Na podlagi določil Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 122/07 – Odl. US, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12 – ZSV-E), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13), Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/04, 113/08, 45/11), Odloka o organiziranju, izvajanju in financiranju socialnovarstvene storitve pomoči na domu v Občini Horjul (Uradni list RS, št. 33/08) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) je Občinski svet Občine Horjul na 15. redni seji dne 17. 4. 2014 sprejel

Ta odlok določa predmet, pogoje, merila, postopek podeljevanja koncesije, sklenitev koncesijske pogodbe, njeno izvajanje ter prenehanje, krajevno območje izvajanja storitve javne službe pomoč družini na domu, sredstva za izvajanje te storitve in obveznost poročanja koncesionarja.

Koncedent v skladu s tem odlokom je Občina Horjul, ki podeli koncesijo za izvajanje javne službe pomoč družini na domu na območju celotne Občine Horjul.
Koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, podzakonskih aktih in po tem odloku in je na podlagi javnega razpisa izbrana za opravljanje javne službe.
Upravičenci do javne službe pomoč družini na domu so osebe, ki imajo na območju Občine Horjul stalno prebivališče in jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.

Predmet koncesije je pomoč družini na domu, ki obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.
Storitev obsega:
– pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

Javno službo pomoč družini na domu lahko izvaja le en koncesionar, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je pravna oseba v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije oziroma, da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Republiki Sloveniji ali, da je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti ki je predmet koncesije,
– da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija,
– da ima izdelan podroben program dela izvajanja storitve,
– da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve,
– da izkazuje finančno in poslovno sposobnost za izvajanje storitve.

Ponudnik mora prijavi na javni razpis predložiti:
– izjavo, da je pravna oziroma fizična oseba registrirana pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije,
– izjavo, da se strinja z razpisanimi pogoji in da dovoljuje, da se za namen tega javnega razpisa uporabljajo podatki, ki so razvidni iz dokumentacije, ki jo vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, in da se po potrebi preverijo tudi pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije,
– izjavo o plačilu izdelave mnenja socialne zbornice,
– organizacijsko shemo s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri koncesionarju ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo pred začetkom izvajanja storitve zaposlili izvajalce v skladu s standardi in normativi,
– projekcijo finančnega poslovanja za prihodnje petletno obdobje z izkazom denarnih tokov v skladu s Slovenskim standardom 26 po različici I,
– izjavo o lastništvu prostorov s podatki o nepremičnini po stanju iz zemljiškoknjižnega vpisa s priloženo pogodbo o lastništvu ali izjavo o najemu objekta ali prostora s priloženo najemno pogodbo ali leasing pogodbo za objekt ali prostor za nedoločen čas z odpovednim rokom najmanj 1 leta ali za določen čas, ki ne sme biti krajši od trajanja zaprošene koncesije ali za določen čas za največje obdobje, ki ga dovoljujejo predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnostih, z možnostjo podaljšanja, če je najemodajalec država ali lokalna skupnost,
– projektno dokumentacijo za objekt oziroma prostore, iz katere je razvidno izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje socialnovarstvenih storitev (uporabno dovoljenje po zakonu o graditvi objektov ali vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt, namenjen izvajanju socialnovarstvenih storitev ali najmanj gradbeno dovoljenje za objekt, namenjen izvajanju socialnovarstvenih storitev s projektom za gradbeno dovoljenje z vrisano razporeditvijo predvidene opreme),
– izračun cene za socialnovarstveno storitev, oblikovan po metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev oziroma izračun cene za socialnovarstveno storitev, oblikovan v skladu s poskusno določenimi normativi,
– izjavo, da bo ponudnik ob začetku izvajanja dejavnosti ponujeno ceno iz prejšnje alineje uskladil največ v višini stopnje rasti elementov cene, oziroma zaradi upoštevanja morebitnih sprememb veljavne zakonodaje, ki bi imela vpliv na elemente cene,
– program dela izvajanja storitve,
– bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 1 % ocenjene vrednosti investicije, vendar ne več kot 65.000,00 EUR, oziroma bianco menico s priloženo izjavo o unovčenju v tem znesku,
– koncedent lahko v razpisu določi tudi druga dokazila, ki jih mora koncesionar priložiti kot dokaz o izpolnjevanju pogojev.
Finančno in poslovno sposobnost ponudnik izkazuje tako, da prijavi priloži naslednja dokazila:
– letne računovodske izkaze za obdobje zadnjih 3 let,
– bonitetno informacijo AJPES-a (BON-2 za gospodarske družbe, BON-2 za pravne osebe javnega prava in zasebnega prava oziroma BON-1/SP za samostojne podjetnike),
– izjavo ponudnika o njegovi poslovni ustreznosti,
– izjavo o posojilih, ki so bila najeta za graditev ali rekonstrukcijo objektov oziroma prostorov za izvajanje storitev,
– izjavo o morebitnih hipotekah in drugih stvarnih pravicah na teh objektih oziroma prostorih ali izjavo, da hipoteka in druge stvarne pravice na teh objektih oziroma prostorih ne obstajajo,
– izjavo o morebitnih drugih obveznostih.
Kot zadnji računovodski izkazi za obdobje 3 let iz prve alinee prejšnjega odstavka se štejejo izkazi, s katerimi ponudnik razpolaga na dan zaključka zbiranja ponudb v skladu z zakonodajo, ki sicer ureja pripravo letnih poročil.
Ne glede na določbo prve alinee drugega odstavka tega člena v primeru, da ponudnik posluje manj kot eno leto in da skladno s predpisi, ki urejajo pripravo in oddajo letnih računovodskih izkazov do poteka dneva zaključka zbiranja ponudb ni zavezan k oddaji letnih računovodskih izkazov, teh ponudniku ni potrebno predložiti.
Če je ponudnik v zadnjem letu pred prijavo na razpis posloval z izgubo ali da izkazuje izgubo iz preteklih let v zadnjem izkazu bilance stanja, mora pred potekom roka za prijavo na razpis priložiti dokazilo, da je navedena izguba pokrita (sklep organa upravljanja in listinski dokaz o pokritju in viru sredstev za pokritje izgube).

Koncesija se lahko podeli tudi ponudniku, ki v času razpisa še ne razpolaga s primernim objektom oziroma prostori za izvajanje storitve. Koncedent v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji določi, katera dokazila mora ponudnik predložiti v tem primeru.
Koncedent v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji določi, katera dokazila mora ponudnik predložiti v primeru, ko je ponudnik na podlagi zakona že pridobil dovoljenje za delo, oziroma ko ponudnik na podlagi podeljene koncesije že izvaja enako storitev, kot je predmet razpisane koncesije.

Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo predvsem naslednja merila:
– celotni stroški storitve,
– reference ponudnika,
Merila in način njihove uporabe se podrobneje določi v razpisni dokumentaciji.

Koncesija se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis mora vsebovati:
– navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu z Zakonom o socialnem varstvu,
– storitev, ki je predmet koncesije,
– obseg posamezne storitve,
– predvideni začetek izvajanja storitve in čas trajanja koncesije,
– krajevno območje, za katerega se razpisuje koncesija za izvajanje storitev pomoč družini na domu,
– navedbo obsega ali števila koncesij, ki se podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje,
– uporabnike storitve, za katere se razpisuje koncesija,
– navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva,
– vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitev, ki so predmet koncesije,
– kriterije in merila za izbiro med ponudbami,
– rok za prijavo na javni razpis,
– čas odpiranja ponudb,
– rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,
– organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije in organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
– odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa,
– druge podatke, pomembne za določitev in izvajanje storitve.

Rok za prijavo na javni razpis mora omogočiti ponudnikom pripravo dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in ne sme biti krajši od treh tednov.

V primeru, da se na javni razpis ne prijavi noben ponudnik, ali da nobena ponudba ni pravočasna ali popolna in ne izpolnjuje predpisanih pogojev, koncedent s sklepom ugotovi, da javni razpis ni uspel.
Koncedent lahko v takšnem primeru ponovi razpis.
Koncedent ni zavezan skleniti koncesijske pogodbe in lahko zavrne tudi popolne ponudbe, če ugotovi, da na podlagi prejetih ponudb ni smotrno izvajanje javne službe v obliki koncesije.

Župan imenuje tričlansko komisijo za koncesijo (v nadaljevanju: komisija), ki je pooblaščena za vodenje postopka javnega odpiranja ponudb, strokovni pregled prispelih ponudb in medsebojno primerjavo ponudb v skladu s pogoji in merili, določenimi s tem odlokom in razpisno dokumentacijo.
Vsaj en član komisije mora biti zaposlen pri koncedentu. Član komisije, ki je zaposlen pri koncedentu, je predsednik komisije in sklicuje in vodi seje.

Komisija odpre prispele ponudbe v roku 30 dni po preteku roka za prijavo na javni razpis. Odpiranju ponudb sme prisostvovati vsak ponudnik na javnem razpisu.
Za vsako ponudbo komisija ugotovi, ali je pravočasna, pravilna in popolna. Popolna je tista ponudba, ki vsebuje vse zahtevane sestavine iz javnega razpisa in jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje opredeljene v javnem razpisu. Če ponudba ne izpolnjuje katerekoli od navedenih zahtev, organ pristojen za podelitev koncesije ponudbo s sklepom zavrže.
Komisija prav tako ugotovi ali je ponudba podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja storitve in če ustreza vsem dodatnim pravilom iz javnega razpisa.
O vsaki ponudbi, ki izpolnjuje predpisane zahteve, pridobi komisija mnenje Socialne zbornice Slovenije, ki mora svoje mnenje podati v 20 dneh od prejema pisne zahteve, sicer komisija pripravi predlog podelitve koncesije brez tega mnenja.
Komisija najkasneje v 60 dneh po pridobitvi mnenja Socialne zbornice oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka opravi pregled in presojo popolnih ponudb po kriterijih in merilih, objavljanih v javnem razpisu, ter pripravi predlog podelitve koncesije.

Koncesijo podeli občinska uprava Občine Horjul z odločbo.
Koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe.
Zoper odločbo o podelitvi koncesije je v roku 15 dni dovoljena pritožba na župana Občine Horjul. O pritožbi odloča župan.

Koncesijsko pogodbo s koncesionarjem sklene župan Občine Horjul. S pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojno razmerje in razmerje do uporabnikov, zlasti pa:
– vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,
– začetek izvajanja koncesije,
– čas, za katerega se sklepa koncesijska pogodba,
– ceno oziroma način vrednotenja storitev,
– sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja,
– dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu,
– obveznosti koncesionarja do uporabnikov,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,
– prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
– obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju pogodbe,
– rok za odpoved koncesije,
– način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta nad izvajanjem koncesijske pogodbe,
– druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.

Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, in sicer za dobo deset (10) let. Koncesija se lahko podaljša, vendar največ za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba.
Koncesija se podaljša z odločbo. Koncedent in koncesionar v tem primeru skleneta aneks k pogodbi o koncesiji.

Koncesija preneha:
– s potekom dobe trajanja koncesije, dogovorjene s pogodbo,
– sporazumno, če se tako dogovorita koncedent in koncesionar,
– zaradi prenehanja poslovanja koncesionarja, razen če se koncesija prenese na koncesionarjevega pravnega naslednika,
– kolikor koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesijske dejavnosti,
– z odvzemom koncesije,
– zaradi stečajnega ali drugega insolvenčnega postopka, uvedenega zoper koncesionarja,
– v drugih primerih, kot jih določajo pravila obligacijskega prava ali to zadevna zakonodaja.

Koncesija se odvzame:
– če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom,
– če koncesionar v roku, določenem v koncesijski pogodbi, ne začne opravljati koncesijske dejavnosti,
– če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, predmetnim odlokom in koncesijsko pogodbo, in s kršitvijo ne preneha niti v roku, podanemu v pisnem opominu koncedenta o prenehanju kršitev,
– če se naknadno ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti,
– če je koncesionarju prepovedano opravljanje koncesijske dejavnosti,
– v primeru utemeljenih pritožb uporabnikov storitev,
– če zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi ali iz drugih finančnih razlogov ni možno utemeljeno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– če je zaradi zmanjševanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, potrebno zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi,
– ob nastopu drugih okoliščin, na podlagi katerih izvajanje javne službe ni več mogoče.
Koncedent pisno opozori koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za opravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.
V primeru prenehanja koncesije, razen v primerih, ki jih določa zakon, mora koncesionar še naprej izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz koncesijske pogodbe do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti na drug način ali ko to dejavnost začne izvajati nov koncesionar.

Koncedent lahko na koncesionarjev predlog ali v sporazumu z njim prenese koncesijo na drugo osebo, ki ima koncesijo za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da bo prevzemnik koncesije izvajal javno službo skladno s predpisi in koncesijsko pogodbo, učinkovito in v skladu z interesi uporabnikov.
Koncedent prenese koncesijo s tem, da novemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije in razveljavi prejšnjo odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Koncesija se prenese pod enakimi pogoji, kot je bila podeljena prvotnemu koncesionarju, in za preostali čas trajanja koncesije.
Novi koncesionar sklene po vročitvi dokončne odločbe iz drugega odstavka tega člena novo koncesijsko pogodbo s koncedentom.

Izvajanje koncesijske pogodbe spremlja občinska uprava.

Sredstva za zagotavljanje storitve pomoč družini na domu na podlagi koncesije se zagotavljajo iz proračunskih sredstev in s plačili upravičencev do storitev ali drugih zavezancev v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi izvršilnimi predpisi.
Koncedent koncesionarju iz proračuna zagotavlja sredstva za stroške storitve v skladu z zakonom in predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Sredstva za plačilo storitve se zagotovijo glede na vrsto in obseg storitve.

O zagotavljanju sredstev koncedent in koncesionar na podlagi odločbe in pogodbe o koncesiji skleneta letno pogodbo o financiranju.
V pogodbi iz prejšnjega odstavka se dogovorita o višini sredstev in izvršitvi plačila na podlagi mesečnega zahtevka koncesionarja.
Koncesionar mora sredstva, ki jih izplača koncedent, uporabiti namensko v skladu s svojim finančnim načrtom.

Na predlog koncesionarja poda k ceni storitve soglasje občinski svet, praviloma enkrat letno. Predlog cene storitve mora biti pripravljen v skladu z zakonodajo.

Koncesionar je dolžan sprotno pisno poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so sprememba obsega poslovanja, pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče in podobno.
Koncesionar je dolžan enkrat letno do konca marca koncedentu predložiti letno poročilo, sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje storitve.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.