosti prednostno usmerjajo v za to dejavnost predvidene gospodarske cone in načrtovana gradnja obvoznice z novim avtocestnim priključkom. Sprejemljive so dejavnosti, ki ne preobremenjujejo energetske in prometne infrastrukture, so okoljsko sprejemljive, imajo gabarite objektov, ki so skladne z merilom naselja in ki prispevajo k zaposlitvi lokalnega prebivalstva;
– varstvo naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje;
– sanacija območij razpršene gradnje;
– dopolnjevanje in urejanje zelenih in športno rekreacijskih površin ter krajine.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(temeljne usmeritve prostorskega razvoja)
(1) Občina Vrhnika se bo razvijala umirjeno. Umirjen razvoj naj bi zagotavljal zaposlovanje in bivanje domačemu prebivalstvu in prirastku le-tega prebivalstva ter držal povprečje nekaj nad razvojnim povprečjem v Republiki Sloveniji, s poudarkom na izboljšavah kakovosti življenja, sociale, prostora, družbenih dejavnosti, komunalnih dejavnosti itd. Občina bo z umirjenim razvojem sledila načelom trajnostnega razvoja, vključno z uspešnim in vitalnim gospodarstvom, turizmom in kmetijstvom.
(2) Zatečeno stanje, ki na podlagi že opredeljenih, a še nepozidanih stavbnih zemljišč omogoča zelo hitro rast števila stanovanj, predstavlja nevarnost, da bo prihajalo do zaostajanja razvoja javne infrastrukture glede na priseljevanje in s tem nevarnost, da se Vrhnika razvije v smeri spalnega naselja. Zato bo občina v kontekstu umirjanja razvoja omejila možnosti zapolnjevanj obstoječih planskih stavbnih površin in s tem upočasnila stanovanjsko gradnjo. Omejevanje bo potekalo na dva načina:
– opredelila se bo faznost izvajanja stanovanjskih novogradenj,
– na območjih, za katera prostorski izvedbeni akti še niso sprejeti, se bo z določitvijo nižjih izrab in gostot omejilo število načrtovanih stanovanjskih enot.
(3) V okviru faznosti se bodo v prvi fazi razvijala območja, za katera so prostorski izvedbeni akti (ZN, OLN, OPPN idr.) že sprejeti oziroma se že pripravljajo. V drugi fazi se bo razvijala stanovanjska gradnja v območjih, ki so že plansko opredeljena kot stavbna zemljišča, nimajo pa še sprejetih OPPN. Količino predvidenih stanovanjskih enot, zgrajenih v drugi fazi, se bo omejilo glede na možnosti sočasnega razvoja (družbene in ostale) infrastrukture. V zadnji, časovno najbolj oddaljeni fazi, se bodo preučile potrebe in možnosti po opredelitvi novih razvojnih površin za stanovanjsko gradnjo, centralne ali gospodarske dejavnosti v območjih med obstoječo poselitvijo in predvidenim severnim delom obvoznice.
(4) Mimo umirjenega razvoja stanovanjske gradnje bo občina poskrbela za razvoj gospodarstva, ki bo zagotavljalo dolgoročno izboljšanje blagostanja, dvignilo kakovost dela in konkurenčnost v regiji. Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno usmerjale v za to dejavnost predvidene gospodarske cone.
(5) Bivanje domačega prebivalstva in prirastka le-tega prebivalstva se bo omogočilo z dopolnjevanjem obstoječih naselij z eno- ali dvostanovanjsko gradnjo. Pri določanju velikosti in lege zemljišč, na katerih bo omogočeno dopolnjevanje naselij, bodo upoštevani omejitveni dejavniki glede na urbanistične, prostorske in okoljske dejavnike. Pri dopolnjevanju strnjenih naselij bo s podrobnimi določili onemogočeno vsakršno širjenje razpršene gradnje ali oblikovno in prostorsko neprimerne novogradnje. Za nekatere hribovite predele občine je značilna tudi obstoječa razpršena poselitev, vezana na kmetijsko dejavnost. Kot taka sooblikuje značilno kulturno krajino in se zato varuje kot razpršen vzorec poselitve.
(6) Občina bo ohranjala in načrtovala kakovostno bivalno okolje. Kakovostno bivalno okolje pomeni ustrezno zasnovane bivalne objekte, dobro dostopnost vseh vrst infrastrukture, dostopne in urejene zelene površine ter celovito ohranjanje kvalitete stanja okolja (zmanjšanje onesnaženja zraka, zmanjšanje hrupa, dolgoročno in celovito zavarovanje pitne vode pred onesnaženjem in racionaliziranje porabe, zmanjševanje nevarnosti poplav, zmanjšanje onesnaženja tekočih in stoječih voda, okolju prijazno ravnanje z odpadki). Dobra dostopnost infrastrukture pomeni v povprečju manj kot 300 m zračne razdalje do javnih površin in javnega prevoza za več kot 80 % prebivalcev mesta, ustrezno načrtovano število parkirišč ter družbenih in centralnih dejavnosti. Standardi za dobro dostopne zelene površine določajo 18 m2 zelenih površin na prebivalca ali 15 m2 uporabnih zelenih površin na prebivalca. Dobra dostopnost zelenih površin pomeni največ 500 m oddaljenost od stanovanj.
(7) Občina bo postala prepoznavna po spoštljivem odnosu do naravne in kulturne dediščine. Prevzela bo pobudo pri skupnem razvoju in varstvu naravnih in kulturnih vrednot občine kot ključnih prvin prepoznavnosti občine. Občina bo upoštevala omejitve, pomembne za razpoznavnost in kvaliteto prostora. Posegi v naravo, ki vključujejo gradnje, se bodo načrtovati in izvajati v skladu z ohranjanjem narave. Pri načrtovanju poseganja v prostor se izbere tisto odločitev, ki bo ob približno enakih učinkih izpolnjevala merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo, in ki v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
10. člen
(zasnova prostorskega razvoja)
(1) Zasnova prostorskega razvoja je razvidna s karte št. 1 in karte št. 3.
(2) Občina se razvija policentrično. Občinsko središče Vrhnika se razvija kot medobčinsko središče, ki je funkcionalno povezano z naselji Verd, Mirke, Stara Vrhnika in Sinja Gorica, ter s svojimi kapacitetami javne infrastrukture krije tudi lokalne potrebe teh naselij.
(3) Naselja Drenov Grič, Bevke in Podlipa se razvija kot lokalna središča.
(4) Ostala naselja v občini so Bistra, Blatna Brezovica, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Prezid, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Strmca, Velika Ligojna, Verd, Trčkov Grič, Zaplana in Smrečje.
(5) Na področju javne infrastrukture se skladno z razvojem poselitve krepi:
– šolstvo in uprava na Vrhniki,
– oskrba in storitev v sklopu poslovno-obrtnih con Sinja Gorica in Pod Hruševco, industrijske cone Sinja Gorica ter obrtno-komunalne cone Tojnice,
– oskrba in storitev v krajih Verd, Stara Vrhnika, Podlipa, Drenov Grič in Bevke.
(6) Območje naselja Vrhnika skupaj s funkcionalno povezanimi naselji Verd, Mirke in Sinja Gorica se ureja z urbanističnim načrtom.
(7) Turizem in rekreacija se razvijata na Vrhniki, na območju Ljubljanskega barja, ob vodotokih in kraških izvirih južno od Verda, v Bistri, v Močilniku, v Podlipski dolini in na Zaplani.
(8) Na območju Vrhnike so predvidene nekatere ključne novogradnje:
– industrijska cona Sinja Gorica,
– proizvodno-obrtno-komunalna cona Tojnice,
– stanovanjska gradnja,
– obvoznica z novim avtocestnim priključkom,
– upravni center.
(9) Predvidena je širitev kamnoloma Lesno Brdo.
(10) Na območju občine so predvidene nekatere prenove:
– prenova območja Tržaške ceste po izgradnji obvoznice z novim avtocestnim priključkom,
– prenova lokalnega turističnega centra Ulovka,
– prenova proizvodnih območij.
11. člen
(zasnova prometne infrastrukture)
(1) Zasnova prometne infrastrukture je razvidna s karte št. 2.1.
(2) Cestni promet:
– načrtuje se izboljšanje navezovanja AC Ljubljana–Koper na okoliške izvore prometa (smer Logatec, Borovnica, kamnolom Verd) z ureditvijo novega avtocestnega priključka ter severne in južne obvoznice za mesto Vrhnika. Novi obvozni cesti bosta kategorizirani kot regionalni cesti in bosta v veliki meri spremenili prometni režim v centru mesta Vrhnika in naselju Verd;
– od kamnoloma Verd do regionalne ceste proti Borovnici v Verdu se spelje novo traso lokalne ceste za tovorni promet. S tem se tovorni promet iz kamnoloma spelje na avtocesto preko južnega dela obvoznice ter se izogne prečkanju naselij Verd in Vrhnika;
– na celotnem območju občine, še posebno pa v območju mesta Vrhnika in v naseljih, ki se nanjo neposredno navezujejo, se obstoječo cestno infrastrukturo rekonstruira, preoblikuje križišča, odpravi zožitve ali izvede druge ukrepe, ki bodo skrajšali potovalne poti, zagotovi bolj tekoči promet in posledično doprinese h kakovostnejšemu bivalnemu okolju z zmanjšanjem emisij iz prometa ter večji varnosti v prometu.
(3) Peš promet:
– načrtuje se drugačno zasnovo starega mestnega jedra. Staro cesto se uredi kot cono za pešce;
– glede na funkcijo in razporeditev mestnih četrti se načrtuje primarne peš povezave, še posebej šolske poti in mrežo peš poti v in med rekreacijskimi območji Sv. Trojice in Tičnice, Močilnika, Retovja ter obrežnim pasom Ljubljanice, vse do bajerjev in ribiškega doma v Sinji Gorici;
– do izgradnje železniške proge Ljubljana–Vrhnika se na trasi bivše železniške proge uredi peš in kolesarsko pot iz centra Vrhnike do Lesnega Brda.
(4) Kolesarski promet:
– uredi se kolesarsko omrežje, ki vključuje državno kolesarsko stezo skozi Vrhniko, kolesarsko vpadnico po bivši železniški progi, dopolnitev mestnega omrežja kolesarskih stez in poti v območju urbanističnega načrta ter kolesarske povezave med središčem mesta Vrhnika z naselji v okolici.
(5) Mirujoči promet:
– ob obstoječih in načrtovanih avtobusnih in železniških postajah se uredijo javna parkirišča po principu »parkiraj in se pelji«;
– v obstoječih soseskah večstanovanjskih objektov se problematiko umestitve mirujočega prometa v neposredno bližino objektov rešuje z izgradnjo dodatnih parkirišč ali garažnih objektov;
– površine javnih parkirišč se načrtuje na robnem območju ožjega mestnega središča Vrhnike;
– parkirišča za težka tovorna in komunalna vozila ter za gradbeno in drugo mehanizacijo se uredijo na območjih industrijskih in gospodarskih con. Prednostno se umeščajo v cone, ki imajo zagotovljen neposreden dostop do avtocestnega priključka oziroma njihova pot ne poteka skozi naselja;
– primerno število parkirnih mest se zagotovi znotraj območij novih stanovanjskih sosesk.
(6) Železniški in avtobusni javni promet:
– načrtuje se regionalna železniška proga za javni potniški promet, ki bo Vrhniko povezala z Logom, Dragomerjem, Brezovico in Ljubljano;
– na Vrhniki se uredi centralna potniška postaja, ki bo namenjena tako za obstoječi medkrajevni in načrtovani lokalni javni avtobusni potniški promet kot regionalni železniški potniški promet.
(7) Zračni promet:
– načrtuje se vzletišče na področju med Hruševco in Ligojno za potrebe športa in Slovenske vojske. Vzletišče naj se umesti izven območij z naravovarstvenim statusom;
– na območju mesta Vrhnika se predvidi prostor za heliport.
(8) Vodni promet:
– načrtuje se rekreativno - turistično vodno pot po Ljubljanici. Uredita se dve pristanišči, eno se namesti v športno rekreacijsko območje v središču Vrhnike in drugo ob obstoječih rekreacijskih površinah pri ribnikih v Sinji Gorici.
12. člen
(zasnova komunalne in energetske infrastrukture)
(1) Zasnova komunalne in energetske infrastrukture je razvidna s karte št. 2.2.
(2) Vodovodno omrežje:
1. Vodni viri za centralni vodovodni sistem: Borovniški vršaj v Občini Borovnica, dodatni vir Bevke, rezervni vodni vir v dolini Prušnice v Občini Borovnica.
2. Vodni viri za lokalne vodovodne sisteme: Pokojišče, Staje–Gačnik na Zaplani, Mala in Velika Ligojna, Podlipa.
3. Centralni vodovodni sistem: omrežje z vodohrani in črpališči za oskrbo Vrhnike, Verda, Sinje Gorice, Blatne Brezovice, Bevk, Drenovega Griča in Zaplane v Občini Vrhnika ter Loga, Dragomera, Borovnice, Laz in Brega v sosednjih občinah.
4. Lokalni vodovodni sistem v upravljanju KPV: Pokojišče, Mala in Velika Ligojna.
5. Lokalni vodni viri, ki niso v upravljanju KPV: Podlipa, Smrečje.
6. Potrebna sanacija omrežja (izgube na omrežju zaradi dotrajanosti omrežja, značilnosti barjanskih tal, zastarelosti in tehnične neustreznosti cevovodov) in zagotavljanje oskrbe višinskih con. Zamenjava salonitnih vodovodov s cevmi iz ustreznejših materialov in zagotovitev potrebne pretočnosti sistema predvsem v smeri Verd–Sinja Gorica.
7. Kvalitetna oskrba višinskih con.
(3) Kanalizacijsko omrežje:
1. Izvedba programa Čista Ljubljanica – kanalizacija, ki zajema:
– izgradnjo CČN Vrhnika,
– izgradnjo in dograditev kanalizacijskega sistema aglomeracije Vrhnika, kar zajema kanale na Vrhniki, Stari Vrhniki, Verdu in delu Sinje Gorice.
2. Izgradnja kanalizacije v ostalih predelih občine v skladu s sprejetim operativnim programom:
– Drenov Grič–Lesno Brdo,
– Bevke,
– Blatna Brezovica,
– Sinja Gorica.
3. Obnova dotrajanih kanalov v mestu Vrhnika z dosedanjim ločevanjem padavinske in sanitarne vode.
4. Na Zaplani, v Smrečju in na Pokojišču se spodbuja opremljanje z individualnimi sistemi čiščenja odpadne vode.
(4) Odpadki:
1. Izgradnja zbirnega centra na Tojnicah.
2. Izgradnja dodatnih ekoloških otokov (zbiralnic) v skladu z razvojem naselij in novimi nastalimi potrebami.
3. Možna lokacija kompostarne za biorazgradljive odpadke v Ligojni na območju bivših hlevov IUV.
4. Komunalna cona Tojnice:
– center za ravnanje z odpadki (sprejem in priprava odpadkov za nadaljnjo obdelavo),
– Kemis – sprejem in obdelava nevarnih odpadkov.
(5) Plinovodno omrežje:
1. Širitev distribucijskega plinovodnega omrežja na pretežni del že poseljenega območja Vrhnike (Janezova vas, Lošca – 1. faza, zahodni del Vrhnike–Vas, jugozahodni del Vrhnike, Verd, Mirke, Stara Vrhnika – nadaljnje faze).
2. Širitev plinovodnega omrežja na vsa območja kompleksnih novogradenj (Vrtnarija, IC Sinja Gorica, Vas).
3. Širitev plinovodnega omrežja v mestu Vrhnika, v Sinji Gorici, na Stari Vrhniki in Verdu.
4. Dolgoročno potencialna območja za širitev distribucijskega plinovodnega omrežja Drenov Grič.
(6) Elektroenergetsko omrežje:
1. RTP Vrhnika s priključnim 110 kV daljnovodom.
2. Prenosno elektroenergetsko (daljnovodno) omrežje 220 kV Kleče–Divača.
3. Distribucijsko elektroenergetsko (daljnovodno) omrežje 110 kV Kleče–Logatec (dva daljnovoda).
4. Distribucijsko elektroenergetsko omrežje 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
5. Dolgoročno pokablitev 20 kV distribucijskih elektroenergetskih vodov v gosto naseljenih območjih (Vrhnika).
(7) Omrežje javne razsvetljave:
1. Javno razsvetljavo se predvidi znotraj naselij na območjih javnega pomena.
2. Pri širitvi, obnovi in novogradnjah javne razsvetljave je treba upoštevati področne predpise.
3. Večje širitve obstoječe javne razsvetljave in vse novogradnje javne razsvetljave se izvaja po načrtu javne razsvetljave.
(8) Elektronske komunikacije:
Izgradnja širokopasovnega optičnega omrežja in povezav na celotnem območju občine.
(9) Pokopališča:
Obstoječi sistem pokopališč na območju občine, ki je razdeljen na centralno pokopališče Vrhnika in več manjših pokopališč po krajevnih skupnostih. Predvidi se potrebno širitev za centralnega pokopališča Vrhnika.
13. člen
(zasnova družbene infrastrukture)
(1) K družbeni infrastrukturi spadajo vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport, kultura, javna uprava in verski objekti. Družbena infrastruktura pa poleg naštetih vključuje še druge dejavnosti centralnih značajev (trgovine, gostinske lokale, turistične centre ipd). Omrežja družbene infrastrukture je treba stalno preverjati in jih dopolnjevati glede na aktualne potrebe, demografske spremembe ter predvidene nove razvojne projekte.
(2) Vrhnika se razvija kot pomembno regionalno, upravno in kulturno središče, kar pomeni povečevanje števila prebivalcev in s tem povečevanje potreb po dopolnjevanju in krepitvi družbene infrastrukture. Na področju vzgojno- izobraževalnih ustanov bo potrebna krepitev obstoječih in načrtovanje novih objektov vzgoje in izobraževanja. Glede na predvidevanja je v območjih obstoječih OPPN za stanovanja do leta 2015 pričakovati čez 3000 novih prebivalcev. Glede na to je predvidena izgradnja vrtcev, osnovne šole in po potrebi tudi srednje šole.
(3) Na področju družbenih dejavnosti in kulture je stanje na Vrhniki dobro. Od obstoječih objektov, kjer se odvija družbeno kulturni program, je predvidena posodobitev Cankarjeve knjižnice Vrhnika. V novem poselitvenem območju, ki zajema od 1000 do 3000 prebivalcev, je treba zagotoviti lokacijo za družbeni center (npr. klubski center, študijska soba, prostori za ljubiteljske dejavnosti, manjša dvorana, center ustvarjalnosti mladih). Lokacijo družbenega centra se določi znotraj radia relativno dobre dostopnosti.
(4) Zdravstveno in socialno varstvo na Vrhniki je dobro organizirano in trenutno ni zaznati večjih potreb. Glede na demografske napovedi je moč pričakovati izrazito staranje prebivalstva. Treba je zagotoviti večje število lekarn, vsaj na 3000 novih prebivalcev. Dolgoročno se predvidi lokacijo novega doma za starejše občane in sočasno načrtovati tudi druge oblike nege starejših občanov (nega na domu, oskrbovana stanovanja).
(5) Športna in otroška igrišča se v okviru novih poselitvenih območij, predvsem večstanovanjskih zgradb, opredeli v okviru odprtih stanovanjskih površin. Javnih otroških igrišč v obstoječih poselitvenih območjih primanjkuje. Vsako novo sosedstvo mora vključevati urejeno otroško igrišče z vsaj enim kompleksnim igralom in z za igro oblikovanim ožjim okoliškim prostorom. Igrišče mora biti locirano vsaj v razdalji 100 m od vhodov v večstanovanjske stavbe. Športna igrišča so lahko del odprtih površin med večstanovanjskimi stavbami v soseskah. Športna igrišča so lahko del večjih športnih centrov. Ti so lahko locirani ob šolah, vendar morajo biti javni.
14. člen
(zasnova zelenega sistema)
(1) Zelene površine so pomembna sestavina naselja; prispevajo h kvaliteti bivalnega okolja, omogočajo zadovoljevanje socialnih funkcij v odprtem prostoru naselja, prispevajo k strukturni in oblikovni podobi naselja. Povezovanje javnih zelenih in odprtih površin v naselju z naravnim zaledjem v celovit zeleni sistem je v kontekstu dolgoročnega načrtovanja prostorskega razvoja naselij ključni in nujni pogoj za učinkovito urejanje in razvoj javnih površin naselja.
(2) Z zasnovo zelenega sistema se zagotavlja dobro dostopnost in enakomerno razporejenost zelenih površin, enakovredno za vse prebivalce, ter ustrezno klimatsko, bivalno in ekološko kakovost v urbanem okolju. Zeleni sistem ščiti pomembne ekološke koridorje in navezave na širši regionalni prostor ter zagotavlja minimalne ekološke pogoje rastlinskim in živalskim vrstam.
(3) Naravne prvine prostora so pomembne sestavine zelenega sistema, ki jih je treba v največji možni meri ohranjati. To so živice ob vodnih jarkih in potokih, reka Ljubljanica in vse ostale površinske vode, kmetijske površine, gozdni osamelci in gozdna pobočja.
(4) V območju urbanističnega načrta je treba ohranjati obstoječe parkovne površine, zelene površine znotraj stanovanjskih sosesk in rekreacijske površine. Obstoječi zeleni sistem je treba nadgraditi s povezovanjem obstoječih zelenih površin med seboj in dopolnitvijo mreže zelenih površin, kar vključuje ureditev sprehajalne poti ob Ljubljanici, povezovanje te sprehajalne poti s parkovnimi ureditvami ob Tržaški cesti in naprej z območjem Sv. Trojice, ureditev pristanov ob Ljubljanici, ureditev rekreacijskega območja na območju bajerjev, zagotovitev zelenih površin znotraj novo načrtovanih stanovanjskih sosesk, predvsem tistih z večstanovanjsko gradnjo, ureditev kolesarsko in peš povezavo po trasi bivše železniške proge, ureditev območja Močilnika, zagotovitev novih parkovnih površin ob domu upokojencev in ureditev kolesarskih poti.
(5) Površine za šport in rekreacijo se ohranja ali zagotovi tudi v ostalih naseljih Blatna Brezovica, Bevke, Drenov Grič, Podlipa, Verd, Zaplana in na Ulovki, kjer je predvidena ureditev smučišča. V Podlipi se ob območju za turizem predvidi večjo parkovno ureditev, ki služi tako lokalnim prebivalcem kot obiskovalcem turističnega območja.
15. člen
(zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve)
(1) Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve je razvidna s karte št. 3.
(2) V občini so štiri večja območja razpršene poselitve, in sicer na območju Podlipske doline, Smrečja, Zaplane in Pokojišča na območju Menišije. Razpršena poselitev predstavlja poselitev nizke gostote in je avtohton poselitveni vzorec, ki se ga v največji možni meri skuša ohranjati.
(3) Usmeritve za razvoj razpršene poselitve so varovanje obstoječe avtohtone razpršene poselitve in razvoj poselitve, ki z dejavnostjo prispeva h kvalitetnemu poselitvenemu vzorcu v krajini.
(4) Znotraj območij pretežne razpršene poselitve se pojavljajo posamezni objekti, ki predstavljajo degradacijo prostora in jih je kot razpršeno gradnjo treba omejevati. Območja Drenovega Griča, Lesnega Brda in Zaplane so območja razpršene gradnje, razpršene poselitve in strnjenih naselij. Razpršena gradnja je poselitev v odprtem prostoru, brez navezave na strnjeno naselje in s tem pomeni neracionalno izrabo prostora z značilnostmi nizke gostote pozidave, neizrabljenih prostih površin, nezadostnih javnih površin, opremljenosti in izrabljenosti infrastrukture. Taka razpršena gradnja je nedopustna. Izjeme predstavljajo posegi, ki so skladni s strateškimi cilji razvoja gospodarstva (kmetijstva ali turizma ter drugih gospodarskih dejavnosti).
(5) Odprti prostor predstavlja kvaliteten prostor in vključuje: območje Ljubljanskega barja, strnjena območja odprtih zelenih (kmetijskih) površin, strnjena območja odprtih zelenih površin z zaplatami ravninskega gozda, druge strnjene gozdne površine na reliefno izpostavljenih pobočjih, reliefno razgiban svet, reliefno izpostavljena območja, rečni in obrečni prostor ter cezure med naselji, ki so še posebej pomembne zaradi ohranjanja identitete posameznih območij.
(6) V obstoječih strnjenih naseljih se poselitev zgošča tako, da se ohranja obstoječa kvaliteta prostora in da se preprečuje nadaljnjo širitev razpršenih gradenj.
16. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini)
(1) Glede na stanje v prostoru in načrtovani razvoj infrastrukture in glede na strategijo razvoja občine, ki predvideva umiritev razvoja, večanje obstoječih stanovanjskih površin z novo načrtovanimi večstanovanjskimi objekti ali večjimi kompleksi eno- in dvostanovanjskih hiš ni utemeljeno. Možne so manjše dopolnitve z eno- ali dvostanovanjskimi objekti v naseljih, v katerih so posamezne širitve poselitvenega območja vendarle smiselne. Pri tem se upošteva varstvene režime in druge omejitvene dejavnike, kot so vrtače, plazovitost, infrastrukturni koridorji, vedute, struktura in morfologija naselij.
(2) Poselitev se usmerja kot dopolnitev v obstoječa strnjena naselja in lokalna središča. Prometna, komunalna in družbena infrastruktura predstavljajo temeljne pogoje za življenje in delo v naseljih, zato se poselitev po ustrezno opredeljenih fazah usmerja na opremljena stavbna zemljišča.
(3) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor, ki niso namenjeni gozdarski dejavnosti, praviloma niso dopustni. Posege se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
17. člen
(usmeritve za razvoj v območju urbanističnega načrta)
(1) V območju urbanističnega načrta je koncept razvoja, prenove in širitve naselja zasnovan na podlagi:
– ohranjanja odprtega prostora znotraj območja urbanističnega načrta,
– usmerjenja razvoja in prestrukturiranja na obstoječih planskih stavbnih zemljiščih,
– dograjevanja prepoznavnosti mesta s spodbujanjem nastanka novih kakovostnih urbanih območij,
– razvoja ali prestrukturiranja območij dobrih strateških leg v prostoru z neizkoriščenimi potenciali v smislu krepitve družbene javne infrastrukture,
– povečevanja stika med naseljenimi območji in krajinskimi prvinami, ki se nanje navezujejo,
– vključevanja prvin v razvojno načrtovanje in povezovanje naselja s širšim krajinskim prostorom.
(2) Območje Sinje Gorice:
– gospodarska cona na vzhodnem robu Sinje Gorice naj se ne širi. Ureditev cone in dejavnosti v njej naj zasledujejo cilj zmanjšanja negativnih vplivov na okolje in prostor. Glavna cesta skozi barjanski del naselja se rekonstruira v dimenzijah primernih za večje obremenitve in varnost vseh udeležencev v prometu;
– med industrijsko cono Sinja Gorica in stanovanjskimi površinami je treba zagotoviti protihrupno zaščito.
(3) Območje Vrtnarije, Podhruševce in Kralovš:
– na še nepozidanih območjih je treba zmanjševati gostoto stanovanjske gradnje. V primeru gradnje novih stanovanjskih objektov je treba zagotoviti ustrezno število parkirnih in zelenih površin ter vzgojno varstvene ustanove (vrtec).
(4) Območje Tojnic:
– cona Tojnice se razvija kot komunalna in industrijska cona. Čez območje naj poteka nova cestna povezava Verd–Sinja Gorica.
(5) Območje bajerjev:
– območje se razvija kot rekreacijska cona z umestitvijo potrebne turistične infrastrukture. Ob območju poteka nova cestna povezava Verd–Sinja Gorica.
(6) Območje vojašnice 26. oktober in OŠ Antona Martina Slomška:
– kmetijske površine južno od OŠ Antona Martina Slomška se varujejo za potrebe širitve šole ali rekreacijskih površin;
– zaradi opustitve Vojašnice 26. oktober se območje nameni centralnim dejavnostim s srednjo šolo in dijaškim domom.
(7) Območje Tržaške ceste:
– po izgradnji obvoznice z novim avtocestnim priključkom se Tržaška cesta spremeni v lokalno cesto, ki ohranja urbani značaj starega mestnega jedra Vrhnike. Prioritetno naj se ureja promet v prid javnemu prostoru urejenemu za pešce in kolesarje. Tržaška cesta naj postane del urejenega povezanega zelenega sistema centra Vrhnike, ki povezuje Sv. Trojico s Staro cesto in športni park ter Ljubljanico preko prečnih povezav in odprtih prostorov.
(8) Območje Stare ceste:
– po izgradnji obvoznice z novim avtocestnim priključkom se Stara cesta zapre za promet in se ureja kot cona za pešce in kolesarje. V pritličja objektov se umešča javni program (storitve, gostinstvo, trgovina ipd.).
(9) Območje varovane trase železniške proge Ljubljana–Vrhnika:
– trasa bivše železniške proge Ljubljana–Vrhnika se varuje pred posegi in gradnjo objektov. Do izgradnje železniške proge se trasa izkoristi za ureditev rekreacijske poti vse od središča Vrhnike do Lesnega Brda.
(10) Območje Betajnove in Koševih dolin:
– preko območja se uredi nova povezovalna cesta med Idrijsko in »tankovsko cesto« oziroma obvoznico z novim avtocestnim priključkom;
– kot protipoplavni ukrep za mesto Vrhnika se načrtuje izgradnja zadrževalnika na Beli.
(11) Območje doma upokojencev:
– območje se razširi za potrebe širitve obstoječega doma upokojencev in dopolni s površinami za centralne storitvene dejavnosti ter parkovno urejene površine, ki služijo potrebam doma upokojencev.
(12) Območje Gradišča in Zelenice:
– potrebno je celovito reševanje problema parkiranja z izgradnjo novih parkirišč ali garažne hiše.
(13) Območje IUV:
– območje šivalnice IUV se nameni centralnim dejavnostim. V območje proizvodnje IUV pa je možno umeščati nove gospodarske dejavnosti, ki nimajo negativnih okoljskih in prostorskih vplivov, ali pa se območje revitalizira in dolgoročno nameni centralnim ali turistično-rekreacijskim dejavnostim.
(14) Območje OŠ Ivana Cankarja, športnega parka in knjižnice:
– območje je treba obravnavati celostno. Predvideti je treba možnosti širitve OŠ Ivana Cankarja in revitalizacije športnega parka. Ob načrtovanju novih ureditev je treba reševati problematiko mirujočega prometa in zagotoviti peš povezave med Tržaško cesto in Ljubljanico;
– Ljubljanico se izkoristi v rekreacijske namene (pešpot ob Ljubljanici, plovna pot, pristanišče ipd.).
(15) Območje stare železniške postaje in avtocestnega priključka Vrhnika:
– v območje se umešča centralna avtobusna in železniška postaja. Potrebna je celostna prenova prometne ureditve za širše območje;
– bencinski črpalki se preselita izven centra mesta. V območje se umeščajo centralne mestotvorne dejavnosti v smislu urbanistično oblikovanega vstopa v center mesta.
(16) Območje Verda:
– v območje bivše tovarne LIKO zahodno od avtoceste je možno umeščati nove gospodarske dejavnosti, ki nimajo negativnih okoljskih in prostorskih vplivov. Na vzhodnem delu območja LIKO se ohranja industrijska raba območja;
– na stiku gospodarske oziroma industrijske cone s stanovanjskim območjem je treba zagotavljati protihrupno zaščito;
– skozi gospodarsko cono naj poteka nova cesta za tovorni promet (kamnolom Verd–gospodarska cona Verd–bajerji– Tojnice–Sinja Gorica). Promet iz gospodarske in industrijske cone naj tangira na novo cesto.
18. člen
(usmeritve za razvoj v območjih izven urbanističnega načrta)
(1) Območje Podlipe in Smrečja:
– pri poseganju v prostor je treba upoštevati dejstvo, da je območje potencialno ogroženo s pobočnimi premiki. Večje širitve stavbnih zemljišč niso dopustne.
(2) Območje Zaplane in Ulovke:
– obnovi in uredi se lokalni rekreacijski center na Ulovki z vso potrebno infrastrukturo;
– treba je ohranjati značaj počitniških gradenj ter preprečevati možnosti gradenj stanovanjskih objektov za stalno bivanje na obstoječih stavbnih zemljiščih, namenjenih za gradnjo počitniških objektov;
– ohranja naj se kvalitetni vzorec razpršene poselitve, ki je nastal zaradi potreb pri opravljanju kmetijskih dejavnosti – obstoječe kmetije;
– zaradi velikih površin nepozidanih stavbnih zemljišč na celotnem območju naj se usmerja gradnja na ta zemljišča. Dokler obstoječa stavbna zemljišča niso pozidana v deležu 75 % na območju Krajevne skupnosti Zaplana, spremembe namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za namen gradnje stanovanjskih in počitniških objektov niso dovoljene.
(3) Območje Stare Vrhnike:
– pri načrtovanju obvoznice z novim avtocestnim priključkom je treba upoštevati prometno dostopnost med Vrhniko in Staro Vrhniko ter varnost udeležencev v prometu, predvsem pešcev in kolesarjev. Ureditev križišča naj dopušča čim bolj tekoč promet po stari cesti ter omogoči varno prehajanje pešcev in kolesarjev ter omogoči varno šolsko pot (npr. s podhodom).
(4) Območje Velike in Male Ligojne:
– naselji se zaokrožita z manjšimi spremembami namenske rabe iz primarnih rab v enotno zaokroženo območje, namenjeno površinam podeželskega naselja, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
(5) Območje Drenovega Griča in Lesnega Brda:
– kamnolom Lesno Brdo se razširi z upoštevanjem izvedbe običajnih protierozijskih ukrepov;
– za ureditev poplavnih razmer na območju je treba definirati lokacijo zadrževalnika;
– ohranjajo se cezure odprtega prostora med naseljema Drenov Grič in Lesno Brdo ter med posameznimi poseljenimi območji. Širitev obstoječih gospodarskih con je možna do take velikosti, da se ohranja zelena cezura med poselitvenimi območji.
(6) Območje Blatne Brezovice in Bevk:
– območje se razvija skladno z usmeritvami in cilji krajinskega parka Ljubljansko barje.
(7) Območje Pokojišča:
– spodbuja se razvoj poselitve v smislu vzpostavitve novih ali širitve obstoječih kmetijskih gospodarstev.
(8) Območje Bistre:
– na območju krajinskega parka Ljubljansko barje, med Bistro in Ljubljanico se kmetijska zemljišča uporabijo za vzpostavitev nadomestnih habitatnih tipov.
(9) Območje kamnoloma Verd:
– vidno izpostavljenost kamnoloma je treba zmanjšati s sanacijo in zmanjšanjem območja kamnoloma;
– spodbuja se večjo uporabo železniške proge Ljubljana–Koper za tovorni promet;
– treba je izboljšati razmere za povečanje uporabe vlaka kot javnega potniškega prevoza z naslednjo infrastrukturo: prenova postaje Verd, izgradnjo parkirišča »parkiraj in se pelji« ter vzpostavitev lokalne avtobusne proge Vrhnika–postaja Verd.
3. IZVEDBENI DEL OPN VRHNIKA
3.1 Uvodne določbe
19. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Atrijska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem, z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Možna je gradnja atrijskih hiš v nizu, večinoma s postavitvijo hiš v obliki črke L, H oziroma U.
2. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 % osnovnega legalno zgrajenega objekta.
3. Dvojček sestavljata dve enako oblikovani enostanovanjski stavbi enakih gabaritov, ki se gradita sočasno, na skupni parcelni meji brez medsebojnega odmika, imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
4. Dvostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z dvema stanovanjema na skupni parceli, namenjeni gradnji.
5. Enostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem na lastni parceli, namenjeni gradnji.
6. Etaža je del stavbe med dvema stropoma in vključuje tudi klet (K), pritličje (P), mansardo (M) in terasno etažo (T). Klet kot etaža ni posebej določena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
7. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom.
8. Faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji. FOBP vključuje najmanj 80 % zelenih površin na raščenem terenu.
9. Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in površino parcele, namenjene gradnji. V izračun FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
10. Faktor izrabe območja (FIO) je razmerje med vsoto vseh bruto tlorisnih površin objektov v enoti urejanja prostora in skupno površino enote urejanja prostora.
11. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavb nad terenom in površino parcele, namenjeni gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh pomožnih objektov.
12. Gradbene linije (GL) predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije (do 1 m).
13. Gradbene meje (GM) določajo linijo, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost gradbene parcele.
14. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsem. Javne površine so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.
15. Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
16. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho, ki je hkrati strop nad prostorom. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken.
17. Nadomestna gradnja je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta po določbah tega odloka.
18. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
19. Obrežni pas vegetacije je pas drevesne in grmovne vegetacije ob vodi, do širine 20 m od zgornjega roba brežine vodotoka.
20. Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali se po zakonu šteje, da ima tako dovoljenje.
21. Odprte bivalne površine (OBP) so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
22. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se objekt ponovno zgradi.
23. Parkiraj in se pelji (P&R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
24. Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki mu bodo služile. Kot parcela, namenjena gradnji, se šteje samo tisti del zemljiške parcele, ki je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo.
25. Praviloma je izraz, ki pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
26. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
27. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
28. Regulacijske črte določajo urbanistične meje umeščanja objektov v prostor in razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Razvrščajo se na: regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje.
29. Regulacijske linije (RL) razmejujejo površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi.
30. Sleme je vrhnji rob ostrešja oziroma stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta.
31. Solarni sistemi so sistemi, ki omogočajo izkoriščanje sončne energije. Glavni sestavni deli solarnih sistemov so sprejemniki sončne energije, hranilniki toplote in prenosniki toplote.
32. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.
33. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so v skladu s tem odlokom namenjene gradnji objektov.
34. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja.
35. Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10º. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 70 % bruto tlorisne površine predhodne etaže.
36. Večstanovanjska hiša je stanovanjska hiša z več kot dvema stanovanjema na skupnem zemljišču.
37. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso.
38. Višina objekta se meri od kote terena ob vhodu v pritličje objekta do najvišje točke slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali na vencu objekta z ravno streho. V primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina objekta meri od najnižje kote stavbe ob stiku s terenom do najvišje točke na slemenu ali vencu objekta.
39. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami in regulacije vodotokov.
40. Vrstna hiša je enostanovanjski objekt v nizu zaporedno grajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Za vrstno hišo so potrebni najmanj trije objekti v nizu.
41. Zbirno mesto za odpadke je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema odpadkov.
42. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.
(3) Kadar se pomen izrazov v tem odloku, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
20. člen
(pomen kratic)
Kratice, ki se uporabljajo v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EUP: enota urejanja prostora,
– GJI: gospodarska javna infrastruktura,
– KNP: konservatorski načrt za prenovo,
– PGD: projekt za gradbeno dovoljenje,
– PIN: prostorski izvedbeni načrt (ZN, UN, LN, OLN, OPPN),
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji,
– PM: parkirno mesto,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt.
21. člen
(stopnja natančnosti mej)
Meje EUP so določene na zemljiških parcelah. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.
22. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Območje občine se deli na EUP. EUP je enovito območje, določeno na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov, načrtovanih prostorskih ureditev in namenske rabe.
(2) Določena sta dva nivoja EUP:
– makroenote, ki so večja geografska območja in predstavljajo naselja: Blatna Brezovica (BB), Borovnica (BO), Drenov Grič (DG), Smrečje (SM), Stara Vrhnika (SV), Verd (VE), Velika Ligojna (VL), Vrhnika (VR), Zaplana (ZA),
– EUP, ki so označene z oznako, ki določa makroenoto, podrobno namensko rabo in zaporedno številko. Kadar se enota urejanja prostora ne ureja samo s tem prostorskim aktom, je v drugi vrstici izpisana oznaka načina urejanja z obstoječim ali predvidenim OPPN.
(3) Na karti je naslednji zapis oznak EUP, na primer:
VR_475
SSeb
OPPN
pri čemer je:
– VR – oznaka makroenote,
– SSeb – oznaka podrobne namenske rabe,
– 475 – oznaka, na katero so podane usmeritve za pripravo OPPN oziroma podrobni PIP,
– OPPN – oznaka načina urejanja. Oznaka OPN se ne izpisuje.
3.2 Namenska raba
23. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Na območju Občine Vrhnika je določena naslednja namenska raba prostora:
+---------------------------------------------------------------+
| I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|S |območja stanovanj |SSea |stanovanjske površine za eno- |
| | | |ali dvostanovanjske objekte na|
| | | |ravnem terenu |
| | +------+------------------------------+
| | |SSeb |stanovanjske površine za eno- |
| | | |ali dvostanovanjske objekte na|
| | | |razgibanem terenu |
| | +------+------------------------------+
| | |SSv |stanovanjske površine za |
| | | |večstanovanjske objekte |
| | +------+------------------------------+
| | |SB |stanovanjske površine za |
| | | |posebne namene |
| | +------+------------------------------+
| | |SK |površine podeželskega naselja |
| | +------+------------------------------+
| | |SP |površine počitniških hiš |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|C |območja centralnih |CU |osrednja območja centralnih |
| |dejavnosti | |dejavnosti |
| | +------+------------------------------+
| | |CD |druga območja centralnih |
| | | |dejavnosti |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|I |območja |IP |površine za industrijo |
| |proizvodnih +------+------------------------------+
| |dejavnosti |IG |gospodarske cone |
| | +------+------------------------------+
| | |IK |površine z objekti za |
| | | |kmetijsko proizvodnjo |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|B |posebna območja |BT |površine za turizem |
| | +------+------------------------------+
| | |BC |športni centri |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|Z |območja zelenih |ZS |površine za oddih, rekreacijo |
| |površin | |in šport |
| | +------+------------------------------+
| | |ZP |parki |
| | +------+------------------------------+
| | |ZV |površine za vrtičkarstvo |
| | +------+------------------------------+
| | |ZD |druge urejene zelene površine |
| | +------+------------------------------+
| | |ZK |pokopališča |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|P |območja prometnih |PC |površine cest |
| |površin +------+------------------------------+
| | |PŽ |površine železnic |
| | +------+------------------------------+
| | |PO |ostale prometne površine |
+-----+---------------------------------------------------------+
|E |območja energetske infrastrukture |
+-----+---------------------------------------------------------+
|O |območja okoljske infrastrukture |
+-----+---------------------------------------------------------+
|F |območja za potrebe obrambe v naselju |
+-----+---------------------------------------------------------+
|A |površine razpršene poselitve |
+---------------------------------------------------------------+
| II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
+-----+---------------------------------------------------------+
|K1 |najboljša kmetijska zemljišča |
+-----+---------------------------------------------------------+
|K2 |druga kmetijskih zemljišča |
+---------------------------------------------------------------+
| III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
+-----+---------------------------------------------------------+
|G |gozdna zemljišča |
+---------------------------------------------------------------+
| IV. OBMOČJA VODA |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|V |površinske vode |VC |celinske vode |
+-----+---------------------------------------------------------+
|VI |območja vodne infrastrukture |
+---------------------------------------------------------------+
| V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
+-----+-------------------+------+------------------------------+
|L |območja mineralnih |LN |površine nadzemnega |
| |surovin | |pridobivalnega prostora |
+-----+---------------------------------------------------------+
|f |območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
+-----+---------------------------------------------------------+
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
3.3 Razpršena gradnja
24. člen
(stavbišča objektov razpršene gradnje)
(1) Za vse legalno zgrajene objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega zemljišča namenjenega gradnji v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, velja, da jim pripada zemljišče namenjeno gradnji iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja), objektom grajenim pred letom 1967 pa zemljišče namenjeno gradnji v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dovoljeno obstoječe objekte porušiti, na istem mestu zgraditi nove z največjim dovoljenim povečanjem objekta za 10 % od obstoječega, redno vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati, nadzidati za 10 % od velikosti obstoječega objekta vse v smislu oblikovne sanacije. Dovoljeno je postavljati pomožne objekte.
(2) Na območju zemljišča, namenjenega gradnji, določenega v gradbenem dovoljenju, je mogoča postavitev:
– po en objekt za lastne potrebe iste vrste po določilih 33. člena,
– ograj po določilih 38. člena in
– podpornih zidov po določilih 39. člena tega odloka.
(3) Gradnje iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.
(4) V primeru dovoljenih posegov oblikovne sanacije objektov razpršene gradnje se upošteva določila 45. in 94. člena tega odloka.
3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.4.1 Določanje prostorskih izvedbenih pogojev
25. člen
(PIP, ki veljajo za EUP)
(1) Za EUP veljajo:
– splošni PIP, določeni v poglavju 3.4 (25. do 88. člena),
– PIP glede na namensko rabo, določeni v poglavju 3.5 (89. do 120. člena),
– posebni PIP za posamezne EUP so v prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka.
(2) Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s PIP glede na namensko rabo in posebnimi PIP določeno drugače.
(3) PIP glede na namensko rabo dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP.
(4) Posebni PIP za posamezne EUP dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP oziroma PIP glede na namensko rabo.
3.4.2 Dopustne dejavnosti
26. člen
(dopustne dejavnosti)
(1) PIP o dopustnih dejavnostih so opredeljeni v določilih 89. do 120. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo.
(2) Preglednica: Pojasnilo povezav med izrazi s področja dopustnih dejavnosti, uporabljenimi v tem odloku in področnimi predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti:
+----------------------------+----------------------------------+
|Poimenovanje dopustnih |Dejavnosti, navedene v področnih |
|dejavnosti v tem odloku |predpisih o standardni |
| |klasifikaciji dejavnosti |
+----------------------------+----------------------------------+
|kmetijstvo in gozdarstvo |A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, |
| |ribištvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|rudarstvo |B rudarstvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|proizvodne dejavnosti |C predelovalne dejavnosti |
| |D oskrba z električno energijo, |
| |plinom, paro |
| |E oskrba z vodo; ravnanje z |
| |odplakami in odpadki; saniranje |
| |okolja |
| |F gradbeništvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|obrtne dejavnosti |C predelovalne dejavnosti |
| |F gradbeništvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|trgovske in storitvene |G trgovina; vzdrževanje in |
|dejavnosti |popravila motornih vozil |
+----------------------------+----------------------------------+
|promet in skladiščenje |H promet in skladiščenje |
+----------------------------+----------------------------------+
|gostinstvo in turizem |I gostinstvo |
+----------------------------+----------------------------------+
|poslovne dejavnosti |J informacijske in komunikacijske |
| |dejavnosti |
| |K finančne in zavarovalniške |
| |dejavnosti |
| |L poslovanje z nepremičninami |
| |M strokovne, znanstvene in |
| |tehnične dejavnosti |
| |N druge raznovrstne poslovne |
| |dejavnosti |
+----------------------------+----------------------------------+
|družbene dejavnosti |O dejavnost javne uprave in |
| |obrambe; dejavnost obvezne |
| |socialne varnosti |
| +----------------------------------+
| |P izobraževanje |
| +----------------------------------+
| |Q zdravstvo in socialno varstvo |
| +----------------------------------+
| |R kulturne, razvedrilne in |
| |rekreacijske dejavnosti |
+----------------------------+----------------------------------+
|druge dejavnosti |S druge dejavnosti |
| |T dejavnost gospodinjstev z |
| |zaposlenim hišnim osebjem; |
| |proizvodnja za lastno rabo |
| |U dejavnost eksteritorialnih |
| |organizacij in teles |
+----------------------------+----------------------------------+
27. člen
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi, ki so določene za EUP.
(2) V območjih stanovanj se za izvajanje obstoječih dejavnosti, ki delujejo na podlagi izdanih upravnih dovoljenj in niso v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi, dovoli sprememba namembnosti dela objekta, rekonstrukcija, odstranitev in novogradnja tako, da se uporabna površina za nestanovanjsko rabo poveča do največ 20 % glede na obstoječo površino, namenjeno za nestanovanjsko rabo. S temi spremembami se ne sme poslabšati bivalnih razmer in stanja v okolju.
3.4.3 Dopustne gradnje in drugi posegi v prostor
28. člen
(dopustne gradnje)
(1) PIP o dopustnih gradnjah so podrobno opredeljeni v določilih 89. do 120. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo. V skladu z njimi so dopustne naslednje gradnje:
– gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta.
Dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija je dopustna samo na zakonito zgrajenem objektu.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti ni skladen z namensko rabo, dopustna samo rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objekta.
(3) Prizidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.
29. člen
(dopustni objekti, naprave in ureditve)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje:
– objekti, vodi in naprave GJI;
– podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju;
– ekološki otoki, razen v območjih namenske rabe ZP;
– podzemne etaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; v območjih ZP samo do 60 % površine parka, s tem da mora biti na celotnem območju parka možno saditi drevesno vegetacijo;
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– avtobusna postajališča;
– javne površine za pešce in kolesarje (pešpoti, kolesarske steze, brvi, pločniki, podhodi in nadhodi za pešce ipd.);
– vodnogospodarske ureditve;
– agrarne operacije;
– javne odprte površine na območjih stavbnih zemljišč (zelenih površin, drevoredov, trgov ipd.);
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe na območjih stavbnih zemljišč (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
– javne ceste in cestni objekti (mostovi idr.);
– parkirne površine na območjih stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da služijo osnovni namembnosti območja. Parkirišča za tovornjake so dovoljena samo v območjih namenske rabe I in P.
30. člen
(vzdrževanje objektov)
(1) Namestitev solarnih sistemov je na poševnih strehah dopustna tako, da najvišja točka od površine strešne plošče ne odstopajo za več kot 50 cm in hkrati ne sega čez sleme strehe.
(2) Pri izvajanju vzdrževalnih delih na večstanovanjskih objektih in objektih s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (kot so šole, vrtci, poslovni objekti ipd.) je treba upoštevati:
– zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
– zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt;
– pri obnovi fasad je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt;
– pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
(3) Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
31. člen
(drugi posegi v prostor)
(1) Drugi posegi v prostor, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti, prostori za skladiščenje lesa, morajo biti načrtovani sonaravno. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege treba pridobiti mnenja pristojnih organov.
(2) Pri ureditvah stoječih voda, vodotokov in hudournikov se praviloma uporablja naravne materiale s čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati. Tlorisne zasnove stoječih voda naj posnemajo naravne oblike jezer in ribnikov.
(3) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja tal ali preprečiti odtoka meteornih voda, visokih voda in hudournikov.
(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
(5) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. Na enak način se lahko zavarujejo strma pobočja nelegalnih kopov z deli, ki ne sodijo med dela po rudarskih metodah, ki so opredeljena v področnih zakonskih in podzakonskih aktih.
3.4.4 Pomožni objekti
32. člen
(pomožni objekti)
(1) Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte GJI, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(2) Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni le tisti pomožni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.
(3) Dopustne lokacije pomožnih objektov glede na namensko rabo prostora so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
(4) Če so objekti za lastne potrebe in kmetijsko-gozdarski objekti večji od navedenih v 33. in 34. členu, je treba odstopanja utemeljiti v postopku pridobivanja upravnega dovoljenja, ob upoštevanju drugih določil tega odloka.
33. člen
(objekti za lastne potrebe)
(1) Objekti za lastne potrebe so:
– nadstrešek: streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ipd., z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– garaža: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– drvarnica: enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
– enoetažna pritlična lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega je streha hkrati strop nad prostorom;
– steklenjak: enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– uta oziroma senčnica: enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko tudi gašenju morebitnega požara, njegova površina je največ 30 m2 in globina do 1,5 m, merjeno od roba do dna;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
– zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m;
– zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3.
(2) Gradnja objektov za lastne potrebe je dovoljena na območjih stavbnih zemljišč ob legalno zgrajenih bivalnih objektih.
(3) Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.
(4) Ob eno- in dvostanovanjskih stavbah, ob počitniških objektih ter na območjih namenske rabe SB je dovoljeno zgraditi samo en objekt iste vrste.
(5) Na zemljiških parcelah večstanovanjskih stavb se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti.
(6) V območjih večstanovanjskih stavb, za katera priprava OPPN ni predvidena, je gradnja objektov za lastne potrebe dovoljena le skladno z enotno zasnovo ureditve, ki se izdela za celotno območje večstanovanjskih stavb.
(7) Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materialni osnovnega objekta. Dovoljeni so le pritlični objekti. Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Pri prizidkih ali na samostojnih objektih je dopustna tudi izvedba ravne pohodne strehe kot terase ali zelene strehe. Če je objekt za lastne potrebe prostostoječ, je sleme strehe v smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustne.
(8) Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto je dovoljen na dvoriščni strani objekta oziroma mora biti umeščen v prostor tako, da ni vidno izpostavljen.
(9) V območjih namenske rabe CU je gradnja objektov za lastne potrebe dovoljena samo na dvoriščni strani objekta.
(10) V območjih kulturne dediščine:
– so drvarnice oblikovane v podolgovatem tlorisu, z obodom iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40–45º in opečno kritino. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so možna odstopanja, ki jih potrdi pristojen organ za varstvo kulturne dediščine;
– je garaža locirana v sklopu objekta oziroma izven objekta v obliki nadkritih PM;
– je enoetažna pritlična lopa lesena; možna je le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom;
– je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora;
– je uta oziroma senčnica lesena in nemoteče vključena v prostor.
(11) Znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine je bazen dopusten na podlagi predhodne preveritve nemoteče vključitve v prostor in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(12) V območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine steklenjaki niso dovoljeni.
34. člen
(pomožni kmetijsko-gozdarski objekti)
(1) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so:
– kozolec: lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno velikostjo največ 150 m2, če gre za dvojni kozolec (toplar) oziroma z dolžino največ 30 m in z višino najvišje točke objekta največ 6 m, če gre za enojni kozolec. Priključki na GJI, razen dostopa, niso dovoljeni;
– kmečka lopa: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije in lesnih goriv, z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– skedenj: enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– senik: enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– kašča: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke 3,5 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– čebelnjak: montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, bruto površina največ 20 m2 in višina najvišje točke 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– rastlinjak: nadkrit, zaprt, enoetažen in pritličen objekt za gojenje rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje, ter prosojne stranske stene, kar se po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin lahko odstrani, tako da na zemljišču ni sledov takega objekta in je višina najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom, ali v obliki tunela, to je nadkritega prostora, ki ima točkovno temeljenje ali sidra ter na loke napeto folijo;
– silos: objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme – pri koritastem silosu je tlorisna površina največ 150 m2, pri stolpastem pa največ 30 m2 in višina najvišje točke objekta največ 8 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– gnojišče: objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m2 in višina najvišje točke objekta največ 2 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;
– zbiralnik gnojnice ali gnojevke: za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, prostornine do 150 m3;
– vodni zbiralnik: vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim neprepustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 1000 m3 in največja globina do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna;
– betonsko korito: namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, prostornine do 20 m3;
– ribnik kot vodno zajetje: umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo, tlorisna površina pri betonskem koritu do 30 m2, pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m2, globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m;
– vrtina ali vodnjak: za namakanje kmetijskih zemljišč, globina do 30 m;
– hlevski izpust: ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 180 m2;
– krmišče: na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, tlorisna površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom;
– molzišče: prekrit in najmanj na eno stran odprt prostor, namenjen molži na pašnikih, tlorisna površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom, konstrukcija pa v celoti iz lesa;
– ograja za pašo živine: višina največ 1,5 m;
– obora za rejo divjadi;
– poljska pot: pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije in s širino do 3,5 m;
– gozdna cesta: ozek pas pretežno z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo in vožnjo kmetijske ali gozdne mehanizacije, širina vozišča v premi do 3,5 m;
– grajena gozdna vlaka: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, širina planuma vlake v premi do 3,5 m;
– gozdna učna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu.
(2) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dovoljeno graditi v območjih namenske rabe SK, A in IK ter v drugih območjih stavbnih zemljišč, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko gradijo tudi v območju namenske rabe K1, K2 in G, in sicer v 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine, takšnega objekta ni mogoče zgraditi.
(3) Izven zgoraj navedenega 30 m pasu se na območju namenske rabe K1 in K2 lahko gradijo: čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak, krmišče, molzišče, ograja za pašo živine, vodni zbiralnik, betonsko korito, obora za rejo divjadi, grajena ograja in opora za trajne nasade ter poljska pot. Izven 30 m pasu je dopustna tudi rekonstrukcija ali nadomestitev kozolcev, senikov in skednjev na istih lokacijah oziroma se jih lahko prestavi v radiju 50 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč.
(4) Izven 30 m pasu se na območju namenske rabe G lahko gradijo: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, krmišče, molzišče, gozdna cesta, gozdna vlaka in obora za rejo divjadi in ograja za pašo živine.
(5) Čebelnjaki na območjih namenske rabe K1, K2 in G morajo biti prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Na območju kulturne dediščine naj oblikovanje čebelnjakov sledi tradicionalnemu vzorcu.
(6) Na območjih kulturne dediščine ograditev gnojišča ali gnojne jame ne sme presegati višine 1,3 m.
(7) Poljska pot je peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah. Utrjevanje z asfaltom, tlakovci ali odpadnim gradbenim materialom ni dopustno.
(8) Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.
(9) V območjih kulturne dediščine je treba izdelati celostno podobo učnih tabel ob gozdnih učnih poteh.
(10) Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih enostavnih objektov je mogoča v skladu s programi in plani pristojnega organa za lovstvo.
(11) Oblikovanje kašč na območjih kulturne dediščine naj sledi tradicionalnemu vzorcu.
(12) Na območjih kulturne dediščine in v odprti krajini je dovoljena postavitev le regionalno značilnih skednjev in kozolcev (toplar, nizki toplar, enojni kozolec in vzporedni enojni kozolec).
(13) Na območjih kulturne dediščine je dovoljena postavitev silosa samo v horizontalni obliki.
(14) Rastlinjaki niso dovoljeni v območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine.
(15) Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku, mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč.
(16) Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
(17) Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč, ni dovoljena.
35. člen
(začasni objekti)
(1) Začasni objekti, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, so:
– kiosk oziroma tipski zabojnik: tlorisna površina največ 20 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– stojnica;
– pomol: vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, dolžina do 10 m, širina pa do 1,5 m;
– odprt sezonski gostinski vrt: urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, tlorisna površina zemljišča največ 50 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– pokriti prireditveni prostor: pokrit z napihljivo konstrukcijo ali montažnim šotorom: tlorisna površina do 500 m2, višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– oder z nadstreškom: tlorisna površina do 30 m2, višina najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov;
– cirkus: prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, šotor in drugi objekti so montažni;
– začasna tribuna za gledalce na prostem: tlorisna površina največ 500 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena.
(2) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na površinah, ki so po namenski rabi določene za ta namen, ali na površinah v lasti države, pokrajin ali občine, na katerih takšno gradnjo dovoli upravljavec teh nepremičnin. Postavljeni so začasno, glede na letni čas, čas trajanja prireditve ali gostovanja cirkusa. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil objekt postavljen.
(3) Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na sosednjih površinah in objektih ter mora omogočati vse oblike intervencij.
36. člen
(vadbeni objekti)
(1) Vadbeni objekti so namenjeni športu in rekreaciji na prostem in so:
– igrišče za šport in rekreacijo na prostem: travnata površina oziroma naravno zemljišče, namenjeno nogometu, odbojki, bejzbolu, ragbiju in drugim igram z žogo, tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo;
– kolesarska steza: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za kolesarjenje v naravi, širine do 1,2 m;
– planinska pot: ozek pas zemljišča, le v nujnih primerih utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo oziroma dostop v hribe, širina do 1 m;
– smučišče: travnata površina, pozimi namenjena smučanju in drugim zimskim športom, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami dolžine do 200 m, z nizko vodeno vrvjo ter dostopnimi in povezovalnimi potmi med smučarskimi progami oziroma deli smučišča, tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto smučišča;
– sprehajalna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, širina do 1,2 m;
– športno strelišče: tlorisna površina do 3 ha;
– trimska steza: ozek pas zemljišča, po potrebi utrjen z naravnim materialom in pripravljen za hojo, s površinami in opremo za telovadne vaje, širina do 1 m;
– vzletišče: travnata površina, namenjena vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, tlorisna površina do 5 ha.
(2) Pri vadbenih objektih so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodnih, gozdnih, krajinskih in reliefnih značilnosti območja.
(3) Igrišče na prostem kot vadbeni objekt za šport in rekreacijo v naravi je mogoče postavljati na območju namenske rabe G, in sicer v 100 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča, pod pogojem, da ne ovira gozdarske dejavnosti oziroma ni v nasprotju z ekološkimi ali socialnimi funkcijami gozda.
37. člen
(objekti za spremljanje stanja okolja)
(1) Objekti za spremljanje stanja okolja so namenjeni:
– meritvam, spremljanju meteoroloških parametrov, kakovosti zraka, seizmološkemu opazovanju in opazovanju drugih okoljskih sestavin, do bruto površine 40 m2, z drogom ali brez njega in z višino do 10 m;
– spremljanju stanja voda, z eno ali več vrtinami, vodnjaki ali ponikovalniki in kontejnerjem do bruto površine 20 m2.
(2) Objekte za spremljanje stanja okolja lahko gradi le pristojna državna ustanova ali pristojni izvajalec gospodarske javne službe. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom.
38. člen
(ograje)
(1) Ograje so:
– medsosedska ograja: namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo stanovanjskega objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. V območjih namenske rabe SSea, SSeb, SSv, SB, CU, CD in BT so dovoljene žive meje, transparentne kovinske, zidane, lesene in žične ograje. V območjih namenske rabe SK, SP, ZV in A so dovoljene transparentne lesene ograje in žive meje, lahko v kombinaciji z žično mrežo na notranji strani parcele. Višina ograje je največ 1,20 m oziroma ob izvozih največ 0,80 m; v makroenoti Zaplana največ 1,00 m oziroma ob izvozih največ 0,80 m;
– varovalna ograja: namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in proizvodnih objektov, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Dovoljene so transparentne kovinske in žične ograje, višine največ 3,00 m;
– igriščna ograja: namenjena razmejitvi športnega igrišča od javne ali druge površine. Dovoljene so transparentne žične ograje, višine največ 3,00 m;
– pokopališka ograja: namenjena označevanju območja pokopališča. Dovoljene so ograje v obliki žive meje z žično mrežo in zidane ograje višine največ 2,00 m;
– protihrupna ograja: namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino. Postavitev protihrupne ograje je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN. Pri določitvi lokacije, oblike in dimenzij protihrupne ograje je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi prostora. Višina protihrupne ograje je največ 2,20 m.
(2) Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen za potrebe kmetijstva, gozdarstva, vojske, zaščite in reševanja ter objektov in naprav GJI.
(3) V območju naselbinske kulturne dediščine so ograje dovoljene na podlagi soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. V ostalih območjih kulturne dediščine je dovoljena ograja iz naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo. Velikosti in oblike ograj so lahko drugačne, če pristojen organ za varstvo kulturne dediščine, tako zahteva.
(4) Ograja je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(5) Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(6) Vstopna in uvozna vrata ograje se obvezno odpirajo proti parceli, namenjeni gradnji, in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
(7) Med javno površino in ograjo ali zapornico je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(8) Dopustne lokacije ograj glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
39. člen
(podporni zidovi)
(1) Višina podpornega zidu je največ 1,20 m. Večje višinske razlike se premošča z gradnjo podpornih zidov v terasah. Razdalja med dvema podpornima zidovoma v terasah je najmanj 0,70 m in mora omogočati zasaditev vegetacije. Skupna višina podpornih zidov v terasah je največ 3,50 m.
(2) Gradnja podpornega zidu višjega od 1,20 m je dopustna za potrebe gradnje GJI, takrat, kadar inženirski geolog ali geomehanik ugotovi nevarnost rušenja terena.
(3) Podporni zid je lahko kamnit ali betonski. Če je betonski, mora biti vidna stran obložena s kamnom ali intenzivno ozelenjena z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Pri GJI so izjemoma dovoljene tudi drugačne rešitve.
(4) Od sosednjega zemljišča mora biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa se lahko gradi tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.
(5) Za postavitev podpornega zidu ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-ti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja ceste ter predvidenih ureditev.
(6) Dopustnost podpornih zidov glede na območje namenske rabe je navedena v prilogi 1 tega odloka.
40. člen
(urbana oprema)
(1) Urbana oprema je:
– nadkrita čakalnica: na avtobusnem, železniškem idr. postajališču, tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška do 3,5 m, merjeno od terena do kapi;
– javna kolesarnica (z nadstreškom): tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška do 3,5 m, merjeno od terena do kapi;
– večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik: tlorisna površina do 20 m2, višina do 3,5 m;
– montažna sanitarna enota: lahko tudi v zabojniku, tlorisna površina do 20 m2, višina do 3,5 m;
– skulptura ali druga prostorska inštalacija: tlorisna površina do 25 m2, višina do 6 m nad terenom;
– vodnjak oziroma okrasni bazen: arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, tlorisna površina do 25 m2, pri vodometu višina konstrukcije do 3,5 m;
– otroško igrišče: tlorisna površina do 500 m2;
– klopi, koši za smeti, stojala za kolesa idr.
(2) Pri urbani opremi so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki zagotavljajo nemoteno uporabo javne površine v njeni splošni rabi.
(3) Urbana oprema in drugi objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Tudi na območju izven naselij naj bo urbana oprema oblikovana enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(4) Obliko in mikrolokacije pred postavitvijo urbane opreme potrdi pristojni občinski organ za prostor, v območjih varstva kulturne dediščine pa je potrebno pridobiti tudi soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(5) Pri vnašanju nove urbane opreme v prostor je stare objekte iste vrste potrebno odstraniti. Zamenjavo urbane opreme se opravi istočasno na celotnem območju naselja ali dela naselja.
(6) Dopustne lokacije urbane opreme glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
41. člen
(objekti za oglaševanje)
Dopustne lokacije objektov za oglaševanje glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. Skladno s predpisi o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje na območju krajinskega parka objekti za oglaševanje niso dovoljeni.
42. člen
(spominska obeležja)
(1) Spominska obeležja so spomeniki, kipi, spominske plošče, kapelice, križi in druge oblike spominskih obeležij. Postavljajo se na mestih spomina na nek zgodovinski dogodek, v čast neke osebe ali drugega simbolnega pomena.
(2) Dopustne lokacije urbane opreme glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
3.4.5 Lega objektov
43. člen
(lega objektov)
(1) Nove stavbe morajo biti od obstoječih stavb oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(2) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s smerjo plastnic. Če v naselju obstaja izrazit vzorec pozidave, postavitev stavbe sledi temu vzorcu.
(3) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, pri pomožnih objektih pa najmanj 1,5 m.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov so razdalja med fasadami stavb, na katere niso orientirani prostori, namenjeni bivanju, najmanj enake ali večje od polovice višine višje stavbe, odmiki od fasad stavb, na katere so orientirani prostori, namenjeni bivanju, pa najmanj eni višini višje stavbe. Kolikor so spodnje etaže stavb namenjene drugi dejavnosti, se določbe o odmikih smiselno upoštevajo le za stanovanjske etaže.
(5) Če so odmiki od mej sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je treba v PGD podati podrobno utemeljitev posega, s katero se dokaže, da zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda in predložiti soglasje lastnika sosednjih parcel. Pomožne objekte je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(6) Manjši odmik stavbe od parcelne meje, kot je določen v tretjem odstavku tega člena, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nova (nadomestna) stavba.
3.4.6 Izraba prostora
44. člen
(dopustna izraba prostora)
(1) Izraba prostora in velikost objektov je v tem odloku določena s:
– faktorjem zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ),
– faktorjem izrabe parcele, namenjene gradnji (FI),
– faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) na parceli, namenjeni gradnji,
– višino objektov.
(2) Nobeden od faktorjev – FZ, FI in višina objektov, ne sme biti presežen, tudi če kateri od drugih faktorjev ne dosega svoje dopustne maksimalne vrednosti.
(3) Kadar sta obstoječa FZ in FI parcele, namenjene gradnji, večja od FZ in FI določenih s tem odlokom, so na zemljiščih obstoječih zakonito zgrajenih objektov dopustne vse gradnje ter spremembe namembnosti objektov v okviru obstoječih FZ in FI, ki ne zahtevajo novih PM. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(4) Na območjih varovanja stavbne in naselbinske kulturne dediščine višinski gabariti novih objektov ne smejo zapirati pogledov na objekte kulturne dediščine.
3.4.7 Oblikovanje objektov
45. člen
(oblikovanje objektov)
Splošno
(1) Pri gradnjah novih objektov (tudi dozidava, nadzidava in nadomestitev objekta) in vzdrževalnih delih je treba upoštevati obstoječo morfologijo naselja, tlorisne in višinske gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase, naklone streh in smeri slemen ter način ureditve odprtega prostora v vplivnem območju oblikovanja.
(2) Nadzidava in dozidava objekta se mora prilagajati osnovnemu objektu po:
– naklonu streh in smeri slemen,
– razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi streh in fasad,
– višini in vzpostavljeni gradbeni liniji.
Gabariti
(3) Pogoji oblikovanja eno- in dvostanovanjskih objektov ter dvojčkov so:
– tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,4;
– višina: največ P+1+M, kolenčni zid največ 0,80 m;
– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta;
– garaže: praviloma v sklopu objekta.
(4) Pogoji oblikovanja eno- in dvostanovanjskih objektov na območju makroenote Zaplana so:
– tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,5 do 1:2;
– višina: P+M, kota pritličja največ 1,2 m nad raščenim terenom, kolenčni zid največ 0,8 m ali P+1+M, kota pritličja največ 0,6 m nad raščenim terenom, kolenčni zid največ 0,30 m;
– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželeni.
(5) Pogoji oblikovanja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti so:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4;
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 20–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta;
– objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom v okviru iste kmetije;
– odmiki med objekti morajo omogočiti primerno funkcionalno površino k objektom in predvideni dejavnosti;
– dostop in dovoz morata biti urejena za dovoz s kmetijskimi stroji;
– za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki morajo oblikovno in funkcionalno dopolnjevati zaokrožena kmečka dvorišča.
(6) Pogoji oblikovanja proizvodnih objektov so:
– horizontalni in vertikalni gabarit morata biti prilagojena tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnega gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja;
– fasade objektov, ki mejijo na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gradnje ne bodo heterogene. Konstruktivni elementi naj se ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje.
(7) Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja največ 1,40 m nad terenom. V primerih gradnje v terenu z naklonom, kjer je objekt vsaj z eno stranico za celo etažo nad terenom, z drugimi pa delno ali v celoti v terenu, je pri skupni višini objekta treba etažo v terenu šteti za pritličje.
(8) Kolenčni zid ne sme presegati 0,80 m. Izjemoma je dovoljena maksimalna višina kolenčnega zidu 1,40 m, če je objekt zgrajen le do višine P+M.
(9) Dodajanje stavbnih elementov, ki ne izhajajo iz arhitekturne zasnove objekta, ni sprejemljivo. Lom vzdolžnih stranic objekta je dovoljen, kjer to narekujejo konfiguracija terena ali lomljena linija parcelne meje.
Strehe
(10) Kritine morajo biti temno siva, temno rjava ali opečno rdeča barva.
(11) Strehe so simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi simetrične večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Odpiranje strešin v obliki frčad je dopustno.
(12) Pri objektih, ki niso namenjeni bivanju, je kritino dopustno prilagoditi funkciji in arhitekturni zasnovi objekta.
(13) Ravne strehe so dovoljene v območjih namenske rabe SSv, SB, C, I, B, Z, P, E, O, in F, razen na eno- in dvostanovanjskih objektih ter počitniških objektih, ki so v navedenih območjih. Pri ravnih strehah je priporočljiva izvedba zelene strehe (z vegetacijskim slojem).
Fasade
(14) Na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 25 % fasadne površine. Dovoljena je uporaba največ dveh barv na fasadi objekta. V dediščinski kulturni krajini in območjih naselbinske dediščine je dopustno na fasadi uporabiti le tone iste barve.
(15) Uporaba lesa na celotni fasadi in gradnja brunaric je dovoljena samo v območjih namenske rabe SP. V drugih območjih je uporaba lesa na fasadi dovoljena na največ 40 % fasadne površine.
(16) Steklene fasade so dovoljene na največ 40 % fasadne površine. V območjih namenske rabe SP, SK in A steklene fasade niso dovoljene.
(17) Klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte, stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatske naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene.
(18) Večkotni izzidki in stolpiči na fasadah niso dopustni.
(19) Pri večstanovanjskih objektih morajo biti nova okna, zasteklitve balkonov, postavitve senčil, nadstreškov in klimatskih naprav izvedene na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.
46. člen
(tip zazidave)
Objekti se glede na tip zazidave delijo na:
Označba Tip objekta Opis tipa objekta oziroma zazidave
tipa oziroma
objekta zazidave
-----------------------------------------------------------------
AP nizki prostostoječ objekt, ki se z nobeno
prostostoječi stranico ne stika s sosednjimi
objekti objekti (npr. enostanovanjski,
dvostanovanjski hiša, dvojček,
počitniška hiša in podobne
nestanovanjske stavbe)
-----------------------------------------------------------------
AS nizki strnjeni enostanovanjski objekti v nizu, ki
objekti se med seboj stikajo vsaj z eno
stranico ali njenim delom (atrijske
hiše, vrstne hiše)
-----------------------------------------------------------------
BP visoki prostostoječi objekti, ki se z
prostostoječi nobeno stranico ne stikajo s
objekti sosednjimi objekti (npr. vila bloki,
stolpiči, poslovni objekti)
-----------------------------------------------------------------
BPo visoki podolgovati objekt (npr. bloki,
podolgovati poslovni objekti)
objekti
-----------------------------------------------------------------
C svojstveni objekt s svojevrstno oblikovno in
objekti zazidalno zasnovo (npr. cerkve,
šole, vrtci, poslovni objekti in
objekti, ki jih ne moremo umestiti
med druge objekte iz tega člena)
-----------------------------------------------------------------
D objekti pritlični ali nadstropni objekti
velikega merilavelikih razponov, namenjene
proizvodnim dejavnostim, športu in
posebnim dejavnostim, kot so
nakupovalna središča, sejmišča in
zabaviščni parki
-----------------------------------------------------------------
E tehnološki proizvodni objekti, silosi,
objekti in cisterne, infrastrukturni objekti s
naprave svojstvenim oblikovanjem:
elektrarna, čistilna naprava,
transformatorska postaja, vodna
črpalka, separacija, betonarna in
drugi podobni objekti
-----------------------------------------------------------------
3.4.8 Zelene površine in oblikovanje okolice objektov
47. člen
(oblikovane zelenih površin in okolice objektov)
(1) Pri oblikovanju zelenih površin in okolice objektov je treba upoštevati:
– značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje,
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
– trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov.
(2) Za vsako novozgrajeno stanovanje v večstanovanjskih stavbah je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti najmanj 15 m2 odprtih bivalnih površin. Ta normativ se ne prišteje k normativu o deležu odprtih bivalnih površin, temveč se upošteva tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m2 površin urejenih za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin urejenih za igro mlajših otrok in za počitek stanovalcev (od tega 4 m2 za igralne površine (opremljeno otroško igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine). Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic oziroma zavarovana pred vplivi prometa. Odprte bivalne površine vključujejo najmanj 80 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 20 % tlakovanih površin (npr. ploščad, igrišče, teren nad vkopanimi garažami).
(3) Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah in v primeru organizirane gradnje več kot 10 eno- ali dvostanovanjskih stavb je 50 m2. Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200 m2, je najmanjša velikost igrišča 200 m2.
(4) Če seštevek površin igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov glede na število stanovanj znaša več kot 1000 m2, je najmanjša velikost igrišča 1000 m2.
(5) Zelenih in drugih odprtih površin v okolici večstanovanjskih objektov ni dopustno zmanjševati, kadar gre za:
– otroška in druga igrišča,
– urejene zelene površine in parke.
(6) Na območjih stavbnih zemljišč se ohrani čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporablja predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani), ki se na parceli, namenjeni gradnji, ali na stičnih območjih s sosednjimi zemljišči ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja dreves. Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je 3,0 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna;
– obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m;
– gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če tega zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno izvajati, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe.
(8) Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(9) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,
– na javnih površinah je pri drevesnih vrstah prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst,
– na ekološko pomembnih območjih (EPO) in v območjih naravnih vrednot je za okrasne zasaditve dopustna uporaba le avtohtonih vrst,
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena,
– za zasaditev živic in živih mej se praviloma uporabljajo avtohtone vrste – gaber, javor, bukev ali kalina.
(10) Parkirišča namenjena javni rabi (javna parkirišča in parkirišča ob stavbah v javni rabi) morajo imeti vsaj 1 visokodebelno drevo, višine najmanj 3 m na 4 PM.
(11) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(12) Pri urejanju okolice stavb je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, so dovoljeni nasipi in vkopi do največ 2,0 m. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
(13) Dostopne poti in gospodarske površine je treba izoblikovati po terenu.
(14) Planiranje terena se izvaja s travnimi brežinami. Izjemoma, če zemljina drsi in ogroža objekt ali cestišče, se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi zidovi, skladno z določili 39. člena tega odloka.
(15) Nepozidani del parcele, namenjene gradnji, je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri ohranjati netlakovan ali ga tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(16) Po končanem posegu v prostor je obvezna sanacija terena in ozelenitev.
3.4.9 Parcelacija
48. člen
(velikost in oblika parcele, namenjeni gradnji)
(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati PIP (FZ, FI, FOBP, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt itd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.
(2) Določitev parcele, namenjene gradnji, mora omogočati načrtovano rabo sosednjih zemljišč.
(3) Parcela, namenjena gradnji, mora biti v celoti vključena v območje EUP, v kateri se gradi objekt.
(4) Velikost parcele, namenjene gradnji, se določi skladno s pogoji:
– za prostostoječo enostanovanjsko hišo v območjih namenske rabe SSea, SK in A najmanj 400 m2, v območju namenske rabe SSeb najmanj 800 m2,
– za prostostoječo dvostanovanjsko hišo v območjih namenske rabe SSea, SK in A najmanj 500 m2, v območju namenske rabe SSeb najmanj 900 m2,
– za dvojček najmanj 600 m2,
– za tristanovanjski objekt najmanj 700 m2,
– za štiristanovanjski objekt najmanj 1000 m2,
– za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) najmanj 250 m2 za en objekt v nizu,
– za počitniški objekt v območju namenske rabe SP najmanj 800 m2. Izjemoma je dovoljena gradnja počitniških objektov v območju namenske rabe SP tudi na zemljiščih, namenjenih za gradnjo, velikosti najmanj 600 m2, pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred sprejemom tega odloka;
– za gradnje v vrzelih in pri novogradnjah na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno odstopanje od velikosti parcele, namenjene gradnji, določene s tem odlokom, do največ –10 %.
(5) Za večstanovanjske objekte in objekte, ki niso namenjeni bivanju, ter za mešane objekte (bivanje in dejavnosti drobnega gospodarstva, gostinstva, storitvene dejavnosti, trgovine, druge dejavnosti itd.) se velikost parcele, namenjene gradnji, določi s projektno dokumentacijo na podlagi določil dopustne stopnje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji.
(6) Določila tega člena se upoštevajo tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov.
(7) Minimalna velikost zemljišča ni predpisana za rekonstrukcije obstoječih objektov in nadomestne gradnje.
(8) Pogoji tega člena veljajo tudi za območja, ki se urejajo z OPPN.
49. člen
(spreminjanje mej parcele, namenjene gradnji)
(1) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju parcele, namenjene gradnji, ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele, namenjene gradnji.
(2) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(3) Parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih PIP, ki veljajo za objekt (velikost parcele, namenjene gradnji, FZ, FI, FOBP, odmiki od parcelnih mej, regulacijskih črt, normativi za parkirne površine ipd.).
3.4.10 Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
50. člen
(splošne določbe)
(1) Vsaka parcela, namenjena gradnji stavb, mora imeti zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo ter dostop do javne ceste.
(2) Obstoječe in načrtovane stavbe je treba priključiti na zgrajeno GJI v skladu z določili tega odloka, predpisi in pogoji upravljavcev teh omrežij.
(3) Na območjih, kjer je omrežje načrtovano, gradnja stavb do izgradnje omrežja ni dovoljena, razen če se hkrati z gradnjo stavb zagotavlja tudi izgradnja tega omrežja. Izgradnjo omrežja je treba dokončati pred začetkom uporabe stavbe, ki se priključuje na omrežje.
(4) Za rekonstrukcijo ali izgradnjo manjkajoče GJI, določene s pogoji upravljavcev, lahko investitor z Občino Vrhnika sklene pogodbo, s katero se definirajo medsebojne obveznosti glede ureditve komunalnega opremljanja parcele, namenjene gradnji.
(5) GJI z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami ima varovalni pas. Načrtovana in rekonstrukcije obstoječe GJI ima rezervate.
(6) Gradnja GJI mora potekati sočasno in usklajeno. Ob gradnji nove GJI je treba istočasno izvesti tudi rekonstrukcijo obstoječe infrastrukture, ki ne ustreza zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(7) GJI mora praviloma potekati po javnih površinah ali zemljiščih v lasti občine. Izjemoma lahko na odsekih poteka tudi drugje, če zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Lastnik zemljišča mora omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje javne infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec infrastrukture pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(8) Posegi v varovalni pas GJI ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
3.4.10.1 Promet
51. člen
(priključevanje na javno cesto)
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste (širine najmanj 2,50 m), pomožni objekti pa le, kadar je za njihovo uporabo dovoz do javne ceste nujno potreben.
(2) Dovozi in priključki na cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim občinskim organom oziroma upravljavcem ceste. Priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na katero se priključujejo, ter praviloma zgrajeni pravokotno na os ceste.
(3) Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. Gradnja novih prometnic naj bo čim bolj racionalna.
(4) Obračanje vozil oziroma manipulacijska prometna površina mora biti zagotovljena na parceli, namenjeni gradnji, tako da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javne ceste.
52. člen
(gradnja in urejanje prometnega omrežja)
(1) Pri načrtovanju cestnega omrežja in javnih ter drugih prometnih poti je treba upoštevati potrebe funkcionalno oviranih oseb.
(2) Na lokalnih, zbirnih mestnih, zbirnih krajevnih, mestnih cestah, krajevnih cestah in javnih poteh je dopustna ureditev ležečih ovir za fizično upočasnitev prometa, in sicer po predhodni preveritvi prometne ustreznosti za posamezno lokacijo.
(3) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče, ki omogoča obračanje tovornjaka brez prikolice ter komunalnih in intervencijskih vozil.
(4) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s področnimi predpisi.
(5) Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ohranja. Na območju naselbinske dediščine »utapljanje« vhodov v historične stavbe ni dopustno.
(6) Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in odstranjevanjem vegetacije.
(7) Ob sanacijah obcestnega prostora je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vegetacijske vzorce.
(8) Gozdne ceste in poljske poti so lahko široke največ 3,5 m, razen v ostrih zavojih in pred zožitvami (npr. podvozi ali mostovi) ter na ravnih delih, kjer so dopustne ureditve izogibališč in skladišč za les.
(9) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektirano hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest.
(10) V primeru, da dimenzija prečnega profila ceste ne ustreza minimalnim dimenzijam, potrebnim za projektiranje cest, je treba v dolžini vidne razdalje izvesti izogibališče za srečevanje vozil.
(11) Minimalna širina hodnika za pešce je 1,5 m. Treba je zagotoviti:
– obojestranski hodnik za pešce ob lokalnih cestah znotraj naselja,
– enostranski hodnik za pešce ob lokalnih zbirnih in lokalnih krajevnih cestah.
(12) Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh. Minimalna širina je 1,5 m.
(13) Gradnja pomožnih cestnih objektov (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, varovalne in protihrupne ograje, avtobusno postajališče) je dovoljena ob vseh obstoječih javnih cestah.
53. člen
(varovalni pasovi prometnega omrežja)
(1) Posegi v varovalni pas ali rezervat prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Za vse posege v varovalni pas ali rezervat prometnic je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa oziroma upravljavca ceste.
(2) Varovalni pasovi za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega telesa znašajo za:
– avtoceste 40 m,
– regionalne ceste 15 m,
– lokalne ceste 8 m,
– zbirne mestne ali krajevne ceste 4 m,
– mestne ali krajevne ceste 3 m,
– javne poti 2 m,
– javna pot za kolesarje 1 m.
(3) Vse posege v varovalni pas avtoceste je možno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega organa oziroma upravljavca ceste. V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
(4) Zaradi predvidene širitve avtoceste je treba za vse bodoče posege zagotoviti odmik najmanj 7 m obojestransko od roba cestnega sveta.
(5) Vse posege v varovalni pas državne ceste je možno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega organa oziroma upravljavca ceste.
(6) Vse posege v varovalni pas lokalne ceste je možno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega občinskega organa za ceste.
(7) Za vsak objekt lociran v 100 m varovalnem pasu železnice je treba upoštevati veljavne zakonske in podzakonske akte. Investitor si mora pred začetkom posega pridobiti soglasje h gradnji od pristojnega organa za železnice.
(8) Minimalni odmiki za posege v prostor na območju železnic znašajo, merjeno od osi tira:
+-------------------------+-------------------+-----------------+
| |Od obstoječega tira|Od predvidenega |
| | |tira |
+-------------------------+-------------------+-----------------+
|pri gradnji cest |najmanj 8 m |najmanj 20 m |
+-------------------------+-------------------+-----------------+
|pri gradnji objektov do |najmanj 12 m |najmanj 24 m |
|višine 15 m | | |
+-------------------------+-------------------+-----------------+
54. člen
(gradnja, urejanje in dimenzioniranje površin za mirujoči promet)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti objekta je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
(2) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(3) Parkirne površine, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(4) Parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, ter za priklopnike teh vozil je možno graditi le v območjih namenske rabe P, IP, IG in O. PM in garaže za avtobuse ni dovoljeno zgraditi v območjih namenske rabe S, A in Z.
(5) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti PM rezervirana za funkcionalno ovirane osebe. Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(6) Za večstanovanjske objekte, z več kot 8 stanovanji, je treba 2/3 PM zagotoviti v podzemnih garažah ali v okviru osnovnega objekta.
(7) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(8) Glede na dejavnosti je treba pri izračunu PM upoštevati naslednje minimalno število PM:
+-------------------------------------+-------------------------+
|Dejavnost |Minimalno število PM |
+---------------------------------------------------------------+
|STANOVANJA IN BIVANJE |
+-------------------------------------+-------------------------+
|1 enostanovanjska in dvostanovanjske |2 PM/stanovanje |
|stavbe | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|2 počitniške hiše |2 PM/enoto |
+-------------------------------------+-------------------------+
|3 tri in večstanovanjske stavbe: | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|– za stanovanja do 35 m2 |1 PM + 10 % za |
| |obiskovalce |
+-------------------------------------+-------------------------+
|– za stanovanja do 36 do 60 m2 |1,5 PM + 10 % za |
| |obiskovalce |
+-------------------------------------+-------------------------+
|– za stanovanja od 61 do 100 m2 |2 PM + 10 % za |
| |obiskovalce |
+-------------------------------------+-------------------------+
|– za stanovanja nad 100 m2 |3 PM + 10 % za |
| |obiskovalce |
+-------------------------------------+-------------------------+
|4 dijaški, mladinski in otroški |1 PM/10 postelj toda min.|
|domovi |2 PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|5 delavski in študentski domovi |1 PM/3 postelje, min 3 PM|
+-------------------------------------+-------------------------+
|6 domovi za ostarele, varna hiša |1 PM/5 postelj, min 3 PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|7 oskrbovana stanovanja |1 PM/stanovanje, min 3 PM|
| |+ 20 % za obiskovalce |
+---------------------------------------------------------------+
|POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI |
+-------------------------------------+-------------------------+
|8 stavbe javne uprave |1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM|
+-------------------------------------+-------------------------+
|9 stavbe bank, pošt, zavarovalnic |1 PM/30 m2 BTP, min 2 PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|10 druge upravne in pisarniške |1 PM/30 m2 BTP, min 2 PM |
|stavbe (mešani poslovni programi) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|11 trgovski lokal (pod 100 m2) |1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM|
| |na objekt |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12 trgovske stavbe (med 100 in 500 |1 PM/50 m2 BTP, min. 4 PM|
|m2) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|13 trgovina z neprehrambenimi |1 PM/80 m2 BTP, min. 2 PM|
|izdelki | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|14 nakupovalni center do 2500 m2 |1 PM/35 m2 BTP |
+-------------------------------------+-------------------------+
|15 nakupovalni center nad 2500 m2 |1 PM/30 m2 BTP |
+-------------------------------------+-------------------------+
|16 odprte in pokrite tržnice |1 PM/40 m2 BTP |
+-------------------------------------+-------------------------+
|17 večnamenski trgovsko zabaviščni, |1 PM/25 m2 BTP |
|poslovni centri | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|18 bencinski servisi |1 PM/30 m2 prodajnih |
| |površin, min. 3 PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|19 obrtno servisne dejavnosti |1 PM/30 m2 BTP min. 2 PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|20 avtopralnice |3 PM/pralno mesto |
+---------------------------------------------------------------+
|DRUŽBENE DEJAVNOSTI |
+-------------------------------------+-------------------------+
|21 gledališča, koncertne hiše, |1 PM/5 sedežev |
|večnamenske dvorane, kino, galerija | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|22 muzeji in knjižnice |1 PM/80 m2 BTP |
+-------------------------------------+-------------------------+
|23 stavbe za opravljanje verskih |1 PM/10 sedežev |
|obredov | |
+---------------------------------------------------------------+
|ŠPORTNE DEJAVNOSTI |
+-------------------------------------+-------------------------+
|24 športna igrišča – stadion |1 PM/200 m2 BTP, od tega |
| |20 % PM za avtobuse |
+-------------------------------------+-------------------------+
|25 športna igrišča – igrišča za |4 PM/igrišče |
|tenis | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|26 javna kopališča |1 PM/150 m2 tlorisne |
| |površine javnega |
| |kopališča |
+-------------------------------------+-------------------------+
|27 športne dvorane s prostori za |1 PM/30 m2 BTP, |
|gledalce |od tega 20 % PM za |
| |avtobuse |
+-------------------------------------+-------------------------+
|28 večnamenske dvorane (fitnes, |1 PM/15 m2 BTP |
|centri dobrega počutja ipd.) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|29 kegljišča, bowling |4 PM/stezo |
+-------------------------------------+-------------------------+
|30 čolnarne |1 PM/2 čolna |
+---------------------------------------------------------------+
|POSEBNE DEJAVNOSTI |
+-------------------------------------+-------------------------+
|31 hotel, prenočišča, penzioni |0,75 PM/1 sobo |
+-------------------------------------+-------------------------+
|32 gostilne, restavracije, |1 PM/4 sedeže + 1 PM/ |
|točilnice, bari |tekoči meter točilnega |
| |pulta, min. 5 PM |
+---------------------------------------------------------------+
|DRUŽBENE DEJAVNOSTI |
+-------------------------------------+-------------------------+
|33 bolnišnice |1 PM/5 postelj |
+-------------------------------------+-------------------------+
|34 zdravstveni domovi, ambulante, |1 PM/ 25 m2 BTP, min. 2 |
|veterinarske ambulante |PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|35 zavetišče za živali |1 PM/150 m2 BTP, min. 2 |
| |PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|36 osnovne šole |1,5 PM/učilnico |
+-------------------------------------+-------------------------+
|37 srednje šole |1,5 PM/učilnico + 1 PM/5 |
| |učencev starejših od 18 |
| |let |
+-------------------------------------+-------------------------+
|38 posebne šole za ovirane v razvoju |1,75 PM/učilnico |
+-------------------------------------+-------------------------+
|39 visoke šole |1 PM/25 m2 BTP |
+-------------------------------------+-------------------------+
|40 otroški vrtci |2 PM/oddelek + 1 |
| |PM/zaposlenega. |
+---------------------------------------------------------------+
|PROIZVODNE DEJAVNOSTI |
+-------------------------------------+-------------------------+
|41 druge nestanovanjske kmetijske |1 PM/80 m2 BTP |
|stavbe, stavbe za spravilo pridelka | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|42 industrijske stavbe (do 200 m2) |1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM|
+-------------------------------------+-------------------------+
|43 industrijske stavbe (več kot 200 |1 PM/50 m2 BTP |
|m2) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|44 rezervoarji, silosi, skladišča |min. 3 PM |
|(brez strank) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|45 rezervoarji, silosi, skladišča |1 PM/80 m2 BTP |
|(razstavni in prodajni prostori) | |
+-------------------------------------+-------------------------+
|46 delavnice za servis motornih |6 PM/popravljalno mesto |
|vozil | |
+---------------------------------------------------------------+
|DRUGO |
+-------------------------------------+-------------------------+
|47 pokopališča, pokopališke stavbe |1 PM/600 m2 površine, |
|in spremljajoči objekti |min. 10 PM |
+-------------------------------------+-------------------------+
|48 stavbe in terminali na |1 PM/50 m2 |
|železniških in avtobusnih postajah | |
|ter z njimi povezane stavbe | |
+-------------------------------------+-------------------------+
(9) Na vseh parcelah, namenjenih gradnji, razen pri eno- in dvostanovanjskih ter počitniških objektih, je treba od števila PM, določenega v tem členu, zagotoviti še najmanj 20 % PM za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(10) PM za počitniška vozila je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo BT.
(11) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.
(12) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
3.4.10.2 Komunala, komunikacije, energetika, odpadki
55. člen
(gradnja in urejanje komunalne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture)
(1) Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje pristojnega področnega organa.
(2) Trase omrežij morajo biti medsebojno usklajene in morajo potekati tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.
(3) Trase omrežij se praviloma združuje v skupne koridorje.
(4) Na območjih stavbnih zemljišč ter v območjih varstva kulturne dediščine se komunikacijske in elektroenergetske vode praviloma gradi v podzemni izvedbi.
(5) Na objektih, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, je treba priključne omarice za elektroenergetsko in komunikacijsko infrastrukturo ter požarne plinovodne pipe izvesti v skladu s pogoji pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(6) Vode in jaške je treba na javnih cestah locirati izven vozišča, če to ni mogoče, se jaške locira tako, da so pokrovi izven poteka kolesnic vozil.
(7) Prečkanja vodov pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka in da je omogočena poglobitev struge (vod mora potekati na zadostni globini pod dnom vodotoka). V primeru prečkanja vodotokov z uporabo mostnih konstrukcij, se komunalne vode namesti na dolvodni strani konstrukcij.
(8) Obvezni osni odmik podzemnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev z upravljavci omrežij.
(9) Upravljavec GJI mora imeti omogočen neoviran dostop do vseh vodov, naprav in objektov GJI, ki jih upravlja, ob kateremkoli času.
(10) Infrastrukturne objekte lahko gradi le pristojni izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, pri pomožnem objektu v vojašnicah pa pooblaščeni izvajalec. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom.
56. člen
(gradnja, urejanje in priključevanje na vodovodno omrežje)
(1) Izjemoma se zaradi vmesnih fizičnih preprek med objektom in vodovodnim omrežjem (npr. velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki) lahko v skladu s pozitivnim mnenjem upravljavca vodovoda dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, vrtina, vodnjak, kapnica, cisterna).
(2) Vodovodno omrežje mora praviloma poleg oskrbe s pitno vodo zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidrante je treba praviloma locirati izven javnih povoznih ali pohodnih površin.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(4) Pri projektiranju je treba upoštevati že zgrajeno vodovodno omrežje.
(5) Križanja morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi predpisi. Pri tem je treba zagotoviti primerno zaščito, križanje pa se izvede pravokotno oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota.
(6) Pri projektiranju je projektant dolžan preveriti obstoječe hišne priključke in jih pri projektiranju upoštevati.
(7) Varovalni pas in rezervat voda znaša 3 m od osi voda na vsako stran.
(8) Postavitev objekta s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine. Če je postavitev neizogibna, naj bo objekt na neizpostavljenem mestu, obdanem z živico.
57. člen
(gradnja, urejanja in priključevanja na kanalizacijsko omrežje)
(1) Izjemoma se zaradi vmesnih fizičnih preprek med objektom in kanalizacijskim omrežjem (npr. velika višinska razlika, vodotoki), v skladu s pozitivnim mnenjem upravljavca kanalizacije dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(2) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Locirane morajo biti na funkcionalnem zemljišču stavbe h kateri pripadajo, redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. Če se naknadno pojavi možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, se morajo objekti nanj obvezno priključiti. Po priključitvi se individualni sistemi za odvajanje odpadne vode ustrezno sanirajo.
(3) Na območjih kulturne dediščine naj bo območje nepretočne greznice in male čistilne naprave po postavitvi zatravljeno ali urejeno skladno z okolico. Spremljajoč objekt čistilne naprave naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na neizpostavljeno mesto.
(4) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešani sistem.
(5) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti, da čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin ponika. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinsko vodo odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca kanalizacije, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji.
(6) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ne smejo pritekati na javno površino in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(7) Odvajanje in čiščenje odpadne padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih, utrjenih oziroma tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(8) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode in so v naseljih, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste za vozila. Nad zadrževalnim bazenom se lahko uredijo rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(9) Lokalne čistilne naprave morajo biti locirane čim dlje od naseljenih območij. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z varovalno ograjo.
(10) Varovalni pas znaša 3 m od osi voda na vsako stran. Rezervat znaša 5 m od osi predvidenega voda na vsako stran.
58. člen
(oskrba s plinom)
(1) Za vse objekte, ki za ogrevanje ne bodo uporabljali obnovljivih virov energije (npr. sončna energija, lesna biomasa, bioplin, geotermalna energija), je priporočljiva priključitev na plinovodno omrežje. Kadar se objekt nahaja v EUP, v kateri je načrtovana širitev plinovodnega omrežja, naj objekt do izgradnje plinovodnega omrežja začasno uporablja utekočinjeni naftni plin iz lastnega ali skupinskega rezervoarja, po izgradnji plinovodnega omrežja pa je predvideno, da se objekt priključi na plinovodno omrežje. Na območjih, kjer priključitev na obstoječe ali načrtovano plinovodno omrežje po podatkih upravljavca teh sistemov ni možna, je dovoljena uporaba ostalih energentov (utekočinjeni naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, električna energija).
(2) Varovalni pas plinovoda se šteje od osi voda na vsako stran, in sicer znaša pri plinovodu z obratovalnim tlakom nad 16 bari 100 m, pri plinovodu z obratovalnim tlakom med 5 in 16 bari 5 m, ter pri plinovodu z obratovalnim tlakom manjšim od 5 barov 3 m.
(3) Rezervat plinovoda meri 1,5 m od osi predvidenega voda na vsako stran.
(4) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 barov in več. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi,
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
59. člen
(gradnja, urejanje in priključevanje na elektroenergetsko omrežje in javno razsvetljavo)
(1) Vse stavbe morajo biti priključene na elektroenergetsko omrežje.
(2) Dovoljena je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, s tem da je dovoljeno 35 kV daljnovode rekonstruirati v napetostni nivo 110 kV in 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(3) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi voda oziroma od zunanje ograje razdelilne (RTP) ali transformatorske postaje (TP) in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in RTP nazivne napetosti 400 kV in 220 kv 40 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in RTP nazivne napetosti 110 kV in 35 kv 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kv 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kv 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kv 1 m;
– za RP srednje napetosti, TP srednje napetosti 0,4 kV 2 m.
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov v katerih je vnetljiv material. Na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.
(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več gradnja objektov ni dovoljena. Na obstoječih objektih so dovoljena vzdrževalna dela ter gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe.
(6) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih prenosnih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(7) Pogoji za gradnjo objektov in naprav v območjih kulturne dediščine:
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje: v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih je treba vode speljati podzemno, razen, če gre za arheološko dediščino. V tem primeru vodi potekajo po oziroma ob robovih naselij, gozda, cest ipd.;
– ločilno oziroma krmilno mesto mora biti neopazno, umaknjeno na rob (naselja, gozda, ceste ipd.);
– transformatorska postaja se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine. Če to ni možno, naj bo čim bolj neopazna, umaknjena na rob in iz smeri vedut na prostorske dominante;
– relejna hišica se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine;
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk se mora izogiba objektom in območjem kulturne dediščine. Primerna lokacija je npr. trgovina, bencinska postaja.
(8) Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se v naseljih praviloma izvede podzemno, tako v primeru novogradnje kot rekonstrukcije, na območju gozda pa se izvede zračni kabel.
(9) Vse površine v javni rabi v območjih namenske rabe S, C, B in Z morajo biti osvetljene s sistemom javne razsvetljave. Pri tem je treba upoštevati področne predpise o osvetljevanju.
(10) Varovalni pas in rezervat znaša 3 m od osi voda na vsako stran.
(11) V območjih naselbinske dediščine svetila ne smejo biti višja od slemen objektov, izdelana mora biti celostna podoba naselja ali dela naselja.
(12) Novogradnja in obnova nizko in srednje napetostnih vodov naj se izvaja pticam prijazno. Pri novogradnjah in obnovah naj se izolirajo vodniki, da ne bo prihajalo do kratkega stika in posledičnega pogina ptic.
60. člen
(gradnja in urejanja komunikacijske infrastrukture)
(1) Komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Izven strnjenih območij poselitve je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav komunikacijske infrastrukture je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja samostoječih antenskih stolpov je možna v območjih namenske rabe IP, IG, E, O, F, K2, G (samo gospodarski gozd) in f;
– dopustnost gradnje drugih telekomunikacijskih objektov in naprav (baznih postaj, anten, oddajnikov) glede na namensko rabo prostora je določena v prilogi 1 tega odloka;
– ne glede na namensko rabo prostora telekomunikacijski objekti in naprave niso dovoljeni na objektih vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa, objektih zdravstvenega in socialnega varstva, na otroških in športnih igriščih, urejenih zelenih površinah in kulturnih spomenikih;
– za postavitev objektov in naprav brezžičnih sistemov v območjih namenske rabe S in CU so upravljavci brezžičnih sistemov dolžni izdelati strokovno preveritev, s katero se utemelji smiselnost umestitve na ta območja, preverijo dopustne sevalne obremenitve in optimizira vir sevanja – usmerjenost, oddajna moč ter višina antene in njen sevalni diagram tako, da se zagotovijo čim manjše emisijske in skupne (imisijske) vrednosti EMS na človeku dostopnih lokacijah. Strokovna ocena vključuje tako analizo umestitve objektov in naprav, da se zagotovi vidna kakovost prostora. Strokovna preveritev je:
– če gre za objekt ali napravo, za katero je treba pridobiti dovoljenje, pogoj za izdajo tega dovoljenja;
– če gre za objekt, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja, del poročila o vplivih na okolje in pogoj za izdajo okoljevarstvenega soglasja;
– če gre za objekt, za katerega ni treba pridobiti dovoljenja, del dobre prakse.
– objekti in naprave brezžičnih sistemov se v naseljih v čim večji meri umeščajo na obstoječe in predvidene objekte. Prednostno se umeščajo na območja in objekte, namenjene dejavnostim, kot so trgovsko-nakupovalne, poslovne, industrijske, prometne in komunalne dejavnosti;
– objekti in naprave brezžičnih sistemov se zunaj naselij v čim večji meri umeščajo v obstoječe infrastrukturne koridorje in objekte;
– objekt za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m2, za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m, je dovoljen na vseh območjih stavbnih zemljišč;
– gradnja objektov in naprav komunikacijske infrastrukture ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave. Izjemoma je gradnja dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje oziroma objekt pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja pristojnih organov za ohranjanje narave;
– gradnja objektov in naprav komunikacijske infrastrukture ni dopustno postavljati na območja ali objekte kulturne dediščine. Izjemoma je gradnja dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje oziroma objekt pridobilo ta status. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe, je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objektov in njihovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije na vidno izpostavljenih lokacij v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja pristojnih organov za ohranjanje narave oziroma varstva kulturne dediščine;
– upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– pri umeščanju v prostor naj bo v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost objektov in naprav in vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto;
– oblikovanje objektov (barva, oblika stebrov in anten) mora biti čimbolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji in naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.
(3) Varovalni pas znaša 3 m od osi voda na vsako stran. Rezervat znaša 1,5 m od osi predvidenega voda na vsako stran.
(4) Varovalni pas komunikacijskega oddajnega sistema se določi za vsak oddajnik posebej. Varovalni pas obsega tridimenzionalno območje od antene in se določi glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in glede na tehnološko izvedbo.
(5) V varovalnih pasovih in rezervatih komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– objektov zdravstvenega in socialnega varstva, objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa, turističnih objektov namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov upravnih, trgovskih, storitvenih ali gostinskih dejavnosti,
– otroških in športnih igrišč ter javnih zelenih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
61. člen
(zbiranje in odstranjevanja odpadkov)
(1) Zbirno mesto za odpadke mora biti na parceli, namenjeni gradnji. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v sodelovanju s pristojnim občinskim organom za okolje določi zbirno mesto na javni površini. Zbirno mesto za odpadke naj bo zaščiteno z nadstrešnico, na utrjeni površini z odtokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje.
(2) Zbirna mesta za odpadke in ekološki otoki morajo biti dobro prometno dostopni in locirani izven povoznih površin.
(3) Ekološki otoki (zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov) se locirajo na utrjenih površinah namenjenih javni rabi, v izmeri 7 x 2 m. Umeščanje v prostor naj bo takšno, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč pri pogledih s ceste in iz objektov. Če meji na travnato površino, se ga zakrije s primerno zasaditvijo. Oblikovanje naj bo enotno za območje naselja ali dela naselja. Ekološki otoki na območju ZP niso dovoljeni.
(4) Ekološki otoki znotraj jeder naselbinske dediščine niso zaželeni. Če že, potem mora biti ekološki otok čim bolj zakrit in nevpadljiv; priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. V mestu naj bo oblikovanje ekoloških otokov vključeno v celostno podobo urbane opreme.
(5) Industrijske odpadke je treba do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov skladiščiti v posebnih namensko zgrajenih skladiščih, v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer nastanejo.
(6) Zadrževanje, zbiranje ali odlaganje odpadnega materiala izven za to določenih mestih je prepovedano.
62. člen
(omejitve v zvezi z zračnim prometom)
(1) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa. Med ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliškega terena za več kot 100 m,
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če so znotraj varovalnih pasov posameznih cest, visokonapetostnih vodov in podobno.
(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
3.4.11 Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.4.11.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
63. člen
(ohranjanje narave)
(1) Za vsak poseg v evidentirana območja ohranjanja narave je obvezno pridobiti in upoštevati usmeritve in projektne pogoje ter pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(2) Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. V načrtovanju sicer dopustnega poseganja v prostor, ki ga dopušča ta odlok, morajo izvajalci posegov izbrati tisto rešitev, ki bo pomenila najmanjši možen poseg v naravo in izbrati tisto alternativno tehnično rešitev, katere izvedba ne bo okrnila narave.
(3) Za posege v evidentirano območje ohranjanja narave je treba v primeru neskladja določb tega odloka s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave upoštevati slednje.
(4) Na območju, ki je življenjski prostor velikih zveri, se odlaganje vseh odpadkov antropogenega izvora uredi tako, da je dostop rjavemu medvedu onemogočen.
(5) Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta nedotika in kanadska rozga. S tem namenom se v vseh EUP po izvedenih posegih (tudi gradbeno inženirskih objektov, komunalnega in energetskega omrežja) predvidi takojšnja sanacija prizadetih površin.
(6) Do sprejetja upravljavskega načrta za krajinski park Ljubljansko barje morajo biti posegi skladni predpisi o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje.
64. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: objekti in območja KD). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja KD so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva KD (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih KD so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih KD ni dovoljena gradnja novega objekta, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija objekta ter dela, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja KD, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij KD niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva KD.
(6) Na objektih in območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje KD. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega ohranjanja KD veljajo pogoji celostnega ohranjanja KD.
(7) Objekte in območja KD je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja KD ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja KD veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij KD. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja KD, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij KD.
(10) Za registrirano KD, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje KD, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano KD, veljajo PIP, določeni v tem členu.
Za registrirano KD veljajo dodatno še PIP za posamezne vrste KD.
– Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
– Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
– Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev,
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli pristojen organ za varstvo kulturne dediščine.
V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave OPPN.
– Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
– Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih KD velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju KD. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost KD, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje KD ali registrirano KD, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo KD.
(13) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezni EUP, če je tako določeno s posebnimi PIP, ki veljajo za to EUP.
(14) Za poseg v objekt ali območje KD se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki KD uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo KD. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah. Obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju KD zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3.4.11.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
65. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise iz področja varstva zraka.
(2) Za zmanjšanje emisij v zrak se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije ter izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije v objektih.
(3) Spodbuja se ureditve skupnih kotlovnic in ureditev omrežja daljinskega ogrevanja na biomaso.
(4) Na območjih, kjer je zgrajeno omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, se spodbuja priklop na omrežje.
(5) Objekte, ki so pomemben vir emisij v zrak, je dovoljeno umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim.
66. člen
(varstvo voda)
(1) Pri gradnji in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
(2) Za gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Zunanja meja priobalnih zemljišč vodotokov 1. reda sega v urbaniziranih območjih 15 m od vodnega zemljišča, izven urbaniziranih območij pa najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Na ostalih vodotokih in stoječih vodah zunanja meja priobalnih zemljišč sega 5 m od meje vodnega zemljišča.
(4) Dopustne posege v priobalno zemljišče vodotoka določajo predpisi s področja upravljanja voda.
(5) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(6) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču mora biti načrtovana tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(7) Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje pristojnih organov za upravljanje voda in ohranjanje narave.
(8) Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta.
(9) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).
(10) Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.
67. člen
(vodovarstvena območja)
(1) Vodovarstvena območja so določena s predpisi s področja varstva voda.
(2) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le v skladu s pogoji in omejitvami veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa za vode.
68. člen
(varstvo gozdov)
(1) Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Za graditev objektov zunaj gozda se mora pridobiti mnenje javne gozdarske službe, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
(2) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti.
(3) V primeru poseganja v gozd je treba izvesti sanacijo novo nastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novo nastalih brežin z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
69. člen
(dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč)
Ob načrtovanju in gradnji objektov ali drugih del je treba omogočiti neoviran dostop in dovoz do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poteh. V primeru ukinitve obstoječih poljskih oziroma gozdnih poti je treba le-te nadomestiti z novimi.
3.4.11.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
70. člen
(varstvo pred poplavami)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag Poplavna študija za območje Občine Vrhnika, Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dopolnitev 2013). Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago Poplavna študija za območje Občine Vrhnika, Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dopolnitev 2013), pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
(6) Območje sistema Zrnica – usmeritve za zmanjšanje poplavne nevarnosti so:
– na vodotoku Mrzli potok delno razbremeniti konice visokovodnih valov z bočnim prelivanjem v suhi zadrževalnik pri Štancarju ter izvesti preliv za odvodnjo viška visokih voda iz Mrzlega potoka. Ukrep se izvede v EUP DG_3168 (K1);
– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj ter območja proizvodnih dejavnosti. Ukrepi se izvedejo v EUP-jih: DG_549 (SK), DG_2079 (SK), DG_533 (A), DG_3168 (K1), DG_541 (SK), DG_1895 (SK), DG_511 (SSea), DG_513 (SSea), DG_1858 (SK), DG_512 (CD), DG_514 (SSea), DG_515 (SK), DG_526 (SK), DG_508 (SK), DG_507 (SK), DG_503 (IG), DG_506 (SK), DG_501 (IG), DG_548 (SSea), DG_1248 (ZS);
– zgraditi prepust v primeru rekonstrukcije ceste Drenov Grič – Kurja vas. Ukrep se izvede v EUP DG_3171 (K2) in DG_3168 (K1);
– zmanjšati pretočne odprtine mostu, nad vodotokom Zrnica, dolvodno od razcepa krajevne ceste pri Štancarju v smeri proti Horjulu in v smeri Log pri Brezovici. Ukrep se izvede v EUP DG_541 (SK);
– izvesti odvod vod Male Zrnice v obstoječi, a zasuti prepust pri hiši Drenov Grič 189, nato odvodnja po jarku ob AC proti jugovzhodu, kjer vodo speljemo v obstoječ prepust pod AC. Ukrep se izvede v EUP-jih: DG_511 (SSea), DG_1246 (PC), DG_3159 (K1) in DG_1245 (PC).
(7) Območje sistema Podlipščica z Lahovko, Perilom in Ribnjakom – usmeritve za zmanjšanje poplavne nevarnosti so:
– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj, območij centralnih dejavnosti ter območij proizvodnih dejavnosti. Ukrepi se izvedejo v EUP-jih: PO_705 (SK), PO_706 (SK), PO_688 (SK), VR_1469 (E), VR_1321 (SSea), VR_1320 (SSv), VR_2066 (ZS), VR_2055 (ZD), VR_1447 (IG), VR_1985 (PC), VR_1865 (CD), VR_1321 (SSea), VR_2102 (ZD), VR_1452 (IP), VR_2077 (ZS), VR_1291 (SSea), VR_1315 (IG), VR_2033 (SSea), VR_1449 (CU), VR_1451 (SSea), VR_645 (SSea), VR_2035 (SSea) in VR_1965 (ZD);
– delno preusmeriti in prestaviti izlivni odsek vodotoka Perilo z izlivom v vodotok Lahovka. Poseg se izvede v EUP-jih: SV_1337 (VC), SV_3033 (K1) in VR_1452 (IP);
– delno preusmeriti in prestaviti izlivni odsek vodotoka Ribnjak z izlivom v vodotok Lahovka. Poseg se izvede v EUP-jih: VR_1320 (SSv), VR_2102 (ZD) in VR_1452 (IP).
(8) Območje sistema Velike in Male Ljubljanice s pritokom Bela – usmeritve za zmanjšanje poplavne nevarnosti so:
– zgraditi zadrževalnik na Beli Ukrep se izvede v EUP-jih: VR_1950 (VI), VR_618 (G), VR_1805 (PC), VR_1806 (K2), VR_1807 (G), VR_1808 (G), VR_1809 (G), VR_1810 (G), VR_1812 (G) in VR_1811 (G);
– alternativa izgradnji zadrževalnika na Beli je izgradnja protipoplavnih nasipov oziroma zidov na celotnem odseku Bele skozi pozidano območje. Ukrep se izvede v EUP-jih: VR_1389 (SSea), VR_1392 (SSeb), VR_2105 (SSea), VR_1846 (SSea) in VR_2106 (SSea);
– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj, območij centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti in športnega parka. Ukrepi se izvedejo v EUP-jih: VR_1422 (SSea), VR_1426 (SSea), VR_2703 (K1), VR_2661 (K1), VR_1673 (PC), VR_1392 (SSeb), VR_1362 (IG), VR_1700 (CD), VR_1360 (SB), VR_1359 (SB), VR_477 (SSea), VR_1358 (SSea), VR_481 (SSv), VR_1369 (SSea), VR_1367 (SSea), VR_1366 (Sv), VR_1680 (SSea), VR_465 (CD), VR_466 (IG), VR_1278 (SSea) oziroma VR_1277 (ZP), VR_1270 (SSea) oziroma VR_1410 (ZP), VR_1861 (SK), VR_1381 (SK), VR_1269 (BC), VR_2026 (CD) oziroma VR_1871 (ZP), VR_473 (CU), VR_457 (CU) oziroma VR_1412 (ZP) in VR_1313 (ZD), VR_1766 (CU) oziroma VR_1444 (ZD), VR_1330 (SSea) in VR_1470 (O);
– izvesti nov jarek za prestrezanje zalednih voda, ki pritečejo iz vrtač z Betajnove ter izvedba odvodnje v strugo Bele. Poseg se izvede v EUP-jih: VR_1659 (SSeb), VR_2703 (K1), VR_1673 (PC) in VR_1374 (VC);
– na vodotoku Bela delno razbremeniti konice visokovodnih valov z bočnim prelivanjem v suhi zadrževalnik Dolge njive z izvedbo preliva za odvodnjo viška visokih voda Bele. Poseg se izvede v EUP-jih: VR_1901 (VC) in VR_2703 (K1);
– izvesti odvod zadržanih vod iz suhega zadrževalnika Dolge njive preko odvajalnega jaška.
(9) Območje sistema Ljubljanica in pritoki – usmeritve za zmanjšanje poplavne nevarnosti so:
– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj, območij proizvodnih dejavnosti in površin za turizem. Posegi se izvedejo v EUP-jih: VR_1676 (BT), VR_1870 (IP), VR_1338 (O), VR_1337 (IP), VR_2054 (O), VR_1336 (O), VR_1867 (O), VR_1868 (IP), VR_1335 (CU), VR_1333 (SK), BB_371 (SK), BB_373 (ZS), BB_1814 (SK), BB_1747 (SK), BB_400 (SK), BB_1760 (SK), BB_1763 (O) in BB_1750 (SK).
(10) Točne lokacije ukrepov so prikazane v strokovni podlagi Poplavna študija za območje Občine Vrhnika, Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dopolnitev 2013).
71. člen
(varstvo vrtač)
(1) Vrtač ni dopustno zasipavati. Zasip vrtače je dovoljen v primeru, da je le-ta opredeljen v ustrezni strokovni podlagi ter, če je za zasip pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje oziroma soglasje pristojnega organa. Zasip vrtače z namenom kmetijske rabe je dovoljen pod pogojem, da lastnik predhodno pridobi odločbo o uvedbi agromelioracije.
(2) Možnost zasipa vrtač, ki so v zahodnem in južnem delu mesta Vrhnika, je opredeljena v strokovni podlagi »Novelacija Študije vrtač v Občini Vrhnika«, izdelal Geologija d.o.o. Idrija, april 2012. Vrtače iz strokovne podlage so prikazane kot del prikaza stanja prostora.
(3) Vrtače se delijo na:
– strogo varovane vrtače z ohranjanjem naravnega okolja: Prepovedani so vsi posegi v vrtače, spreminjanje reliefnih oblik in hidrografske funkcije ter večji posegi v vegetacijo. Med te posege spadajo predvsem:
– gradbena dela (graditev cest in infrastrukturnih naprav), odkopavanje ali zasipavanje terena,
– gradnjo vseh vrst stavb,
– postavljanje ali polaganje površinskih energetskih vodov (npr. električni vodi, plinovodi, naftovodi, telefonski vodi ipd.),
– odlaganje odpadkov,
– zakrivanje ali kvarjenje značilnih razgledov na naravno dediščino z novimi stavbami, ograjami, žičnimi vodi ipd.,
– izvajanje sečnje na golosek.
Izjemoma je mogoče:
– vrtači št. 42 – Grogarjev dol in št. 43 – Tomažetov dol urediti za obisk javnosti (npr. napraviti steze in poti za obiskovalce, razgledišča, počivališča, postaviti ograje, table z obvestili in opozorili),
– posegati v vegetacijo zaradi čiščenja gozda.
– varovane vrtače z ohranjanjem kulturne krajine: Namen njihovega varovanja je ohranjanje kmetijske rabe površja (košnja travnikov ali obdelava njiv). Načeloma je prepovedano spreminjanje reliefa in hidrografske funkcije vrtač, vendar je pod pogoji navedenimi v četrtem odstavku tega člena možno izvesti zasutje dna vrtač, z namenom, da se omogoči lažja kmetijska obdelava. Pri tem morajo vrtače ohraniti svojo konkavno obliko.
– vrtače, primerne za urbano rabo: Možen je zasip vrtače in urbana raba pod pogoji tega člena. Dovoljeni so posegi v obrobje in dno vrtač na osnovi načrta, ki določa izkop zemljine, zasipanje do višine spodnjega roba s skalnatim materialom, ureditev nasutega površja za urbano ali kmetijsko rabo ter urejeno ponikanje meteornih voda.
– obstoječe zasute ali delno zasute vrtače: Zasute vrtače, ki so na območju stavbne namenske rabe, se lahko uporabljajo za urbano rabo, če se sanirajo pod pogoji tega člena. Zasute vrtače, ki so na območju namenske rabe K1 in K2, se lahko uporabljajo za kulturno rabo. Zasute vrtače, ki so na območju namenske rabe G, se pustijo naravni sukcesiji. Vrtače, ki so nepravilno zasute (smeti, odpadni material), se morajo sanirati.
(4) Pogoji za izvedbo zasipa vrtač:
– za vse vrtače, kjer je predvidena urbana raba, si mora investitor (lastnik zemljišča) pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (vodno dovoljenje) na podlagi izdelane tehnične dokumentacije. Izdelan mora biti načrt zasipa in ureditve s tlorisno karto in profili ter sprojektirani ponikalni objekti. Z geološko-hidrogeološko dokumentacijo je treba dokazati, da se z gradbenimi posegi ne bo spremenil odtok površinskih voda ali podtalnice, ki bi lahko povzročil tretjim osebam materialno škodo. Izveden mora biti nalivalni (ponikalni) test;
– pred zasipavanjem je potrebno iz dna vrtače odriniti humusno plast in jo uporabiti za rekultivacijo površin;
– vrtače je možno zasuti samo z okoljsko neoporečnim materialom. Vir materiala mora biti natančno določen. Izdelana mora biti kemijska analiza materiala in ocena kakovosti zemljine z vidika ugotovitve primernosti za vnos v tla ob upoštevanju predpisov o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– zasipavanje z gradbenimi odpadki je dovoljeno samo pod pogoji iz tretje alineje;
– material za zasip vrtač mora biti primerne zrnavosti (prevladujoča frakcija 3 do 300 mm), da bo prepusten za vodo;
– zasipavanje z glino ni dovoljeno;
– zasipavanje vrtač je dovoljeno do spodnjega roba vrtače.
(5) Navodila za ponikanje meteornih voda:
– padavinske odpadne vode z utrjenih površin in s streh je dovoljeno ponikati samo »in situ«. Odvajanje padavinske vode na sosednje parcele ali v sosednje vrtače ni dovoljeno, vsaka vrtača mora ohraniti ponikanje svojih lastnih voda;
– vsaka zasuta vrtača mora imeti svoj ponikalni objekt (enega ali več), ne glede na ustreznost in dobro prepustnost zasipnega materiala;
– projektna rešitev ponikanja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– vse meteorne vode z utrjenih površin se pred ponikanjem očisti v usedalniku, opremljenem z lovilcem olj.
(6) Pogoji gradnje na zasutih vrtačah:
– primeren način izrabe nasipnega osrednjega dela vrtač so površine brez objektov (dvorišča, vrtovi, parkirišča, dostopne ceste ipd.);
– PGD vsakega objekta mora vključevati tudi geomehansko poročilo;
– primeren način gradnje na območju vrtač je s temeljenjem v skalno osnovo na robu (pobočju) vrtač;
– kolikor se želi na umetno nasutem terenu graditi klasičen plitvo temeljen objekt, je potrebno odstraniti vso glino z dna vrtače do skalne podlage, kamniti material predhodno zdrobiti na ustrezno velikost zrn, izvajati zasip v slojih debeline po 0,30 m in vsak sloj sproti utrditi do predpisanih vrednosti ter sprotno izvajati meritve zbitosti s krožno dinamično ploščo;
– na nekontrolirano zgrajenem nasipu (nasip brez utrjevanja) je kasneje prepovedano graditi objekte oziroma se na nasipu objekt lahko zgradi le pod posebnimi geotehničnimi pogoji, določenimi v geomehanskem elaboratu (globoko temeljenje na pilotih, sanacija temeljnih tal ipd.);
– na nasipih, ki so izvedeni z »zasipanjem čez rob« gradnja, ni dovoljena;
– za območja vrtač, kjer kanalizacijski, vodni ali plinski vodi potekajo v nasipu, je potrebno izdelati geotehnični projekt izvedbe nasipa z navodili o izdelavi, vgrajevanju in utrjevanju materiala. Po končani izvedbi nasipa se mora izdelati geotehnično poročilo o doseženih predpisanih parametrih, ki ga investitor ob tehničnem pregledu preda upravljavcu.
(7) Sanacija zasutih ali delno zasutih vrtač:
– zasute vrtače, katerih površje ni urejeno, je obvezno sanirati in rekultivirati. Sanacija površja je obveznost lastnika parcele. Vrtače, ki so zasute v celoti, se morajo legalizirati na podlagi načrta izvedenih del, z dokazom o sestavi in ponikovalni sposobnosti zasipnega materiala;
– vrtače, ki jih je potrebno sanirati, so opredeljene v kartah namenske rabe prostora, posebnih PIP (priloga 2) in usmeritvah za izdelavo OPPN (priloga 3);
– posebno hidrotehnično sanacijo je potrebno izvesti na območju nižje ležečih vrtač na Betajnovi. Izdela naj se hidrotehnični projekt, v katerem bo na osnovi geodetskega načrta in hidrogeološkega elaborata sprojektirana izvedba hidrotehničnih objektov, s katerimi se bo preprečil dvig podtalnice nad poplavno koto objektov na tem območju. Projekt mora biti usklajen s Poplavno študijo Občine Vrhnika (izdelal PUH d.d. in Matija Bogdan Marinček s.p., 2011).
72. člen
(varstvo pred plazovi in erozijo)
(1) Območja verjetnosti pojavljanja vseh pobočnih premikov so prikazana v prikazu stanja prostora.
(2) Na območjih zelo velike in velike verjetnosti pojavov pobočnega premikanja je obvezen obširen in detajlni pregled terena s strani inženirskega geologa pred načrtovanjem vseh posegov v prostor. Obvezen je pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Priporočila iz pregleda morajo biti upoštevana pri projektiranju posega v prostor.
(3) Na območjih srednje vrednosti pojavov pobočnega premikanja je obvezen pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočljiv je pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Priporočila iz pregleda morajo biti upoštevana pri projektiranju posega v prostor.
(4) Na območjih majhne vrednosti pojavov pobočnega premikanja je priporočljiv pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja in pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Priporočila iz pregleda morajo biti upoštevana pri projektiranju posega v prostor.
(5) Na območjih zelo majhne vrednosti pojavov pobočnega premikanja je priporočljiv pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika, če pri izvajanju gradbenih izkopov nastanejo težave. Priporočila iz pregleda morajo biti upoštevana pri projektiranju posega v prostor.
(6) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo zmanjševanju nevarnosti plazov in erozije.
(7) Na erozijskih območjih, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske ali bočne erozije, je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, ki ni skladno z usmeritvami gozdnogospodarskega načrta,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavnih z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa, ki ni skladno z usmeritvami gozdnogospodarskega načrta.
(8) Na plazljivih območjih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(9) Na plazovitih območjih, kjer zaradi klimatskih in topografskih razlogov redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstaja velika verjetnost, da se pojavijo, je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
(10) Na ogroženih območjih niso dopustni posegi v prostor, ki bi lahko povzročili materialno škodo na objektih ali bi negativno vplivali na druge objekte in območja.
(11) Pri poseganju v tla na območju vodotokov in razgaljenih površinah je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela, da se preprečijo erozijski pojavi.
73. člen
(varstvo pred potresi)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.
74. člen
(območja zaščite in reševanja)
Za potrebe zaščite in reševanja so določena območja:
– za evakuacijo prebivalstva in njegovo nastanitev: Mirke (VR_2019), športni park Vrhnika (VR_1269), območje Tičnica (VR_2110, VR_2080, VR_2127), območje ob Vojašnici 26. oktober (VR_967), Bistra (severni del BB_329),
– za pokop ljudi: obstoječa pokopališča in pokopališče Vrhnika z možnostjo širitve (VR_1365),
– za deponijo ruševin: območje Tičnica (VR_2126, VR_2140, VR_2179, VR_2174, VR_2175, VR_2176), kamnolom Verd (VE_294) in odlagališče IUV pri kamnolomu Verd (VE_298), kamnolom Podčelo (SV_88),
– heliport: športni park Vrhnika – stadion (VR_1269).
75. člen
(zakljanjanje)
V naseljih z več kot 5000 prebivalci se v objektih, ki so določeni s predpisi, gradijo zaklonišča. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
3.4.11.4 Obrambne potrebe
76. člen
(obrambne potrebe)
(1) Objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo – izključna raba so:
– Vojašnica Ivan Cankar,
– Končni hrib,
– Strmca – Vrhnika,
– Rakov hrib,
– Ljubljanski vrh,
– Podkotelj.
(2) V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitve objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
3.4.12 Varovanje zdravja
77. člen
(splošno)
(1) Zagotovi se dodatne vire pitne vode ter nadgradi obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Za zagotavljanje kakovostne pitne vode se sanira vodovodni sistem v tistem delu, kjer so vodovodne cevi iz azbesta.
(3) Za izboljšanje bivalnega okolja se dogradi manjkajoče komunalno omrežje, zgradi centralno čistilno napravo Vrhnika ter obnovi dotrajane kanale.
(3) Zbiranje in odstranjevanje odpadkov se izvaja preko omrežja individualnih in skupnih zbirnih mest za komunalne odpadke. Iz zbirnih mest se komunalne odpadke odvaža v komunalno cono Tojnice. Zgradi se zbirni center na Tojnicah.
78. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom se na območju stavbnih zemljišč določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:
– območja namenske rabe SB, za katere se določa II. stopnja varstva pred hrupom;
– območja namenske rabe C, ki so pretežno namenjena izobraževanju ali zdravstvu, ali deli teh območji namenjeni tem dejavnostim, kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom;
– območja namenske rabe I, kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Na območjih namenske rabe PC in PŽ ter območjih lokalnih cest (kategorizacija ceste LC) se določa IV. stopnja varstva pred hrupom. Za ostala območja prometnih površin in GJI se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(3) Na stavbnih zemljiščih z II. stopnjo varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih cestah znaša 15 m na vsako stran od roba cestnega telesa.
(4) Na območjih namenske rabe K1, K2, G, L in f se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(5) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa, ki so s posebnimi predpisi določene za posamezne stopnje varstva pred hrupom, so lahko presežene za javne prireditve, javne shode ali druge začasne dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa za okolje.
(6) Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Novogradnje, rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
(7) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti objekta izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
(8) Obstoječe vire čezmernega hrupa je treba sanirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.
(9) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege treba načrtovati tako, da ne bo treba izvesti dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa.
(10) Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati veljavne predpise in načrtovati ustrezno zaščito pred hrupom ob upoštevanju predvidenega povečanja obremenitev v 20-letnem planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.
(11) Za nova območja poselitve oziroma za gradnjo novih stanovanjskih objektov v vplivnem pasu avtoceste, za katere je predvidena izdelava OPPN, je potrebno izdelati oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju, zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe s katerimi bo zagotovljeno, da mejne vrednosti obremenitve s hrupom v objektih in na pripadajočih zunanjih površinah tudi v dolgoročnem obdobju ne bodo presežene. V OPPN mora biti za vse ukrepe utemeljena tudi njihova izvedljivost in določen investitor.
(12) Na območju namenske rabe CU, ki se nahaja v območju obremenjenosti s hrupom zaradi avtoceste, se za vse varovane prostore stavb predvideva ustrezna pasivna zaščita sklano s področnimi predpisi.
79. člen
(osončenje)
Pri novogradnjah (tudi dozidavah, nadzidavah in nadometnih gradnjah) objektov je v bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) objektov, ki se gradijo, in v bivalnih prostorih obstoječih objektov v vplivnem območju treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša:
– dne 21. 12. – 1 ura,
– dne 21. 3. in 21. 9 – 3 ure,
– dne 21. 6. – 5 ur.
80. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise varstva pred požarom ter za primer požara zagotoviti:
– odmike med objekti ali ustrezne protipožarne ločitve,
– prometne/manipulacijske površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru ne smejo omejiti ali preprečiti dovoza do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Za varstvo pred požari je v skladu s področnimi predpisi treba zagotoviti urgentne poti in površine.
(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so opredeljeni v področnih predpisih.
81. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik in radar.
(2) Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) Za vse obstoječe zakonito zgrajene objekte (nadzidave in dozidave ter spremembe namembnosti objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso oziroma ne bodo prekoračene.
(4) Načrtovanje in gradnja stanovanjskih objektov v elektroenergetskih koridorjih obstoječih oziroma predvidenih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 110 kV ali več nista dopustni.
(5) Pri umeščanju stanovanjskih objektov v bližini elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 35 kV ali več se upošteva varovalne pasove iz tretjega odstavka 59. člena tega odloka.
82. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja z zmanjšano porabo električne energije na prebivalca, okolju prijaznim režimom osvetljevanja (nočni varčevalni režim), z daljinskim nadzorom in upravljanjem ter z zamenjavo in uporabo varčnih in okolju prijaznih svetilk in sijalk, v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
3.4.13 Območja, za katere veljajo sprejeti prostorski izvedbeni načrti
83. člen
(območja, za katera veljajo sprejeti PIN)
(1) Na območjih, za katera veljajo sprejeti PIN, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo.
(2) Za območja, ki so s tem odlokom opredeljena za pripravo OPPN, se do njihovega sprejetja upoštevajo določila veljavnega PIN.
3.4.14 Območja urejanja z OPPN
84. člen
(priprava OPPN, ki so določeni s tem odlokom)
(1) Za območja, za katera je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za njegovo izdelavo. Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati tudi druge PIP tega odloka (splošne, glede na namensko rabo), ki jih usmeritve za OPPN ne spreminjajo.
(2) Če OPPN vključuje več EUP, je treba izdelati strokovne podlage s strokovnimi rešitvami prostorskih ureditev za celotno območje in določiti etapnost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja z OPPN.
(3) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi en ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto in da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(4) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je treba izdelati strokovne podlage in strokovne rešitve prostorskih ureditev, določiti in rezervirati morebitne površine za programe družbene infrastrukture, omrežja prometne in GJI, etape in faznost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja z OPPN ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni OPPN. Vsak del OPPN mora biti funkcionalno zaokrožen in vsebovati vsaj tolikšen delež ureditev za javne programe (parkirišča, zelene površine, igrišča ipd.), kolikšen je predpisan za celotno območje OPPN.
(5) Kjer je pri izvajanju OPPN dopustna etapnost, mora vsaka etapa zajeti vsaj 25 % območja predvidenega za OPPN.
(6) Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v fazi njegove priprave lahko poveča in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu pod pogojem, da se sprememba meje utemelji v sklepu o pripravi OPPN.
(7) Za območje celovite prenove v območjih naselbinske dediščine Vrhnika in Verd, za katerega je predvidena izdelava OPPN, je KNP njegov obvezni sestavni del. Za območje naselbinske dediščine Vrhnika se pripravi:
– KNP Hrib – Gradišče za OPPN Gradišče – Hrib (VR_1367, VR_1368, VR_1369, VR_2060),
– KNP Stara cesta – Vas OPPN Stara cesta (VR_474), OPPN Vrhnika – Vas (VR_1390, VR_1391, VR_1846, VR_2104),
– KNP Tržaška cesta – Cankarjev trg za OPPN Cankarjev trg – Občina (VR_472, VR_473, VR_1774, VR_1872), OPPN Črni orel – bencinska postaja (VR_457, VR_458, VR_1412), OPPN Sodnijski trg (VR_459, VR_460), OPPN Osnovna šola Ivana Cankarja – vrtec Želvica (VR_470), OPPN Tržaška cesta (VR_464, VR_1329, VR_1680, VR_1873), OPPN Tržaška cesta – Boter (VR_471), OPPN Tržaška cesta – kulturni dom (VR_467, VR_2051, VR_2052), OPPN Tržaška cesta – Kunstljeva vila – Mlečna (VR_1859, VR_1874, VR_1875), OPPN Tržaška cesta – Mantova (VR_1893), OPPN Upravni center Vrhnika (VR_462, VR_463).
Za območje naselbinske dediščine Verd – Vaško jedro se pripravi KNP Verd – Vaško jedro za OPPN Verd (VR_1281, VR_1399, VR_1400, VR_1883, VR_2103).
Za območje Vrhnike, kjer so predvideni trije KNP-ji, je potrebno izdelati skupni analitični del, izvedbeni pa se lahko izdela za vsakega posebej. Strokovne podlage za OPPN Vrhnika – Trško jedro (izdelal Inštitut Villa Sancti, Ljubljana, december 2011) so podlaga za KNP.
85. člen
(urbanistični, arhitekturni ali krajinski natečaj in strokovne rešitve prostorskih ureditev v OPPN)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve izdela eden ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo OPPN, odloči strokovna komisija.
(2) Izvedba natečajev ni obvezna.
(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev je določena v podrobnih usmeritvah za izdelavo posameznih OPPN oziroma v sklepu o pripravi OPPN.
86. člen
(dopustne gradnje in druga dela do sprejema OPPN)
(1) Do sprejema OPPN so na območjih, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov ali dela objekta v skladu z namensko rabo EUP,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in ograj na parcelah, namenjenih gradnji, obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI,
– gradnja GJI za potrebe priključevanja obstoječih objektov,
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč,
– parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN),
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov,
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
– urejanje odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča ipd.,
– vodnogospodarske ureditve,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
Posegi v območjih kulturne dediščine so dopustni izključno z upoštevanjem kulturnovarstvenih pogojev in pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(2) V posameznih območjih OPPN, so poleg posegov iz prejšnjega odstavka dopustni tudi posegi navedeni v prilogi 3.
(3) Na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, parcelacija ni dovoljena, razen za potrebe GJI.
(4) Do izdelave OPPN s KNP so dovoljena samo vzdrževalna in prenovitvena dela v skladu s kulturno varstvenimi pogoji ter kulturno varstvenim soglasjem.
87. člen
(posebni pogoji za gradnjo stanovanj)
Pri pripravi OPPN, ki vključuje stanovanjske stavbe, je treba izdelati preveritev obstoječih zmogljivosti obstoječih vrtcev, osnovnih šol, domov za ostarele in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če pristojni občinski organ za družbene dejavnosti, ugotovi, da so obstoječe zmogljivosti neustrezne, je treba sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi tudi nove objekte družbene infrastrukture.
88. člen
(splošni pogoji za pripravo OPPN, ki niso predvideni z OPN)
OPPN se izdela za posamezni EUP ali manjše območje znotraj posameznega EUP tudi takrat, kadar njegova izdelava ni predvidena s tem odlokom, če:
– se izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN za predlagano območje,
– gre za sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– gre za gradnjo na stavbnih zemljiščih, kjer je predvidena komasacija,
– gre za gradnjo na stavbnih zemljiščih, kjer ni mogoče zagotoviti dostopov do parcel, namenjenih gradnji,
– gre za gradnjo ali kompleksne preureditve na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1,5 ha,
– gradnje vseh vrst energetskih objektov z močjo nad 10 MW, razen če gre za objekt v sklopu zaključenih industrijskih obratov, ki je namenjen izključno interni uporabi,
– gre za gradnjo objektov in naprav GJI,
– gre za urejanje, sanacijo in prenovo delov naselij,
– gre za sanacijo degradiranih območij izven naselij.
3.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo prostora
89. člen
(stanovanjske površine za eno- in dvostanovanjske objekte na ravnem terenu – SSea)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Stanovanjske površine za eno- in dvostanovanjske objekte na |
|ravnem terenu so namenjene bivanju in spremljajočim |
|dejavnostim. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– bivanje |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrtne, |
|trgovske in storitvene gostinstvo in turizem, poslovne, |
|družbene in druge. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– eno- in dvostanovanjske stavbe, |
|– stanovanjske stavbe za posebne namene, |
|– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti.|
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih |
|prebivalcev, |
|– da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali |
|krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili |
|(priklopniki in polpriklopniki), |
|– objekti za kmetijstvo so dopustni le na parceli, namenjeni |
|gradnji, ob obstoječih kmetijah, |
|– v primeru novogradnje objekta, kjer bo del objekta namenjen |
|za spremljajoče dejavnosti ali spremembe namembnosti ali rabe |
|dela objekta za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh |
|prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za obrt in poslovne |
|dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, |
|gostinstvo, turizem, družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta|
|ali dela objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: |
|– nadzidave dvojčkov, vrstnih in atrijskih hiš niso dopustne; |
|dopustna je izraba podstrešij brez posegov v strešno |
|konstrukcijo, |
|– skladiščenje materiala in vozil v odprtem prostoru ni |
|dovoljeno. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-----------------------+-------------------+-------+-----------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-----------------------+-------------------+-------+-----------+
|AP |največ 40 % |/ |najmanj 30 |
| | | |% |
+-----------------------+-------------------+-------+-----------+
|AP (dvojček) |največ 50 % |/ |najmanj 25 |
| | | |% |
+-----------------------+-------------------+-------+-----------+
|AS |največ 50 % |/ |najmanj 25 |
| | | |% |
+-----------------------+-------------------+-------+-----------+
|C |največ 40 % |0,5 |najmanj 30 |
| | | |% |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do |
|P+1+M, |
|– nadomestne gradnje največ do enake višine, kot jo ima stavba,|
|ki se nadomešča. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– stanovanjski objekti: AP, AS, |
|– ostali objekti: C. |
+---------------------------------------------------------------+
90. člen
(stanovanjske površine za eno- in dvostanovanjske objekte na razgibanem terenu – SSeb)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Stanovanjske površine za eno- in dvostanovanjske objekte na |
|razgibanem terenu so namenjene bivanju in spremljajočim |
|dejavnostim. Gre za območja enodružinskih hiš ob robovih |
|naselij, na vznožjih oziroma tam, kjer je cilj ohraniti |
|redkejšo poseljenost. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– bivanje, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, |
|trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne |
|dejavnosti, družbene in druge. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– eno- in dvostanovanjske stavbe, |
|– stanovanjske stavbe za posebne namene, |
|– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti.|
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih |
|prebivalcev, |
|– da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali |
|krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili |
|(priklopniki in polpriklopniki), |
|– parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna|
|vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso |
|dopustne, |
|– objekti za kmetijstvo so dopustni le na parceli, namenjeni |
|gradnji, ob obstoječih kmetijah, |
|– v primeru, novogradnje objekta, kjer bo del objekta namenjen |
|za spremljajoče dejavnosti ali spremembe namembnosti ali rabe |
|dela objekta za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh |
|prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za obrt in poslovne |
|dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, |
|gostinstvo, turizem, družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta|
|ali dela objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: |
|– nadzidave obstoječih stavb: dvojčkov, vrstnih in atrijskih |
|hiš niso dopustne; dopustna je izraba podstrešij brez posegov v|
|strešno konstrukcijo, |
|– skladiščenje materiala in vozil v odprtem prostoru ni |
|dovoljeno. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+----------------------+--------------------+-------+-----------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+----------------------+--------------------+-------+-----------+
|AP |največ 35 % |/ |najmanj 35 |
| | | |% |
+----------------------+--------------------+-------+-----------+
|C |največ 35 % |0,5 |najmanj 35 |
| | | |% |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do |
|P+1+M, |
|– nadomestne gradnje največ do enake višine, kot jo ima stavba,|
|ki se nadomešča. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– stanovanjski objekti: AP – dvojčki niso dovoljeni, |
|– ostali objekti: C. |
+---------------------------------------------------------------+
91. člen
(stanovanjske površine za večstanovanjske objekte – SSv)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Stanovanjske površine za večstanovanjske objekte so namenjene |
|bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– bivanje, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina |
|in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, |
|družbene in druge. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– večstanovanjske stavbe, |
|– stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
|– stanovanjske stavbe za posebne namene, |
|– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti.|
|Objekti za lastne potrebe in ograje, ki niso bile načrtovane v |
|PGD, pomožni kmetijsko-gozdraski objekti in bazne postaje niso |
|dopustni. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih |
|prebivalcev, |
|– da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, |
|– da vse skupaj ne presegajo 20 % bruto etažnih površin |
|celotnega območja (EUP), |
|– če so dejavnosti locirane v stanovanjskih stavbah, so |
|dopustne le v pritličjih in z ločenimi vhodi tako, da |
|obiskovalci ne motijo stanovalcev, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna|
|vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso |
|dopustne, |
|– v primeru, novogradnje objekta, kjer bo del objekta namenjen |
|za spremljajoče dejavnosti ali spremembe namembnosti ali rabe |
|dela objekta za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh |
|prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za gostinstvo, turizem in|
|poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, |
|družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: |
|– dopustna je izraba podstrešij brez posegov v strešno |
|konstrukcijo, |
|– skladiščenje materiala in vozil v odprtem prostoru ni |
|dovoljeno. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+--------------------+-----------------+----------------+-------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+--------------------+-----------------+----------------+-------+
|BP |največ 20 % |največ 0,8 |najmanj|
| | | |35 % |
+--------------------+-----------------+----------------+-------+
|BPo, C |največ 40 % |največ 0,8 |najmanj|
| | | |30 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– novogradnje do P+4 ali P+4+M ali T, |
|– nadomestne gradnje največ do enake višine, kot jo ima stavba,|
|ki se nadomešča. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– stanovanjski objekti: BP, BPo, |
|– ostali objekti: C. |
+---------------------------------------------------------------+
92. člen
(stanovanjske površine za posebne namene – SB)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Stanovanjske površine za posebne namene so namenjene občasnemu |
|ali stalnemu bivanju ostarelih, otrok, študentov in drugih |
|socialnih skupin. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– bivanje, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina |
|in storitve, gostinstvo in turizem, družbene in druge. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– stanovanjske stavbe za posebne namene, |
|– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti.|
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da služijo zadovoljevanju prebivalcev območja, |
|– da nimajo negativnega vpliva na okolje ali moteče na osnovno |
|dejavnost, |
|– da vse skupaj ne presegajo 10 % bruto etažnih površin |
|celotnega območja (EUP), |
|– če so dejavnosti locirane v stanovanjskih stavbah, so |
|dopustne le v pritličjih in z ločenimi vhodi tako, da |
|obiskovalci ne motijo stanovalcev, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– v primeru, novogradnje objekta, kjer bo del objekta namenjen |
|za spremljajoče dejavnosti ali spremembe namembnosti ali rabe |
|dela objekta za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež |
|poslovnih prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, |
|gostinstvo, turizem, družbene in druge je do 200 m2 BTP objekta|
|ali dela objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
|BP, BPo, C |največ 40 % |največ 0,5 |najmanj |
| | | |40 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– novogradnje do P+2 ali P+1+M ali T, |
|– nadomestne gradnje največ do enake višine, kot jo ima stavba,|
|ki se nadomešča. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|– usklajeno oblikovanje kompleksa, z upoštevanjem strukture in |
|morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– BP, BPo, C. |
+---------------------------------------------------------------+
|ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Na parceli, namenjeni gradnji, objekta oziroma v območju (EUP) |
|mora biti najmanj 5 dreves/1000 m2. |
+---------------------------------------------------------------+
93. člen
(površine podeželskega naselja – SK)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine podeželskega naselja so namenjene bivanju, kmetijam z |
|dopolnilnimi dejavnostmi ter spremljajočim dejavnostim. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– bivanje, |
|– kmetijstvo, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, |
|trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne |
|dejavnosti, družbene in druge. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– eno- in dvostanovanjske stavbe, |
|– kmetijsko-gospodarski objekti, |
|– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti.|
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih |
|prebivalcev, |
|– da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali |
|krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili |
|(priklopniki in polpriklopniki), |
|– parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna|
|vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso |
|dopustne, |
|– objekti za kmetijstvo so dopustni le na parceli, namenjeni |
|gradnji, |
|– v primeru, novogradnje objekta, kjer bo del objekta namenjen |
|za spremljajoče dejavnosti ali spremembe namembnosti ali rabe |
|dela objekta za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh |
|prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za obrt in poslovne |
|dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, |
|gostinstvo, turizem, družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta|
|ali dela objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
|AP |največ 40 % |/ |najmanj |
| | | |30 % |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
|C |največ 40 % |največ 0,5 |najmanj |
| | | |35 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– novogradnje (vključno z dozidavami in nadzidavami) največ do |
|P+1+M, |
|– nadomestne gradnje največ do enake višine, kot je višina |
|stavbe, ki se nadomešča, |
|– najvišja kota zaključka strehe je 6,0 m. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– AP, C. |
+---------------------------------------------------------------+
94. člen
(površine počitniških hiš – SP)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine počitniških hiš so namenjene začasnemu bivanju. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– začasno bivanje, |
|– šport in rekreacija na prostem. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– počitniške stavbe, |
|– športna igrišča za športe na prostem, |
|– otroška in druga javna igrišče. |
+---------------------------------------------------------------+
|LEGA OBJEKTOV |
|Minimalni odmik med počitniškimi objekti je 10 m (šteje se |
|skrajna točka objekta), če nov objekt na poslabšuje bivalnih |
|pogojev in rabe obstoječih objektov. V nasprotnem primeru je |
|dovoljen minimalni odmik med objekti 15 m. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
|BTP počitniške hiše je največ 75 m2. |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-----------------------+--------------------+-----+------------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-----------------------+--------------------+-----+------------+
|AP |največ 30 % |/ |najmanj 40 |
| | | |% |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Pogoji oblikovanja počitniških objektov so: |
|– tloris: razmerje stranic 1:1,5 do 1:2, |
|– višina: P+M, kota pritličja največ 1 m nad raščenim terenom, |
|kolenčni zid največ 0,3 m, |
|– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v |
|vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželeni. |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– počitniški objekt: AP. |
+---------------------------------------------------------------+
95. člen
(osrednja območja centralnih dejavnosti – CU)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Osrednja območja centralnih dejavnosti so območja mestnega |
|središča, kjer gre pretežno za prepletanje centralnih |
|dejavnosti in bivanja. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– trgovske in storitvene dejavnosti, |
|– gostinstvo in turizem, |
|– poslovne dejavnosti, |
|– družbene dejavnosti, |
|– druge, |
|– bivanje. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– eno- in dvostanovanjske stavbe, |
|– večstanovanjske stavbe, |
|– stanovanjske stavbe za posebne namene, |
|– stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
|– objekti za trgovske in storitvene dejavnosti, |
|– objekti za gostinstvo in turizem, |
|– objekti za poslovne dejavnosti, |
|– objekti za družbene dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte, ki niso namenjeni |
|bivanju: |
|– da ne vplivajo moteče na druge dejavnosti v EUP, tudi na |
|bivanje, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– da je za objekte, ki niso namenjeni izključno bivanju, mogoča|
|neposredna navezava vsaj na javno mestno ali krajevno cesto, |
|– parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna|
|vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso |
|dopustne, |
|– v stanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) ali |
|cestah višje kategorije in drugih javnih površinah je treba |
|zagotoviti javna pritličja. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+------------------------+---------------+--------------+-------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+------------------------+---------------+--------------+-------+
|AP, AS, BP, BPo, C |največ 50 % |največ 1,0 |najmanj|
| | | |30 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih |
|gabaritov naselja, |
|– največ do P+4 ali P+3+M ali T. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– AP, AS, BP, BPo, C. |
+---------------------------------------------------------------+
|ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|– na parceli, namenjeni gradnji, morajo biti najmanj 4 |
|drevesa/1000 m2, razen pri eno- in dvostanovanjskih stavbah. |
+---------------------------------------------------------------+
96. člen
(druga območja centralnih dejavnosti – CD)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Druga območja centralnih dejavnosti so območja različnih |
|centralnih dejavnosti, brez bivanja. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor: |
|Dopustne dejavnosti: |
|– trgovske in storitvene dejavnosti, |
|– gostinstvo in turizem, |
|– poslovne dejavnosti, |
|– družbene dejavnosti, |
|– druge. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– objekti za trgovske in storitvene dejavnosti, |
|– objekti za gostinstvo in turizem, |
|– objekti za poslovne dejavnosti, |
|– objekti za družbene dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna|
|vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso |
|dopustne. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
|AP, BP, BPo |največ 40 % |največ 0,8 |najmanj |
| | | |30 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih |
|gabaritov naselja, |
|– objekti BP, BPo, C (razen cerkve) največ do P+2+M ali T, |
|– objekti AP največ do P+1+M. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– AP, BP, BPo. |
+---------------------------------------------------------------+
|ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|– na parceli, namenjeni gradnji, morajo biti najmanj 4 |
|drevesa/1000 m2. |
+---------------------------------------------------------------+
97. člen
(površine za industrijo – IP)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine za industrijo so namenjene industriji, ki potrebuje |
|kompleksne objekte ali druge industrijske objekte z večjo |
|obremenitvijo okolja ter tehnološkim parkom. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– proizvodne dejavnosti, |
|– skladiščenje, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, |
|trgovske in storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne |
|dejavnosti. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– industrijski objekti, |
|– rezervoarji, silosi, skladišča, |
|– čistilne naprave, |
|– energetski objekti, |
|– zbirni center za odpadke, |
|– bencinski servisi, |
|– objekti za promet, |
|– pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da služijo izvajanju osnovne dejavnosti, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
|C, D, E |največ 50 % |največ 1,0 |najmanj |
| | | |15 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih |
|gabaritov naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– C, D, E. |
+---------------------------------------------------------------+
|ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Na parceli, namenjeni gradnji, mora biti najmanj 25 dreves/ha. |
+---------------------------------------------------------------+
98. člen
(gospodarske cone – IG)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Gospodarske cone so namenjene tehnološkim parkom, proizvodnim, |
|obrtnim skladiščnim, prometnim, trgovskim in poslovnim |
|dejavnostim. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– proizvodne dejavnosti, |
|– obrt, |
|– skladiščenje, |
|– promet, |
|– trgovina, |
|– poslovne dejavnosti. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– proizvodni objekti, |
|– rezervoarji, silosi, skladišča, |
|– energetski objekti, |
|– bencinski servisi, |
|– objekti za promet, |
|– poslovni objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– skladišča so dopustna le kot sestavni del osnovne dejavnosti.|
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
|C, D, E |največ 50 % |največ 0,8 |najmanj |
| | | |15 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih |
|gabaritov naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– C, D, E. |
+---------------------------------------------------------------+
|ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Na parceli, namenjeni gradnji, mora biti najmanj 25 dreves/ha. |
+---------------------------------------------------------------+
99. člen
(površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo – IK)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo so namenjene |
|kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo |
|živali. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– kmetijstvo, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina |
|in storitve, poslovne dejavnosti. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– stavbe za rastlinsko pridelavo, |
|– stavbe za rejo živali, |
|– druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
|– čistilne naprave. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da dopolnjujejo osnovno namembnost območja, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– da spremljajoče dejavnosti ne presegajo 20 % bruto etažnih |
|površin osnovne dejavnosti v območju (EUP). |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
|D, E |največ 50 % |največ 0,5 |najmanj |
| | | |15 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih |
|gabaritov naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– D, E. |
+---------------------------------------------------------------+
100. člen
(površine za turizem – BT)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine za turizem so namenjene hotelom, bungalovom, kampom in|
|drugim objektom za turistično prenočevanje. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– gostinstvo in turizem, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina |
|in storitve, poslovne dejavnosti, družbene in druge. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– objekti za gostinstvo in turizem (npr. hoteli, gostinske |
|stavbe za kratkotrajno nastanitev, kampi, parkirišča za |
|avtodome), |
|– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti.|
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da ne vplivajo moteče na osnovno dejavnost v območju EUP, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– da spremljajoče dejavnosti ne presegajo 20 % bruto etažnih |
|površin osnovne dejavnosti v območju (EUP). |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+----------------------+----------------+---------------+-------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+----------------------+----------------+---------------+-------+
|AP, AS, BPo, C |največ 40 % |največ 0,5 |najmanj|
| | | |30 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– največ do P+2+M ali T. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– AP, AS, BPo, C. |
+---------------------------------------------------------------+
|ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Na parceli, namenjeni gradnji, morajo biti najmanj 4 |
|drevesa/1000 m2. |
+---------------------------------------------------------------+
101. člen
(športni centri – BC)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Športni centri so namenjeni telovadnicam, športnim dvoranam, |
|stadionom, kopališčem in drugim objektom za šport in |
|rekreacijo. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– rekreacijske in športne dejavnosti, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina |
|in storitve, poslovne dejavnosti, družbene in druge. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– telovadnice, športne večnamenske dvorane, stadioni, |
|kopališča, bazeni, balinišča, kegljišča, fitnes centri, centri |
|dobrega počutja itd.), |
|– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti.|
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da ne vplivajo moteče na osnovno dejavnost v območju EUP, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– da spremljajoče dejavnosti ne presegajo 20 % bruto etažnih |
|površin osnovne dejavnosti v območju (EUP). |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
|BPo, C, D |največ 40 % |največ 0,5 |najmanj |
| | | |30 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– največ do P+2+M ali T. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– BPo, C, D. |
+---------------------------------------------------------------+
|ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Na parceli, namenjeni gradnji, morajo biti najmanj 4 |
|drevesa/1000 m2. |
+---------------------------------------------------------------+
102. člen
(površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem – ZS)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine za rekreacijo in šport na prostem so namenjena |
|preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na |
|prostem in izboljšanju kakovosti bivanja. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– šport in rekreacija na prostem, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina |
|in storitve, poslovne dejavnosti in družbene dejavnosti. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– objekti za šport in rekreacijo na prostem, |
|– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti |
|(tudi garderobe). |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da služijo osnovni dejavnosti in da nanjo nimajo motečih |
|vplivov, |
|– da vsota BEP vseh spremljajočih dejavnosti ne presega 5 % |
|parcele, namenjene gradnji, |
|– v primeru, novogradnje objekta, kjer bo del objekta namenjen |
|za spremljajoče dejavnosti ali spremembe namembnosti ali rabe |
|dela objekta za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh |
|prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, |
|gostinstvo in turizem je do 100 m2 BTP objekta ali dela |
|objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-------------------------------+-------------------------------+
|Odprta športna igrišča |Ostale zelene površine in |
| |ureditve |
+-------------------------------+-------------------------------+
|največ 60 % |največ 40 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– do P. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|– usklajeno oblikovanje kompleksa z upoštevanjem strukture in |
|morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– paviljonski tip objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
|ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Na parceli, namenjeni gradnji, mora biti najmanj 8 dreves/1000 |
|m2. |
+---------------------------------------------------------------+
103. člen
(parki – ZP)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Parki so urejene zelene površine, namenjene preživljanju |
|prostega časa in drugim reprezentativnim funkcijam. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– preživljanje prostega časa na prostem. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– parkovni objekti in ureditve, tudi otroška igrišča in manjša |
|igrišča za igre z žogo, |
|– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti (kavarna, |
|slaščičarna ali sladoledni vrt), |
|– pomožni objekti samo v skladu s celovitim načrtom urejanja |
|parka. |
|Dopustne gradnje: |
|– gradnje parkovnih ureditev, |
|– pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti, |
|– zbirna mesta za odpadke niso dovoljena. |
|Na zemljiščih ali delih zemljišč, kjer je po izvedbi ukrepov |
|srednja poplavna ogroženost, je potrebno upoštevati omejitve v |
|skladu s predpisi s področja voda. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– v obstoječih objektih so dopustne kulturne dejavnosti, |
|trgovine s spominki in turistične storitve, |
|– ob vodotokih je dopustna gradnja brvi in pomolov, vstopno |
|izstopnih mest, dostopov do vode in pristanov, |
|– v parkih, večjih od 5 ha je dopustno postaviti kavarno, |
|slaščičarno ali sladoledni vrt do skupno 100 m2 BTP. Če je, |
|glede na velikost urejenih parkovnih površin, dopustno zgraditi|
|več objektov, se ti v prostoru ne smejo združevati. |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
|Raščen travni teren z grmovnicami, drevjem in drugimi |
|zasaditvami mora pokrivati najmanj 70 % površine parka. |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– do P. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV: |
+---------------------------------------------------------------+
|– usklajeno oblikovanje kompleksa z upoštevanjem strukture in |
|morfologije širšega območja (naselja in krajine), |
|– paviljonska gradnja in transparentnost objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– paviljonski tip objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
104. člen
(površine za vrtičkarstvo – ZV)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine za vrtičkarstvo so namenjena prostočasni dejavnosti |
|pridelovanja vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin za |
|lastne potrebe. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– preživljanje prostega časa na prostem. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– ureditev zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov, |
|– otroška igrišča, |
|– pomožni objekti samo v skladu s poglavjem 3.4.4. Pomožni |
|objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|– usklajeno oblikovanje kompleksa z upoštevanjem strukture in |
|morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– paviljonski tip objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
105. člen
(druge urejene zelene površine – ZD)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Druge urejene zelene površine so namenjene zelenim pasovom z |
|zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– preživljanje prostega časa na prostem. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– pomožni objekti samo v skladu s celovitim načrtom urejanja |
|zelenih površin. |
|Dopustne gradnje: |
|– zbiralnice za odpadke niso dovoljene. |
|Na zemljiščih ali delih zemljišč, kjer je po izvedbi ukrepov |
|srednja poplavna ogroženost, je potrebno upoštevati omejitve v |
|skladu s predpisi s področja voda. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte |
|– ob vodotokih je dopustna gradnja brvi in pomolov, vstopno |
|izstopnih mest, dostopov do vode in pristanov. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
|Raščen travni teren z grmovnicami, drevjem in drugimi |
|zasaditvami mora pokrivati najmanj 70 % površine območja (EUP).|
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– do P. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV: |
+---------------------------------------------------------------+
|– usklajeno oblikovan je kompleksa z upoštevanjem strukture in |
|morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– paviljonski tip objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
106. člen
(pokopališča – ZK)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Pokopališča so namenjena površinam za pokop in spominu na |
|umrle. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– pokopališče. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– pokopališče, vključno s spremljajočimi objekti, |
|– stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|– parkovni objekti in ureditve, |
|– stojnice. |
|Dopustne gradnje: |
|– gradnje parkovnih ureditev. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV: |
+---------------------------------------------------------------+
|– usklajeno oblikovanje kompleksa z upoštevanjem strukture in |
|morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– C. |
+---------------------------------------------------------------+
107. člen
(površine cest – PC)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine cest so namenjene cestnemu prometu. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– promet. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– ceste, |
|– drugi prometni infrastrukturni objekti: postajališča javnega |
|potniškega prometa, nadstrešnice za potnike, |
|– mostovi, viadukti in brvi, |
|– predori in podhodi. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: |
|– odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za |
|posamezne tipe cest so pri gradnji novih ter rekonstrukciji |
|obstoječih cest dopustni v primeru prostorskih omejitev (ko v |
|racionalnem časovnem in finančnem okviru ni mogoče porušiti |
|objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo polnega |
|profila ceste). Odstope mora potrditi pristojni občinski organ |
|za promet. Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril morajo |
|upoštevati predpise s področja prometne varnosti, elementi |
|prečnega profila ne smejo biti manjši kot: vozišče 2,75 m, |
|kolesarska steza 1,50 m, hodnik za pešce 1,60 m; |
|– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino |
|cestišča in območij za pešce uskladiti z višinami vhodov v |
|objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša;|
|– območje za pešce je treba praviloma urejati kot enovito ravno|
|površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane |
|osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma |
|površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi |
|morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno |
|oviranim osebam; |
|– na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča |
|normalne izvedbe peš in voznih površin, je dopustna izvedba |
|minimalne širine pločnika (najmanj 80 cm) vsaj na eni strani |
|vozišča. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor |
|Na stavbah v območjih PC so v soglasju z upravljavcem ceste |
|dovoljena vzdrževalna dela. Če se s projektom za izvedbo ceste |
|ugotovi, da obstoječa stavba ni več v površini ceste, se taka |
|stavba priključi območju namenske rabe, ki meji na cesto. |
+---------------------------------------------------------------+
108. člen
(površine železnic – PŽ)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine železnic so namenjene železniškemu prometu. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– železniški promet, |
|– pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustni objekti in naprave: |
|– železnica, |
|– postajališča in peroni, |
|– mostovi in viadukti, |
|– predori, podhodi, prehodi, |
|– parkirišča. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: |
|– da služijo osnovni dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor |
|Na stavbah, ki so v površinah železnice so, v soglasju z |
|upravljavcem železnice, dovoljena vzdrževalna dela. Če se s |
|projektom za izvedbo železnice ugotovi, da obstoječa stavba ni |
|več v površini železnice, se taka stavba priključi območju |
|namenske rabe, ki meji na železnico. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– C. |
+---------------------------------------------------------------+
109. člen
(ostale prometne površine – PO)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Ostale prometne površine so namenjene izvajanju dejavnosti |
|gospodarskih služb s področja prometa. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– promet, |
|– pod posebnimi pogoji: spremljajoče dejavnosti. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, |
|– nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih, javne |
|sanitarije, |
|– bencinski servisi, |
|– hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev, |
|– trgovske stavbe, |
|– garažne stavbe, |
|– odprta parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna |
|vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter priklopnike teh |
|motornih vozil, |
|– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste, |
|– prenosna komunikacijska omrežja. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: |
|– da služijo osnovni dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor |
|Na stavbah, ki so v površinah za promet so, v soglasju z |
|upravljavcem ceste, dovoljena vzdrževalna dela. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– C. |
+---------------------------------------------------------------+
110. člen
(območja energetske infrastrukture – E)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Območja energetske infrastrukture so namenjena proizvodnji in |
|oskrbi z energijo. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– proizvodnja in oskrba z energijo, |
|– pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– pregrade in jezovi, |
|– vodna infrastruktura, |
|– energetski vodi, |
|– energetski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte |
|Dopustna je tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za |
|skladiščenje, nanje vezanih poslovno-administrativnih objektov |
|ter spremljajočih objektov in naprav, pod pogojem, da so |
|potrebni za osnovno dejavnost. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih |
|gabaritov naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– C, D, E. |
+---------------------------------------------------------------+
111. člen
(območja okoljske infrastrukture – O)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Območja okoljske infrastrukture so namenjena izvajanju |
|dejavnosti GJI s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda|
|ter ravnanja z odpadki. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– oskrba z vodo, |
|– čiščenje odpadnih voda, |
|– ravnanje z odpadki, |
|– proizvodnja energije, |
|– pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– vodovodi in drugi cevovodi za pitno, tehnološko, odpadno |
|vodo, vključno s pripadajoči objekti, |
|– čistilne naprave, |
|– industrijske stavbe (za ravnanje z odpadki), |
|– drugi komunalni objekti in objekti za ravnanje z odpadki, |
|– energetski objekti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte |
|Dopustna je tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za |
|skladiščenje (vključno zbirni center za ravnanje z odpadki), |
|nanje vezanih poslovno-administrativnih objektov ter |
|spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno |
|dejavnost. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-------------------+-----------------+----------------+--------+
|C, D, E |največ 50 % |največ 1,0 |najmanj |
| | | |15 % |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih |
|gabaritov naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– C, D, E. |
+---------------------------------------------------------------+
|ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Na parceli, namenjeni gradnji, mora biti najmanj 25 dreves/ha. |
+---------------------------------------------------------------+
112. člen
(območja za potrebe obrambe v naselju – F)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Območja za potrebe obrambe v naselju so namenjena izključno za |
|obrambne potrebe, zlasti za razmestitev, usposabljanje in |
|delovanje vojske. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– obramba. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– objekti za obrambo, |
|– vojaški objekti, |
|– drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe, |
|– druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo |
|vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujno potrebni za|
|normalno funkcioniranje območij za potrebe obrambe, |
|– letališke steze in ploščadi: samo heliport (na podlagi |
|pogojev in soglasja pristojnih organov). |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte |
|Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji |
|pristojnega organa za obrambo. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor |
|Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji |
|pristojnega organa za obrambo. |
+---------------------------------------------------------------+
113. člen
(površine razpršene poselitve – A)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površine razpršene poselitve so namenjene kmetijam in bivanju. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– kmetijstvo, |
|– gozdarstvo, |
|– bivanje, |
|– pod posebnimi pogoji tudi dopolnilne dejavnosti samo kot |
|dopolnilne dejavnosti na kmetijah v skladu z veljavnimi |
|predpisi, ki urejajo to področje. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustni objekti in naprave: |
|– eno- in dvostanovanjske stavbe, |
|– stanovanjske stavbe za posebne namene, |
|– kmetijsko-gospodarski objekti, |
|– pod posebnimi pogoji tudi objekti za dopolnilne dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: |
|– da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, |
|– dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki |
|zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje |
|dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|– da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali |
|krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili |
|(priklopniki in polpriklopniki), |
|– parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna|
|vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso |
|dopustne, |
|– v primeru novogradnje objekta, kjer bo del objekta namenjen |
|za dopolnilno dejavnost ali spremembe namembnosti ali rabe dela|
|objekta za dopolnilne dejavnosti, je dopusten delež teh |
|prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, |
|– največja dopustna velikost objektov za dopolnilno dejavnost |
|je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: |
|– v okviru enega kmetijskega gospodarstva sta dopustni največ |
|dve stanovanjski enoti. |
+---------------------------------------------------------------+
|IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji |
+-----------------------+---------------------+-----+-----------+
| Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
+-----------------------+---------------------+-----+-----------+
|AP |največ 40 % |/ |najmanj 30 |
| | | |% |
+---------------------------------------------------------------+
|Višina objektov: |
|– nadomestne gradnje največ do enake višine, kot je višina |
|stavbe, ki se nadomešča. |
+---------------------------------------------------------------+
|OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip zazidave: |
|– AP. |
+---------------------------------------------------------------+
114. člen
(najboljša kmetijska zemljišča – K1)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Najboljša kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi.|
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– kmetijstvo. |
|Dopustni objekti, naprave in posegi v prostor: |
|– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja|
|kmetijskih zemljišč, skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih,|
|– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu s 34. členom |
|tega odloka, |
|– omrežja naslednje GJI: cevovodi za pitno in odpadno vodo s |
|pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi |
|objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi |
|in priključki nanje, |
|– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred|
|naravnimi in drugimi nesrečami, |
|– rekonstrukcije lokalnih cest, |
|– nadkrite čakalnice na postajališčih javnega prometa v |
|varovalnem pasu ceste, |
|– avtobusna postajališča so dopustna le ob rekonstrukciji |
|lokalnih cest, |
|– objekti za spremljanje stanja okolja v skladu s 37. členom |
|tega odloka, |
|– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti |
|(meritve, zbiranje podatkov), |
|– vadbeni objekti za šport in rekreacijo v naravi v skladu s |
|36. členom tega odloka. |
|Na kmetijskih zemljiščih ni dopustno graditi novih javnih |
|površin za pešce in kolesarje (pešpoti, kolesarske steze, brvi,|
|pločniki, podhodi in nadhodi za pešce). |
|Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo na območju |
|krajinskega parka Ljubljansko barje, veljajo režimi, določeni v|
|predpisih o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje. |
|Na najboljših kmetijskih zemljiščih znotraj območij Natura 2000|
|in naravnih vrednot se agrarne operacije in vodni zadrževalniki|
|za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter gradnje presojajo |
|v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov |
|izvedbe planov in posegov v naravo in na varovana območja |
|(Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11). Na podlagi |
|izvedene presoje se ugotovi, ali je določen poseg izvedljiv ali|
|ne. |
+---------------------------------------------------------------+
115. člen
(druga kmetijska zemljišča – K2)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Druga kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– kmetijstvo. |
|Dopustni objekti, naprave in posegi v prostor: |
|– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja|
|kmetijskih zemljišč, skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih,|
|– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu s 34. členom |
|tega odloka, |
|– omrežja naslednje GJI: cevovodi za pitno in odpadno vodo s |
|pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi |
|objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi |
|in priključki nanje, |
|– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred|
|naravnimi in drugimi nesrečami, |
|– rekonstrukcije lokalnih cest, |
|– nadkrite čakalnice na postajališčih javnega prometa v |
|varovalnem pasu ceste, |
|– avtobusna postajališča so dopustna le ob rekonstrukciji |
|lokalnih cest, |
|– objekti za spremljanje stanja okolja v skladu s 37. členom |
|tega odloka, |
|– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti |
|(meritve, zbiranje podatkov), |
|– vadbeni objekti za šport in rekreacijo v naravi v skladu s |
|36. členom tega odloka. |
|Na kmetijskih zemljiščih ni dopustno graditi novih javnih |
|površin za pešce in kolesarje (pešpoti, kolesarske steze, brvi,|
|pločniki, podhodi in nadhodi za pešce). |
|Na drugih kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo na območju |
|krajinskega parka Ljubljansko barje, veljajo režimi, določeni v|
|predpisih o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje. |
|Na drugih kmetijskih zemljiščih znotraj območij Natura 2000 in |
|naravnih vrednot se agrarne operacije in vodni zadrževalniki za|
|potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter gradnje presojajo v |
|skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe |
|planov in posegov v naravo in na varovana območja (Uradni list |
|RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11). Na podlagi izvedene |
|presoje se ugotovi, ali je določen poseg izvedljiv ali ne. |
+---------------------------------------------------------------+
116. člen
(gozdna zemljišča – G)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Gozdna zemljišča so namenjena gojenju in ekonomskemu |
|izkoriščanju gozdov. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– gozdarstvo, |
|– pod posebnimi pogoji rekreacija v naravi, |
|– pod posebnimi pogoji prometna in komunalna infrastruktura. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske |
|dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), |
|– vadbeni objekti za šport in rekreacijo v naravi v skladu s |
|36. členom tega odloka. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte |
|Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z |
|gozdnogospodarskimi načrti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor |
|Vse gradnje in drugi posegi se izvajajo v skladu z |
|gozdnogospodarskimi načrti. |
+---------------------------------------------------------------+
117. člen
(površinske celinske vode – VC)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Površinske vode so namenjene izvajanju dejavnosti s področja |
|rabe voda. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– vodno gospodarstvo, |
|– pod posebnimi pogoji rekreacija na in ob vodi, energetika. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– objekti potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in|
|zagotovitev varstva pred utopitvami, |
|– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
|– objekti, namenjen obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,|
|živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
|– brvi, mostovi, pomoli, |
|– vstopno-izstopna mesta, dostopi do vode in pristani, |
|– objekti namenjeni interveniranju javne gasilske službe |
|(splavljenje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za |
|prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo |
|odstranjevanje nevarnih snovi). |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte |
|Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z |
|vodnogospodarskimi načrti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Druga merila in pogoji |
|Za vse posege v vodotoke in v priobalni pas je treba pridobiti |
|pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje narave. |
+---------------------------------------------------------------+
118. člen
(območja vodne infrastrukture – VI)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Območja vodne infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnosti |
|s področja rabe voda. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– vodno gospodarstvo, |
|– pod posebnimi pogoji rekreacija na in ob vodi, energetika. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– vodni objekti, kot so pregrade, jezovi in podobno, |
|– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč |
|površinskih voda in vodnim objektom, |
|– objekti namenjeni interveniranju javne gasilske službe |
|(splavljenje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za |
|prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo |
|odstranjevanje nevarnih snovi). |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte |
|Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z |
|vodnogospodarskimi načrti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Druga merila in pogoji |
|Za vse posege v vodotoke in v priobalni pas je treba pridobiti |
|pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje narave. |
+---------------------------------------------------------------+
119. člen
(območja mineralnih surovin – površine nadzemnega pridobivalnega prostora – LN)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Območja nadzemnega pridobivalnega prostora mineralnih surovin |
|so namenjena dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– izkoriščanje mineralnih surovin. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– rudarski objekti, za pridobivanje in predelavo mineralnih |
|surovin: samo odprti kop, rudarski objekti in inštalacije ter |
|tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, |
|strešnikov in podobno), |
|– začasni objekti, namenjeni skladiščenju. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor |
|Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna samo |
|vzdrževalna dela in odstranitev objekta. Kjer se ne bo |
|nadaljevalo z izkoriščanjem, se mora takoj pričeti z izvajanjem|
|končne sanacije. |
|Dopustna je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so |
|v javnem lokalnem interesu. |
+---------------------------------------------------------------+
120. člen
(območja za potrebe obrambe zunaj naselij – f)
+---------------------------------------------------------------+
|NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenska raba |
|Območja za potrebe obrambe zunaj naselij so namenjena izvajanju|
|dejavnosti obrambe zunaj naselij. |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi |
|posegi v prostor |
|Dopustne dejavnosti: |
|– obramba. |
|Dopustni objekti in naprave: |
|– objekti za obrambo. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dejavnosti in objekte |
|Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji |
|pristojnega organa za obrambo. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor |
|Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji |
|pristojnega organa za obrambo. |
+---------------------------------------------------------------+
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
121. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
PLAN
1. Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04)
2. Sklep o začetku uporabe digitalne kartografske dokumentacije na uradnem digitalnem katastrskem načrtu, k prostorskemu planu Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 319/05)
PUP
1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora za območje Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 41/94)
2. Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (Uradni list RS, št. 6/99, Naš časopis, št. 292/03, 323/06 – obv. razl., 349/08 – obv. razl., Uradni list RS, št. 39/13 – Sklep US)
3. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika – Center (Uradni list RS, št. 1/95, Naš časopis, št. 274/01, 282/02, 308/04, 335/07, 374/10, 393/12, 397/12, Uradni list RS, št. 90/12 – Sklep US, Naš časopis, št. 400/12 – teh. popr.)
4. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto V2 Vrhnika – Verd (Uradni list RS, št. 1/95, 63/00, 63/00, Naš časopis, št. 270/01, Uradni list RS, št. 43/05, Naš časopis, št. 330/06, 374/10, 400/12, Uradni list RS, št. 39/13 – Sklep US)
5. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vrhnika – Sinja Gorica (Uradni list RS, št. 2/95, Naš časopis, št. 319/05, Naš časopis, št. 330/06, Uradni list RS, št. 77/06, Naš časopis, št. 374/10, 400/12, Uradni list RS, št. 39/13 – Sklep US)
6. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L1 Drenov Grič (Uradni list RS, št. 4/95, Naš časopis, št. 272/01, 303/04, Uradni list RS, št. 43/05, 39/13 – Sklep US)
7. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto L2 Log (Uradni list RS, št. 3/95, 74/05)
8. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Bevke (Naš časopis, št. 304/04, Uradni list RS, št. 102/08, Naš časopis, št. 355/08-UPB1, 366/09, 402/13, 404/13 – teh. popr.)
9. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Blatna Brezovica (Naš časopis, št. 304/04, 374/10)
10. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS Zaplana (Uradni list SRS, št. 29/86, Uradni list RS, št. 17/91, Naš časopis, št. 330/06, Uradni list RS, št. 39/13 – Sklep US).
122. člen
(prenehanje veljavnosti PIN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji PIN:
1. Odlok o lokacijskem načrtu za del območja Tržaške ceste oziroma Ljubljanske ceste, od križišča pri Črnem orlu do uvoza v industrijsko cono v Sinji Gorici na Vrhniki (Uradni list SRS, št. 35/89)
2. Odlok o lokacijskem načrtu visokotlačnega in nizkotlačnega plinovoda na območju Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 8/90, 13/90 – popr.)
3. Odlok o lokacijskem načrtu rekonstrukcije lokalne ceste na odseku Bevke–Blatna Brezovica (Uradni list RS, št. 8/91)
4. Odlok o spremembah lokacijskega načrta za del območja Tržaške ceste oziroma Ljubljanske ceste od križišča pri Črnem orlu do uvoza v industrijsko cono v Sinji Gorici na Vrhniki (Uradni list RS, št. 56/93)
5. Odlok o zazidalnem načrtu za klavni in predelovalni objekt – Marjan Kavčič, Drenov grič 9, Vrhnika (Uradni list RS, št. 12/95)
6. Odlok o zazidalnem načrtu Drenov Grič 1 (Uradni list RS, št. 12/96)
7. Odlok o lokacijskem načrtu za pretočni bazen meteornih vod na Lošci (Uradni list RS, št. 70/96)
8. Odlok o zazidalnem načrtu za poslovno stanovanjski objekt Kristan na Verdu (Uradni list RS, št. 70/96)
9. Odlok o lokacijskem načrtu za razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV Vrhnika z vključitvijo v 110 kV in 20 kV omrežje (Uradni list RS, št. 33/96)
10. Odlok o lokacijskem načrtu prometne ureditve območja med Tržaško cesto in Janezovo vasjo (Uradni list RS, št. 65/97)
11. Tehnični popravek Odloka o lokacijskem načrtu prometne ureditve območja med Tržaško cesto in Janezovo vasjo (Uradni list RS, št. 65/97)
12. Odlok o lokacijskem načrtu za razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV Vrhnika z vključitvijo v 110 kV in 20 kV omrežje (Naš časopis, št. 297/03).
123. člen
(veljavnost sprejetih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka se kot veljavni PIN štejejo:
1. Odlok o urbanističnem načrtu pokopališča v Bevkah (Uradni list SRS, št. 42/88)
2. Odlok o zazidalnem načrtu za poslovno proizvodni objekt Liko na Verdu (Uradni list SRS, št. 26/89)
3. Odlok o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika – Center – Območje hotela Mantova (Uradni list SRS, št. 42/89)
4. Odlok o urbanističnem načrtu pokopališča v Verdu (Uradni list RS, št. 42/90)
5. Odlok o zazidalnem načrtu Betajnova na Vrhniki (Uradni list RS, št. 55/92)
6. Odlok o zazidalnem načrtu za avtoodpad na Tojnicah – Hribar Jože, Zalaznikova 5, Ljubljana (Uradni list RS, št. 3/95)
7. Odlok o spremenjenem in dopolnjenem zazidalnem načrtu Mizarstvo Vidmar v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 1/96)
8. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Stare ceste, od križišča z Robovo ulico do križišča s Cesto gradenj (Uradni list RS, št. 63/96)
9. Odlok o spremembi Odloka o urbanističnem načrtu pokopališča v Verdu (Uradni list RS, št. 64/96)
10. Odlok o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki (Uradni list RS, št. 64/96)
11. Odlok o spremembah Odloka o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki (Uradni list RS, št. 30/97)
12. Odlok o urbanističnem načrtu območja Pristave v Bistri (Uradni list RS, št. 1/98, 18/98 – popr.)
13. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco (Uradni list RS, št. 51/98)
14. Odlok o zazidalnem načrtu za območje podjetje CMC v industrijski coni Sinja Gorica (Uradni list RS, št. 35/99)
15. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče (Uradni list RS, št. 60/99)
16. Odlok o urbanističnem načrtu širitve pokopališča Blatna Brezovica (Uradni list RS, št. 22/00)
17. Odlok o zazidalnem načrtu Vrtnarija 2 – za območje dopolnilne blokovne gradnje in širitve parkirnih površin (Uradni list RS, št. 47/01)
18. Odlok o urbanističnem načrtu širitve pokopališča Podlipa (Naš časopis, št. 271/01)
19. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 278/01), Sprememba pogojev urejanja za objekt 19 na zemljišču parc. št. 983, k.o. Vrhnika, april 2006, Sprememba pogojev urejanja za objekt št. 6 na zemljišču parc. št. 969/8, k.o. Vrhnika, junij 2006
20. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V1P/6 – veterinarska postaja na Vrhniki (Naš časopis, št. 297/03)
21. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3M/2 – izgradnja II. faze čistilne naprave Vrhnika (Naš časopis, št. 297/03)
22. Odlok o spremembah in dopolnitvah Spremenjenega in dopolnjenega zazidalnega načrta Mizarstvo Vidmar v Sinji Gorici (Naš časopis, št. 304/04)
23. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Vrtnarija 2 – za območje dopolnilne blokovne gradnje in širitve parkirnih površin (Naš časopis, št. 305/04)
24. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Uradni list RS, št. 75/05)
25. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt (del območja urejanja V1O/1 z deli morfoloških enot 4A/1 in 4A/3) (Uradni list RS, št. 71/05)
26. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 318/05)
27. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za trgovski center Spar na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6 – Kralovše in Mokrice, morfološka enota 3C/1) (Uradni list RS, št. 107/05)
28. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovski center Spar na Vrhniki (del območja V3S/6 – Kralovše in Mokrice, morfološka enota 3C/1) (Uradni list RS, št. 77/06)
29. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Mokrice na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6) (Uradni list RS, št. 76/06)
30. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja urejanja V1I/2 Vrtec Vrhnika (Uradni list RS, št. 29/06)
31. Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje urejanja V1I/2 Vrtec Vrhnika (Uradni list RS, št. 65/97, 29/06) (Uradni list RS, št. 138/06)
32. Tehnični popravek Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovski center Spar na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6-Kralovše in Mokrice, morfološka enota 3C/1) (Uradni list RS, št. 107/05, 77/06) (Naš časopis, št. 330/06)
33. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče (Naš časopis, št. 335/07)
34. Tehnični popravek Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrijski coni Sinja Gorica (Uradni list RS, št. 75/05) (Naš časopis, št. 338/07)
35. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhnika (Uradni list RS, št. 29/07)
36. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (Uradni list RS, št. 54/07)
37. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3P/3 Unichem v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 66/07)
38. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za reciklažni center na Vrhniki (Uradni list RS, št. 102/07)
39. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovino Lidl v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 14/08)
40. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Mrle na Vrhniki (Uradni list RS, št. 19/10)
41. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu na Vrhniki (Naš časopis, št. 373/10)
42. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Pot na Košace ter dostopno cesto do vrtca Žabica na Vrhniki (Naš časopis, št. 374/10)
43. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika – Center – območje hotela Mantova (Naš časopis, št. 393/12)
44. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 395/12)
45. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke Vrhnika – Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) (Naš časopis, št. 405/13)
46. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Kralovše na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6 morfološka enota 1B/2) (Naš časopis, št. 405/13)
47. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Naš časopis, št. 407/2013)
48. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 408/13)
49. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pekarno Vrhnika (Naš časopis, št. 410/2013)
50. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-storitveni center v območju urejanja L1K/1 Drenov Grič (Naš časopis, št. 411/2013).
124. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih izvedbenih aktov občine (odlok o prostorskih ureditvenih pogojih), pri čemer se za začetek postopka šteje datum popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojni upravni enoti.
(2) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanja prostora in soglasodajalcev, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih izvedbenih aktov občine (odlok o prostorskih ureditvenih pogojih), pri čemer se za začetek postopka šteje datum vloge pri pristojnem upravnem organu.
(3) PIN ter njihove spremembe in dopolnitve, ki so v času uveljavitve OPN v postopkih priprave in še niso bili javno razgrnjeni, se pripravijo na podlagi določil OPN. PIN, ki so v času uveljavitve OPN v fazi javne razgrnitve ali po javni razgrnitvi, se dokončajo po določbah prejšnjih izvedbenih aktov občine (odlok o prostorskih ureditvenih pogojih).
125. člen
(veljavnost OPN)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 3500-22/2006(5-08)
Vrhnika, dne 4. aprila 2014
Župan
Občine Vrhnika
Stojan Jakin l.r.
